m zu. O Ljubljani, g torek, dne ZJ. oktobra 1908. Leto XXXVI. Velja po poŠti n 831 celo leto naprej K 26-— k& pol leta „ „ 131— aa četrt leta „ „ 6 50 aa en mesec „ „ 220 I i V upravniStvu: sa celo leto naprej K 22 40 aa pol teta „ „ 11.20 8« Četrt leta ua en mesec 5.60 1.90 Sa poSlij, na dom 20 h na mesec. [Posamezne Stev. 10 h, (Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod ?ez dvorlSie nad tiskarno). — Rokopisi se ®« -»raiajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona štev, 74, 'olitičen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Jugoslovanski minister. Ze večkrat je po raznih listih hodil jugoslovanski minister, a samo na papirju. Bili so razni nagibi, ki so to vest pošiljali po svetu. Vendar te vesti niso imele prave podlage, bile so le želje, ki jim je manjkalo resnične vsebine. Mi smo zato tudi tedaj takoj vsako senzačno vest pristrigli iu reducirali na njeno pravo vrednost, kajti po našem prepričanju Jugoslovani v Avstriji niso v takem položaju, da bi kazalo z vso vnemo dvigati zahtevo po zastopstvu v kabinetu. Tudi Slovenci sami v tem vprašanju nismo kompetentni, kajti upoštevati se morajo tudi tendence Hrvatov, in jugoslovanski minister bi bil le tedaj naša zahteva, ako bi se združili v njej vsi južni Slovani tostranske državne polovice. Gotovo bi pomenil jugoslovanski minister velik korak naprej v marsikaterem oziru. S tem bi se prelomil stari predsodek, da južni Slovan kot minister ni potreben. To je nekako zapostavljanje Slovencev in Hrvatov, ki so vkljub svojemu številu še vedno izključeni od najvišje službe v državi. Mi občutimo to kot krivico, kajti izključitev od ministrske oblasti pomeni za nas, da nas imajo še vedno za nekak narod druge vrste. Zlasti za slovenske in hrvaške uradnike bi pomenilo imenovanje jugoslovanskega ministra novo dobo. Seveda si tudi ne delamo nobenih praznih nad. Za nas bi bil minister brez portfelja vendarle v sedanjih razmerah manj vreden, kajti kaj bi pomenil on sam v kronskem svetu? Bil bi preglasovan od nemških ministrov, in nazadnje bi proti javnosti moral nositi še odgovornost za grehe, ki jih bi storil nad Slovenci nemški minister-rojak. Zato tudi ne verjamemo, da bi se mogel v sedanjih razmerah jugoslovanski minister dolgo držati. Pri največji previdnosti bi najbrže prišel kmalu v položaj, da bi moral opustiti svoj nehvaležni posel. »Slovenski Narod« se je včeraj z vso vnemo zavzel za imenovanje jugoslovanskega ministra- »Vsekakor pa je dolžnost jugoslovanskih poslancev, da pri rekonstrukciji ka- bineta z vso odločnostjo zahtevajo, da se da mesta v tem kabinetu njihovemu zastopniku. To je conditio sine cjtia non! Dosedaj je bil žal minister za Jugoslovane nemški minister-rojak Prade. Vlada je zategadelj gospodarila po jugoslovanskih zemljah ne po intencijah jugoslovanske delegacije v parlamentu, kakor bi bilo naravno, ampak po navodilih vsenetnškega ministra Pradeja. To se mora enkrat za vselej končati! Nemški minister-rojak v bodoče ne sme več imeti odločilnega vpliva v naših jugoslovanskih deželah, kakor se je žal dosedaj godilo. Ze predolgo je igral nemški minister Prade vlogo jugoslovanskega ministra, ne da bi ga bil kdo v to pooblastil, sedaj je že skrajni čas, da se mu ta usurpirana vloga odvzame. Vsi jugoslovanski poslanci brez razlike strank morajo zahtevati, da dobe svojega zastopnika v kabinetu. Ako se tej njihovi zahtevi ne ugodi, naj prično s takojšnjo neizprosno in brezobzirno obstrukcijo. Minister Henrik Prade ne sme več biti — usurpirani jugoslovanski minister!