LETO XXXIV. — Številka 3 21. januarja 1982 Cena 5.— šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Ob 3. obletnici Tischlerjeve smrti: Radi smo ga imeli kot očeta stran 3 ORFF-seminar v Tinjah stran 5 Kristijan Močilnik: Na začetku so bile podgane... stran 6 Prejšnji teden je delegacija Krščanske kulturne zveze, ki jo je vodil predsednik Lovro Kašelj, obiskala novega generalnega konzula SFRJ v Celovcu, M. Križišni-ka. Pogovor, katerega sta se ude- K KZ na obisku pri generalnem konzulu SFRJ ležila tudi konzula Popovič in Na-beržnik, je potekal v prijaznem vzdušju. Lovro Kašelj se je zahvalil za vso pomoč, ki jo je SFRJ doslej nudila koroškim Slovencem, generalni konzul M. Križišnik pa je med drugim poudaril, da bomo koroški Slovenci lahko napredovali samo tedaj, če bomo delavni. „Zeleni“ bodo kandidirali Minulo nedeljo so posamezne skupine „zelenih“ izvolile v Klo-sterneuburgu predsednika avstrijske lige za varstvo okolja Friedricha Fronza za zveznega partijskega predsednika „zele-nih“. Na zborovanju so m. dr. sklenili, da bodo pri naslednjih državnozborskih volitvah kandidirali. „Zeleni“ so že pripravili program, s katerim bodo nastopili volilni boj. Prof. dr. Alexan-der Tollmann se je po dolgem premišljevanju odločil, da bo pri volitvah glavni kandidat „zele-nih“. Ob istem času kot v Klo-sterneuburgu, je v Salzburgu zasedala delovna skupina iniciative meščanov, ki bodo prav tako kandidirali pri naslednjih državnozborskih volitvah. 23. januarja letos bodo minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil dr. Joško Tischler, neustrašen prvoborec za pravice koroških Slovencev. Kdor je smel ob njem in z njim prehoditi košček koroške poti, kdaj bridke in kdaj vesele, ta ve, kako značajen, kako dosleden, kako vzoren je bil dr. Tischler. Ker je izhajal iz malih razmer, iz Pristno kmečke in podjunsko grčaste družine, je vedel za skrbi našega malega človeka, poznal tegobe vseh rojakov Po naših dolinah. Ob narodu in z narodom je rasel in črpal moči za dostikrat brezupno kulturno-politično početje. Ljudje so ga spoštovali, ga sprejeli kot svojega, kar se akademiku le redkokdaj tako posreči kot Jošku Tischlerju. Kjer je videl lopato, je zagrabil za delo. Pred vojno je veljalo dokazati s kulturnim delom, da Slovenci kljub sovražni atmosferi, ki je nastajala v pople-biscitnem času, kulturno in politično živimo. Moči je črpal iz neomajne vere v svetlejšo bodočnost in iz globoke zasidranosti v versko tradicijo koroških Njegovo delo nam bo oporoka Slovencev. Tudi na tem mestu je primerno ponovno citirati tiste besede, ki jih je oče mlademu študentu Jošku dal na pot v Celovec, ko ga je na tinjskem Polju odstavljal: Na svoj rodni kraj in na Boga ne pozabi! Kot mlad profesor matematike je potem doživljal vihar nacističnega nasilja nad Slovenci. Tudi na daljnem Pred-a riškem, kamor ga je premestila Hitlerjeva oblast, ni pozabil, da so isti rablji Pregnali številne slovenske družine v rajhovsko mrzloto. Izseljenci na Hes-selbergu, sveti gori Frankov, se spomnijo njegovega obiska in njegovih bodrilnih besed. Letos poteka 40 let, odkar je na stotine slovenskih družin samo zaradi tega, ker so gojili in ljubili slovensko besedo, moralo v izgnanst-Vo- Pri povratku na beljaškem kolodvoru je bil dr. Tischler tisti, ki je preprečil, da bi se Slovenci morali ponovno vrniti v