« Zadostuj za sedaj, da registriramo to zahtevo liberalne stranke, dasi se ne moremo pridružiti njeni odločni brezpogoj-nosti. Če bo prišel čas, da vstopi južni Slovan kot minister v kronski svet, ne sme se to zgoditi kot nekaka koncesija, ne kot neka milost, ki se nam izkaže, ampak kot državna potreba, da vlada vidi, da ona brez njega izhajati ne more. Naša politika se ne sme nikdar obešati na osebe. Razmere moramo po svojem delu preustrojiti, da bodo izsilile, kar mi hočemo. To se pa ne doseže s sentimentalizmom, ampak samo z jako realnim in prozaičnim delom! Ne da se pa tajiti, da je najnovejši preobrat na Balkanu dal vprašanju jugoslovanskega ministra neko trdnejšo obliko. Aneksija Bosne in Hercegovine z državnopravnimi vprašanji, ki so ž njo v zvezi in ki je pri njihovi rešitvi celo južno Slovanstvo prizadeto, je šele dala podlago, da moremo razpravljati o tem ministrstvu. Težišče države se je premaknilo nekoliko na jug, politična važnost jugoslovanskih dežel je z enim mahom poskočila, in zato je sama od sebe buknila na dan tudi misel na jugoslovanskega ministra. Značilno je, da je izšla ta misel v javnost najprej v nemških glasilih, ki so jo začela takoj pobijati. Mi smo takoj te vesti rektificirali. Danes je položaj še tak, da se ne da reči ničesar; tudi ko bi vlada nam južnim Slovanom ponujala ministra, bi morali prepustiti jako treznemu preudarku naših zastopnikov, ali kaže, da so proti vladi toliko prijazni, da oni njej koncedirajo jugoslovanskega ministra. To je naše stališče v tej zadevi. Imenovalo se je ime dr. Šusteršiča. To je naravno. Izredne zmožnosti tega moža so priznane od vseh, in zato ne more biti drugače, kakor da se vseh oči obrnejo nanj. Ravno tako dobro pa tudi vemo, da bo voditelj Slovenske Ljudske Stranke dobro pretehtal, ali je za našo stranko in za vse Južno Slovanstvo ugodno ali ne, da bi se udeležila rekonstrukcije Beckovega kabineta. Ministrska kri3a. . Državni zbor se sntde zopet dne 17. novembra. Jasno je, da mora v treh tednih biti ministrska kriza končana. Baron Beck še vedno upa, da sostavi novo koalicijsko ministrstvo. To se mu utegne posrečiti, ker nobena večja stranka, ki pride v poštev, z ozirom na bližnji vladarjev jubilej in jako zamotane vnanje odnošaje ne bode imela poguma, da bi delala še večjo zmešnjavo v državi. Nemci so se zaleteli s svo-jo obstrukcijo v češkem deželnem zboru, Čehi pa prenaglili z demisijo obeh svojih zastopnikov v kabinetu. Ne ti, ne oni ne morejo na lep način iz zagate. In to je največja težava pri sestavi nove vlade. Čehi zahtevajo koncesije, Nemci zadoščenje za neužaljeno narodno čast, baron Beck pa je med dvema ognjema. Zadnji dogodki tudi kažejo, da je med baronom Beckom in krščanskimi socialci .velika napetost. V avstrijski delegaciji so krščanski socialci ponovili predlog, da se vojakom hrana in plača izboljšata za deset vinarjev na dan. Tej zahtevi pa se odločno upira baron Beck. To nasprotstvo gotovo ne pospešuje hitro rešitev krize in poraja razne govorice. Naravnost prazna pa je govorica, da imajo krščanski so* cialci že izbranega fevdalnega magnata za novega ministrskega predsednika. Ravno-tako neutemeljeno je domnevanje, da baron Beck razpusti državni zbor. Ob vladarjevem jubileju in balkanski krizi more le političen otročaj nasvetovati volivni boj po celi državi. Da izpopolnimo časnikarska ugibanja, omenimo, da je dunajska »Montagsrevue« v svojem uredništvu že sostavila novo vlado. Korberjevo glasilo še milostno pusti barona Becka na prvem sedežu. Za na-učnega ministra je izbral nemški list poslanca dr. Sylvestra, za pravosodnega ministra krščanskega socialca dr. Fuchsa, poljedelsko ministrstvo hoče izročiti češkemu agracu Staneku, dr. Ebenhocha pa poslati nazaj v Linec za deželnega glavarja; trgovinski minister dr. Fiedler bode moral nazaj med tnladočeške poslance, na njegovo mesto pa zbornični predsednik dr. Weiskirchner; dr. Pergelta je določil za nemškega, dr. Čelakovskega pa za češkega ministra; dr. Gessmanna hoče zamenjati s princem Liechtensteinom, za barona Bienertha pa še išče naslednika. Čudno, da ni poslanca Malika ali grofa Stern-berga izbral za ministra deželne brambe. Baron Beck ima torej kandidatov na iz-bero. Avstro-Ogrska. Grozni soc. demokraški poraz. Pri dunajskih deželnozborskih volitvah so sijajno zmagali krščanski socialisti. Med 48 mandati so jih dobili le pet soc. demokrati, ki so se bahali, da dobe 12 poslancev. Nemški nacionalci in svobodo-misleci so popolnoma poraženi, ker niso Dunajčani poslali v nižjeavstrijski deželni zbor nobenega liberalca ali svobodomis-leca. Po dosedanjih poročilih so tudi po ostalih mestih zmagali kršč. soc., razven v Brucku, kjer je bil izvoljen en soc. demokrat, dr. Karol Renner. S sijajno zmago kršč. socialcev je dokazno, da si je pridobila kršč. stranka na Nižjem Avstrijskem trdna tla. Veselo je, da med nižjeav-strijskimi meščanskimi sloji nima trhli liberalizem in odurno novodobno svobodo-miselstvo nikake zaslombe, nobenega vpliva. Proti nemščini v Galiciji. V Lvovu se je vršil 25. t. m. shod, na katerem so pozvali gališki deželni zbor, naj se po galiških ljudskih šolah opusti pouk v nemščini. LISTEK. Otok znklfldoo. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Pravijo, da je strahopetnost nalezljiva; na drugi strani nas pa dokazovanje močno vzpodbuja; in potem, ko je vsak povedal svoje, jim je moja mati naredila celo pridigo. Rekla jim je, da noče izgubiti denarja, ki pripada njenemu osirotelemu dečku; »ako se nikdo izmed vas ne upa iti,« je rekla, »Jakec in jaz se upava. Nazaj pojdeva po isti poti, po kateri sva prišla, in prav majhna zahvala vam, veliki, nerodni in strahopetni možje. Odprla bodeva oni zaboj, tudi ako na mestu umr-jeva. In lepa hvala za to torbo, gospa Črossley, v kateri prineseva seboj naš postavno nam pripadajoči denar.« Seveda sem 'bil takoj pripravljen iti z materjo. Začeli so vpiti, kako lahkomiselna da sva; vendar niti sedaj ni hotel nikdo z nama. Vse, kar so hoteli storiti, je bilo, da so mi dali samokres za slučaj, da bi bila napadena, in obljubili, da bodo imeli konje pripravljene za slučaj, ako bi naju zasledovali na povratku; en deček pa je moral odjezditi k zdravniku po oboroženo pomoč. Moje srce je močno utripalo, ko sva se v mrzli noči podala na to nevarno pot. Polna luna je vzhajala in razlivala svojo rdečo svetlobo Skozi gorenje plasti megle; to je pospešilo najino naglico, kajti jasno je bilo, da postane svetlo kakor po dnevi, kadar se bodeva zopet vračala in potem bi lahko vsaka straža opazila naš odhod. Plazila sva se ob plotovih urno in brez glasu; ničesar nisva videla, niti slišala, kar bi utegnilo povečati najin strah, dokler se niso v našo veliko zadovoljnost vrata »Admirala Berfbow« zopet zaprla za nama. Nemudoma sem zapahnil zapah in bila sva v popolni temi sama s truplom mrtvega kapitana v hiši. Nato je mati našla in prižgala svečo in držeč drug drugega za roko sva se podala v gorenjo sobo. Kalpitan pa je ležal, kakor smo ga pustili, na hrbtu, odprtih oči in z eno roko iztegnjeno. »Potegni zastore doli, Jakec,« je za-šcpetala mati, »oni utegnejo priti in nas videti. Sedaj pa,« je rekla, ko sem izpolnil njeno željo, »morava dobiti ključ od kovčega; rada bi vedela, kdo naj se ga dotakne!« iu vzdihnila je pri teh besedah. Na mestu sem se na svojih kolenih splazil doli. Na tleti tik njegove roke je ležal majhen zavitek papirja, ki je bil na eni strani počrnjen. Nisem mogel dvomiti, da je bilo to črno znamenje; ko sem ga pobral, sem na drugi strani našel napisano z lepo razločno pisavo tole kratko sporočilo: »Do desetih zvečer imaš čas.« »Do desetih je imel časa, mati,« sern dejal in ravno, ko sem izgovoril te besede, je udarila stara ura na steni. Ta nenadni glas je naju pretresel; vendar pa je bila novica dobra, kajti ura je bila šele šest. »Sedaj pa, Jakec,« je rekla ona, »ključ!« Preiskal sern njegove žepe drugega za drugim. Nekoliko drobiža, naprstnik, nekoliko sukanca in debele šivanke, kos zvitega tobaka, njegov nož z zakrivljenim ročajem, žepni kompas in škatljica za vžigalice, je bilo vse, kar se je nahajalo v njih in že sem začel obupavati. »Morda ga ima okolu vratu,« je opomnila moja mat'. Premagal sem močno nevoljo in odprl njegovo srajco pri vratu, in tamkaj smo našli ključ, ki je visel na koncu mornarske vrvice, ki sem jo prerezal z njegovim lastnim nožem. Ta uspeh nas je navdal z novim upanjem in brez obotavljanja sva hitela po stopnicah navzgor v malo sobo, v kateri je tako dolgo bival in kjer se je nahajal njegov kovčeg od dneva njegovega prihoda. Na zunaj je bil kakor vsak drug mor-narsk kovčeg; velika črka »B« je bila z razbeljenim železom užgana na gorenjem delu in vogali so bili nekoliko obtolčeni in poškodovani kakor od dolge, močne vporabe. »Daj mi ključ,« je rekla mati; in akoravno je bil zaklep nekoliko trd, ga je vseeno obrnila, in nato je vrgla pokrov nazaj, kakor bi trenil. Močan duh tobaka in smole nama je buhnil nasproti; vendar ni bilo zgoraj videti nič druzega kakor zelo dobra obleka, skrbno osnažena in zložena. Nikdar je ni nosil, je rekla moja mati. Pod njo pa so ležale najraznovrstnejše stvari vse križem — kvadrant, pištola, kos paličastega srebra, stara španska žepna ura ter nekoliko drugih manjših stvari brez posebne vrednosti in večinoma tujega dela, dvoje kompasov z vdelano medenino in pet ali šest čudnih zapadnoindijskih školjk. Pozneje sem večkrat premišljeval, čemu je nosil te školjke seboj v svojem nestalnem, hudobnem in nikdar varnem življenju. Razen tega srebra in drobnjave nisva našla ničesar, kar bi imelo kako vrednost. Spodaj jc ležal kos jadrovine, ki je bila v marsikaterem pristanu pobeljena od morske soli. Nepotrpežljivo jo je potegnila mati na stran in tamkaj so se nahajale poslednje stvari, ki so 'bile v kovčegu: v oljnato platno zavit sveženj, ki se je vi- Pasivni odpor na Severni železnici končan. Pasivni odpor železniških uradnikov na Severni železnici je končan. Starostno zavarovanje. Posvetovanja o starostnem in invalidnem zavarovanju v notranjem ministrstvu so malone končana. V 14. dneh odobri ministrski svet tudi proračun. Zborovanje solnograške »Kmečke zveze«. Dne 26. t. m. je zborovala v Solnogra-du »Solnograška katol. kmečka zveza«, ki ima nad 11 tisoč članov. Navzoč je bil nadškof dr. Katschthaler, veliko deželnih in državnih poslancev, kakor tudi drugih »Zvezinih« članov. Dr. Viktor pl. Fttchs je govoril o delegacijskeni zasedanju in o priklopitvi Bosne in Hercegovine. Zboro-valci so manifestirali papežu, cesarju, nadvojvodi Franc Ferdinandu in poljedelskemu ministru Ebenhochu. Solnograški deželni predsednik je pozdravil zborovalce za notranje minstrstvo in za solnogra-ško deželno vlado. Shod je zahteval, naj izdela poljedelsko ministrstvo statistiko o planinah. Spopad med nemškimi in češkimi dijaki v Brnu. Listi so poročali o velikem pretepu v soboto ponoči med nemškimi in češkimi dijaki v Brnu. Nemškim časnikom so se že ježili lasje in pripravljali so se že na ■krvave protislovanske članke, a uradni brzojav jih je razorožil, ker javlja, da je bil čisto navaden prepir, pri katerem ni bil nihče poškodovan. Szell proti netnažarskiiti narodom. Szell je imel v Szatmaru hujskajoč govor proti vsem nemažarskim narodom na Ogrskem. Mož je rekel, da Mažari ne bodo trpeli ne rutnunske, ne slovenske, ne slovaške, ne srbske in tudi ne nemške ire-dente. Novega Szell pač ni nič povedal. Demonstracije pred sodiščem. Jakob Oblak, poslovodja tvrdke Jebačin, je bil oproščen pri okrajnem sodišču obtožbe, da je klical na Kongresnem trgu: »Nas Slovence aretujete!« O takrat* ni razpravi dne 1. t. m., pri kateri je bil Oblak oproščen, smo poročali. Proti oprostitvi je prijavilo državno pravdništvo vz-klic. Vzklicnemu senatu predseduje dvorni svetnik Pajk, votanti so: višji deželnosod-ni svetnik Polec in svetnika Hauffen iu Vedernjak. Priziv zastopa dr. Kremžar, obtoženca dr. Papež. Senat je sklenil, da se zasliši žendarmerijski vodja Koprivni-kar v Postojni, ki izpove, da se je obtoženec nekaj jezil čez vojake. Ne spominja se, da bi bil klical obtoženec: »Nas Slovence aretujete!« Obtoženec je bil vinjen, razgovarjal se je mirno z orožniki, ki so ga aretovali. Vojaki so se smejali vinjenemu Oblaku. Dr. Kremžar predlaga, naj se obtoženec krivim spozna in kaznuje. Dr. Papež naglaša, da je bil obtoženec pijan, kar sta izpovedali obe priči. Govoril obtoženec ni drugega, kakor: Le Slovence aretujete. Vzrok aretacije je bil, kakor navaja ovadba »eigener Antritt«. Obtoženec se ni vmešaval v uradno poslovanje, razžalil ni nobenega. Bil je vinjen. Predlaga, naj se potrdi razsodba okrajnega sodišča. Dvorni svetnik Pajk proglasi senatov sklep, po katerem se Obtoženec krivega spozna prestopka § 312. in se obsodi v 20 kron globe, oziroma 48 ur zapora. del kakor popir, in vrečica iz jadrovine, v kateri je zažvenketalo, kakor da bi bilo zlato v njej, ko smo se je dotaknili. »Pokazati hočem tem lopovom, da sem poštena ženska,« je rekla moja mati. »Vzeti hočem samo toliko, kolikor mi gre in niti vinarja več. Daj mi vrečico gospe Crossley.« In nato je začela naštevati znesek kapitanovega dolga iz mornarjeve vrečice ter ga metati v ono, ki sem jo jaz držal. To pa je bila dolga in težka naloga, kajti denar je bil iz vseh držav in v vseh velikostih: dubloni, luisdori in gineje in pijastri in ne vem, kaj še vse, ki so bili pomešani vsi vprek. Gineje so bile najbolj redke in le z njimi je znala moja mati narediti svoj račun. Ko sva naštela nekako do polovice dolga, sem naenkrat položil svojo roko na njeno ramo; začul sem namreč v tihi, mrzli noči glas, ki mi je pretresel mozeg in kosti — udarjanje slepčeve palice po zmrznjeni cesti. Prihajalo je vedno bližje in bližje in midva sva kar zadrževala sapo. Nato je močno vdarilo po vratih go-stilnice in potem sva slišala, kako je pritiskal kljuko in je zapah zaropotal, ko je nesrečnež poskušal priti notri; nato pa je bilo dolgo časa vse tilio. Navsezadnje se je zopet začulo udarjanje palice, ki se je v nepopisljivo naše veselje in hvaležnost počasi izgubivalo, dokler ni slednjič popolnoma utihnilo. (Dalje prih.) Maksa Zupančiča je oprostilo okrajno sodišče obtožbe, da je klical orožnikom barabe. Proti razsodbi se je pritožil državni pravdnik. Vzklic navaja, da je sodnik prezrl, da je priča orožnik resen mož, ki sta mu stala nasproti dva vajenca, ki sta še stala med psovajočimi demonstranti. Orožnik obtoženca gotovo ni za šalo aretiral, ker ga je že prej razžalil. Državno pravdništvo predlaga, naj deželno sodišče izpremeni prvotno oprostilno razsodbo iu ga izpozna krivim po S 313, k. z. O razpravi dne 2. t. m. smo že poročali. Sodi isti senat. Obtoženca zagovarja dr. Ažman. Dr. Kremžar naglaša, da na razbremenilni priči ni polagati take važnosti, ker sta gledali na vojake. Nasproti, .odločni izpovedbi orožnika ni dvoma, da je obtoženec kriv prestopka. Dr. Ažman predlaga, naj se prečita nemško vloženi .vzklic državnega pravdnika in se čudi, zakaj da je vložilo državno pravdništvo nemški vzklic. Senat zavrne zagovornikov predlog, ker je državni pravdnik nemško utemeljeval vzklic. Dr. Ažman: Prijavljam ničnost. Dvorni svetnik Pajk: Prepozno, je zadnja instanca in ni nobene ničnosti. Dr. Ažman konstatira, da se čudi, ker je bil vzklic vložen v nemškem jeziku, dasi je bila cela razprava slovenska. Vzklic je postavljen na nezmotljivost orožnikov. Dr. Kremžar protestira proti načinu takega zagovarjanja. Dr. Ažman nadaljuje zagovor. Dotični večer so se vsi umikali orožnikom, saj so rekli, če jih primejo, so vsaj tisto noč v zaporu. Orožniki so bili po aretaciji v stiski. Dolete orožnike posledice. Dvorni svetnik Pajk: Prosim, ne dolžite orožnikov kar tako splošno. Dr. Ažman: Nasproti orožnikovi izpovedbi sta dve priči, ki nimata nobenega interesa na izidu preiskave. Čisto pravilno je postopal prvi sodnik, ki je verjel razbremenilnima pričama. Predlaga končno še, da se zasliši še priča Emanuel Hajne. Obtoženec poda še nekaj pojasnil, kje da je stal orožnik in kje on. Dr. Kremžar predlaga, naj se predlog o zaslišanju priče Hajna zavrne. Dvorni svetnik Pajk naznani, da je Zupančič kriv prestopka § 312. k. z. in se obsodi na globo 30 kron. Zagovornikov predlog glede na zaslišanje priče Hajna se zavrne. Kakor čujemo, vloži zagovorni-štvo na glavno prokuraturo prošnjo v varstvo postave, ker se ni prečital po državnem pravdništvu vložen nemški vzklic in pa, ker je vložilo državno pravdništvo nemški vzklic, dasi sta se vršili prvotna kakor tudi vzklicna razprava slovenski. Slovensko gledališče. Samson in Dalila. Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisal Ferdinand Lemaire. Uglasbil G. Saint-Saens. (K premieri v slov. gledališču). V »knjigi vseh knjig«, v sv. pismu starega zakona in sicer v 13., 14., 15. in 16. opglavju »knjige sodnikov« se govori o močnem junaku Samsonu in lepi Dalili. Silni Samson, sin - edinec Manoaha iz Core, je bil »poklican od Gospoda, da reši narod Izraelov iz sužnosti Filistej-cev« ... V dolini Sorek pa je živela krasna Dalila, in Samson, strah Filistejcev, jo je ljubil. K tej Dalili so prišli Samsonu sovražni filistejski knezi ter so ji dejali: »Ugovori ga in zvedi, v čem tiči njegova velika sila in kako bi ga premagali, da ga zvežemo in ukrotimo; mi ti pa damo vsakdo po 1100 »sikljev« srebra«. In podkupljena Dalila je vprašala svojega lju-Dimca, v čem tiči njegova sila. Samson ji je dejal: »Ako me zvežeš s sedmimi svežimi, neposušenimi tetivami, bom slab, kelhofer Teodor iz Trsta k dunajskemu ravnateljstvu; adjunkt Csaszny Josip z Dunaja k tržaškemu ravnateljstvu; asistent Wie-senreiter Gvido od oddelka VIII tržaškega ravnateljstva v Pontabelj; na novo so sprejeti za volonterje: dr. Harvvalik Friderik za ravnateljstvo odd. II; Giadros-sich Anton za postajo Rocol in Rubeša Albert za 'postajo Pazin. + Državni zbor se snide, kakor se nam poroča z Dunaja, dne 17. novembra. + Nemška žalost. Koroške »Freie Stimmen« so jako solzave. Napisale so članek: »Klagenfurt — zweisprachig!!!« Ti trije 'klicaji marsikaj pomenijo. Vzrok tem klicajem je znatna narodna pridobitev, katero je koroškim Slovencem izvo-jeval g. dr. Brejc. Okrajno sodišče celovško je doslej slovenske vloge zavrače-valo, deželno sodišče se je pa sedaj izreklo, da so slovenske vloge dopustne. Jutri v sredo imajo zato Nemci pri »Sand-vvirtu« »Deutschnationaler Abend«, pa pomagal jim ne bo. Slovenskih pravic ne bodo udušili! — Na državni postaji v Ljubljani namerava c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu v smislu § 68 obratnega pravilnika uvesti lastno prevaževalno službo za dovoz in odvoz tu oddanega, ozi-. roma dospelega blaga in izvrševanje te službe oddati ponudbenim potom. Natančnejši pogoji so na upogled pri načelniku c. kr. železniško-obratnega urada v Ljubljani in pri oddelku VI. c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu, ulica Zonta 2 oziroma Giaochinno Rossini št. 26, I. nadstropje, kier se tudi izročajo brezplačno ponudbeni obrazci. Pravilno spisane ponudbe se mora vložiti najkasneje do 18. novembra 10. ure dopoldne. Izid naznanil se bode udeiežnikom do 26. novembra. — C. kr. avstrijske drž. železnice so z 20. oktobrom zvišale na vseli progah, izvzemši dalmatinske proge in tržaška odpravništva, skladne roke po tarifi na šest dnevnih ur. Za dnevne ure veljajo ure od osme ure zjutraj do šeste ure zvečer. —■ Zrakoplovstvo. 22. t. m. se je v Berolinu dvignil v zrak zrakoplov »Par-seval« s petimi osebami v čolniču. Zrakoplov je pri tej vožnji izpolnil pogoj, ki mu ga je stavila vojna uprava in je vozi! eno uro v visočini 1500 metrov. Sicer pa je imel malo nezgodo, ker je dobil malo špranjo na površini ter je jel hitro padati. — Istega dne se je ob hudem viharju dvignil vzrak francoski zrakoplovec Bleriot na svojem monoplanu. Vsled napačnega prijema se jc motor ustavil in monoplan je treščil na zemljo, pri čemer se mu je zdrobil rep. Bleriot je ostal nepoškodovan. — Na Dunaju je imel poiz-kušnjo vožnjo 22. t. m. letalni zmaj Wels-Etrih. Ko je petič obkrožal Avenijo zadel je v drevo in zlomil spone desne peruti; nato je treščil na zemljo. Inženir Wels je ostal nepoškodovan. — Nesreča na lovu. — Lovec ustrelil lovca. Preteklo nedeljo je v Loškem potoku na lovu ustrelil' lovec svojega v bližini stoječega tovariša Iv. Lavriča. V gosti megli se je Lavrič preveč približal svojemu sosedu, baš ko je ta sprožil na mi-mobežočo zver. Nesreča je hotela, da je krogija zadela Lavriča v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v sosedno vas, kjer je v nekaj urah izdihnil. Lavrič zapušča ženo s 6 otročiči, najstarejša 12 let. — V Šmarjah pri Ajdovščini se je v nedeljo vršil ustanovni shod kat. slov. izobraževalnega društva. Udeležba obilna. V poljudnem, navdušenem govoru je očr-tal g. dr. Dermastia pomen društva, potrebo in način izobrazbe našega moštva in mladine. Po prebranih pravilih se je vpisalo 31 članov, več se jih še vpiše. — Konkurz napovedala je banka in menjalnica J. Winkler v Celovcu. Oškodovani so večinoma mali ljudje in srednji stan. Za konkurznega komisarja je imenovan deželnosodni svetnik g. Karol Na-damlencki in za upravitelja odvetnik g. dr. Ferdinand Miiller. Konkurzne zahteve se morajo naznaniti do 10. decembra. Kakor se čuje, je malo upanja, da bi založniki in hranitelji dobili svoj denar nazaj. Vloženega in hranjenega denarja je biio, kakor je komisija mogla površno ceniti, okoli 2,000.000 K, čistega primanjkljaja je pa okoli 300.000 kron. O vzroku konkurza krožijo različne govorice, vseeno je pa neposredni vzrok temu to, ker je osrednja banka nemških hranilnic kredit odpovedala, nakar je sledil polom. — Zadnji jesenski semenj za kramarje je bil 26. t. m. v Celovcu na trgu sv. Duha. Od zdaj za naprej ne bodo smeli mali prodajalci iz tujih krajev, posebno židje, nič več prodajati, ker jim ne bode mestni magistrat dovolil prostora za to. Tako je sklenil celovški mestni svet pred letošnjo spomladjo. Semenj bode še vedno obstal, pa prodajati bodo smeli samo domačini. Izjemoma bode mogoče magistrat dovolil, da bodo kranjski prodajalci obuval, to so večinoma Tržičani in okoličani, smeli tudi v bodoče pflodajati obuvala. Posebno še, ker so nekateri občinski svetniki se tudi krepko potegovali za nje. Sicer je pa ta sklep obč. sveta naperjen v prvi vrsti proti Židom in njih umazani konkurenci. Na tem zadnjem semnju so pa tuji prodajalci že tudi okusili omenjeni sklep, ker so morali prostor za prodajo precej drago plačti. — Vojaška vest. Prestavljeni so k 17. pešpolku sledeči nadporočniki: Konstantin vitez pl. Latterer-Lintenburg od pešpolka št. 34, Henrik pl. Obereigner od pešpolka št. 56, Friderik pl. Kantz od pešpolka št. 78, Alfonz Žerjav od pešpolka št. 90 in Henrik Pehr od pešpolka št. 98. — Tabor na goriški veliki Otavi, k* se je imel vršiti preteklo nedeljo, je vsled slabega vremena odpadel. Tabor se je preložil na spomlad. — Pobegnil je dne 16. t. m. od svojega polka v Slovenji Bistrici Marko Kranjec iz Velikih Brusnic, ki je služil kot dragonec pri 5. dragonskem polku šele prvo leto. Kam je šel, se ne ve. — Vojaški izgredi v Gorici. 'Ponoči od nedelje do ponedeljka so v restavraciji Steinfeld v Gorici razgrajali dragonci, ki so baje hoteli plesati, ne da bi plačali. Prišlo je do pretepa med vojaki in redarji ter je bilo na obeh straneh več ranjencev. — V bolnišnico je šel, da se ubije. V nedeljo predpoludne je prišel v tržaško bolnišnico 66 let stari Dominik Padovan iz Milj pod pretvezo, da obišče nekega znanca. Ko se mu je zdelo, da ga nihče ne opazuje, hotel je skočiti z balkona v drugem nadstropju, ioda nek bolniški strež- nik ga je v pravem času opazil in ulovil. — Na opeklinah je umrla dve leti stara hčerka krčmarja Alberta Vodnika v Podutiku. Oče je bil starejši, 12 let stari deklici Jožefi dne 25. t. m. velel, naj zakuri v sobi prvega nadstropja, kjer so prebivali otroci. Dekle je to storilo, potem pa šlo v kuhinjo v pritličju, da speče kosta-. njev. Ko se je vrnila v prvo nadstropje, je našla malo sestrico v plamenu. Dva druga otroka sta bila zbežala iz sobe. Dekle je poklicalo očeta, ki je pa našel svojo ljubljenko že mrtvo. Menda se je bi otrok vlegel k pečnim vratcern ter tam zaspal in mu je iskra iz peči zažgala obleko. — Demenitrana mobilizacija. Tudi mobilizacijo 54. pešpolka dementirajo. Nadporočnik Svetek da vodi v Bosno samo nadomestne rezerviste. — Politične aretacije radi velesrbske propagande se na Hrvaškem nadaljujejo. V Zemunu je bil vseučiliščnik Žarko Mar-kovič obsojen na štirinajst dni zapora. — Umrla je na Opčinah gospa Marija Križnic, rojena Drašček, stara 22 let. — V Mavčičah se bo letos lov oddal baje za 1000 K. — V tej občini primanj kuje to jesen vode, da jo morajo voziti iz Save. — Polžja pošta. Hrvatski pisana do pisnica je rabila iz Cresa v Pulj, torej za daljavo tri in pol ur vožnje po morju — tri dni. Važno obvestilo ie dospelo do naslov lienca tako pozno, da je imel vsled tega znatno škodo. — Prvi razred novomeške gimnazije šteje letos 68 učencev. Povsod drugod je navada, da se tako velik razred razdeli in to zahteva tudi postava, samo novomeška gimnazija dela častno izjemo. Kdor pozna škandalozne prostore, ki se nahaja v njih novomeška gimnazija, se mora čuditi, da se učitelji ali učenci ne upro takemu trpinčenju v sobi, ki ne zadostuje niti najpri-prostejšim zahtevam higijene. Štajerske novice. š Maribor. V Mariboru imamo že enega vrlo narodnega brivca v osebi g. S. Ulčarja, v Koroški ulici, vštric Cirilove tiskarne. Sedaj slišimo, da so gotovi gospodje posredovali, da se naseli s 1. novembrom še en slovenski brivec v Mariboru. Ali zato, da bosta potem oba stradala? — Slov. kat. akademično društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo za letošnji zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik iur. Fr. Kovač; podpredsednik iur. Ant. Ogrizek; tajnik iur. Pavel Rupnik; blagajnik iur. Vencelj Polak; knjižničar iur. Ivan Brosovič; gospodar med. Ivan Beuc; odb. namestnik med. Ljudevit Kreimber-ger. š Novice iz Studenic. Tu je umri in bil v torek pokopan nekdaj veljavni posestnik in tržan Jožef Wretzl. — Umrla je tudi po dolgem bolehanju in bo v petek ob 9. pokopana č. d. subpriorica M. Aleksija Simon. Samostan je precej velik in obilo opravka, a novicinj se zglaša malo. — V četrtek je priredila dravinjska dolina k Materi božji na Črnogoro zahvalno procesijo za letošnjo ugodno letino. Ljubljanske novice. Ij Predavanje. Danes točno ob VL>8. zvečer predava v »Slov. kršč. soc. zvezi« dr. Lampe o svobodni misli, znanosti in umetnosti. lj Sodna razprava zaradi demonstracij proti Potniku, Vindišerju in drugu se prične v ponedeljek ob 9. dopoludne v porotni dvorani tukajšnjega deželnega sodišča. Trajala bo dva do tri dni. Zagovornikov bo šest. Danes so vročili obtožencem obtožnice. — V Mariboru so bili obtoženci takoj ko so dobili obtožnice, izpuščeni. Ali bo ista mera za Slovence? Državno pravdništvo predlaga 109 prič; koliko jih predlože zagovorniki,, se še ne ve. lj Koren aretiran. Iz Zadra poročajo, da je France Koren, ki je bil ušel iz tamoš-njih zaporov, zopet pod ključem. Še v noči od nedelje do ponedeljka ga je aretiral v Zemoniku (?) jetniški paznik. Koren se ni nič ustavljal. lj Pobegnil je sinoči od dela v gramozni jami prisiljenec Ivan Kukenbiich-ler. Prišel je pa samo do Zaloške ceste, kjer ga je prijel policijski stražnik in ga odpeljal nazaj. lj Ogenj v sušilnici. Predvčerajšnjim zvečer sc je vnelo v sušilnici g. Karola Cerneta na Poljanski cesti št. 29 in je pogorelo, oziroma se pokvarilo za 200 kron mesnine. Ogenj so pogasili domači. Černe je bil zavarovan pri »Adriatiki«. Ij Vodstvo pogrebnega društva uslužbencev c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice ter c. kr. poštnih in brzojavnih uradov v Ljubljani razpošilja še vedno »poleg navade stare« dvojezične mrtvaške liste po umrlih Slovencih. Kdo mu je dal to pravico? Protestiramo odločno proti nemškemu besedilu! — Slovenski društveniki. Ij Ljubljanski tičarji so tudi faktor, s katerim ima lovska kronika računati! — Včasih so ljubljanski dnevniki ob lovski sezoni imeli stalno rubriko za tičarje, pri katerih jc bi! celo ljubljanski rotovž zastopan, zdaj pa so ljudje preleni, da bi poročali o njih. In vendar: koliko manj zanimivih stvari se včasih pri nas priobčuje!... Poglejmo n. pr.: Na ljubljanskem barju rekognoscirajo zdaj teren ljubljanski ciparji: Pripravljajo cipnice, veje za kolibe, kole, »rajspank«, lep in limamce. Letos menijo, da bo precej cip. Nekateri pa že brlizgajo po morostu. Ko pridejo s Hrvaškega sem čez, se na ljubljanskih pašnikih ustavijo, in tu jih mnogo polove ciparji. — To nedeljo pa se prične na slavnem našem Golovcu lov na ___ šode. Kakor imajo Ljubljančanje radi pečene cipe s krompirjem, tako ljubijo in kupujejo radi šoge za rižot! In vse to vedo tičarji dobro! — Pa to še ni vse! Prihodnji mesec se prične lov pa tudi na — sove. S čukom-vabljencem na vrvici bo korakal že popoldan tičar na košati Krim. Gori si postavi iz vej kolibo, priveže čuka blizu nje, ali pa si pomaga s piščalko za oponašanje vikanja sove ter preži celo noč z nastavljenimi limanicami po drevju na sove. Drugo jutro pa koraka tičar ponosno s plenom šog ali sov proti mestu. Oskubljene c