Nemčijo. Njegova trajna zasluga prvih povojnih mesecev, ko so oblasti kazale voljo, da vsaj delno popravijo nepopisno škodo, ki so jo doživeli koroški Slovenci zlasti med leti 1941 in 1945, pa je Prav gotovo dvojezična šola, ki naj bi v duhu strpnosti in medsebojnega razumevanja odpirala obema narodoma na Koroškem nova, enakopravnejša obzorja- Ker pa je dr. Tischler vedel, da osnovna šola še ne more zadovoljiti vseh manjšinskopolitičnih potreb, je v vseh povojnih letih v dogovoru s pristojnimi oblastmi, zlasti s tedanjim Prosvetnim ministrom dr. Drimmlom, skušal uresničiti Slovensko gimnazijo. Porodni krči so bili dolgi, a uspešni. Leta 1957 je zaživela s tremi razredi in enajstimi učitelji „Državna realna gimnazija za Slovence", kakor se je tedaj imenovala. Na tem mestu je treba izreči zahvalo in priznanje tudi možu, ki je tej šoli dal s svojim dekretom, tedaj še brez zakonite parlamentarne podlage, Pravno osnovo: je to prosvetni minister čr. Heinrich Drimmel, ki je 16. januarja obhajal svojo 70-letnico. Slovenska gimnazija je postala Ti-schlerjeva življenjska naloga. Njej je Posvečal v desetletju pred svojo upo- Predsednik^ NSKS dr Matevž Grilc: VVagner priznava, da ni uspel s sosveti „Če se deželni glavar Wagner vpraša, ali je sploh smiselno Slovencem vsiljevati sosvete, ki jih pod danimi pogoji odločno odklanjamo, potem menim, da deželni glavar v resnici priznava pravilnost politike obeh slovenskih osrednjih organizacij." To je izjavil za Naš tednik predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc v zvezi z zadnjimi izjavami koroškega deželnega glavarja glede manjšinskopolitič-nega vprašanja. VVagner je namreč v svojem radijskem govoru, ki ga je imel začetek januarja, glede sosvetov dejal, da „bo treba o tem razmišljati, ali naj Slovencem nekaj vsiljujemo, česar sami nočejo." Nadalje pravi dobesedno: „Obvestil sem tudi zveznega kanclerja Kreiskyja, da bo potrebno izdelati analizo, na podlagi katere bi lahko preverili, ali so sosveti sploh potrebni." Koroški deželni glavar med drugim tudi pravi, da smo Slovenci baje sami terjali ustanovitev sosvetov, „ki jih sedaj odklanjajo." To seveda nikakor ne odgovarja resnici, kajti, tako dr. Grilc: „Deželni glavar sam najbolje ve, da Slovenci odklanjamo sosvete zato, ker bi z njimi priznali zakon o narodnostnih skupnostih." Z drugimi besedami: zakon je ničvreden, sosveti pa so le važen del tega zakona. Kako bi moglo biti drugače, ko pa predstavlja ta zakon predvsem za vse tri koroške večinske stranke „ne-prekosljiv višek" manjšinske zakonodaje. Torej tudi za FPO, ki pa najbolj dosledno zastopa politiko koroškega Heimatdiensta! kojitvijo vso pozornost in vso ljubezen, ki je je bil zmožen. To je mogel in zmogel samo, ker je poznal iz svojega kulturno-političnega delovanja vso Koroško, vse otroke, ki so prihajali v to osrednjo ustanovo. Če bi danes dr. Joško Tischler še bil med nami, živ in čvrst, bi se gotovo on najbolj veselil z nami petindvajsetletnice Slovenske gimnazije. Vanjo je vlagal vso svojo energijo, z njo se je veselil in zanjo je reševal številne probleme, ki so se porajali v otroški in mladostni dobi šole. Kakor hitro je odložil ravnilo in šestilo, kakor hitro je zapustil svojo pisarno, svoje profesorje in konferenčno sobo, je začel vidno pešati. Nehote je slutil, da je svoje delo opravil kar se da dobro in uspešno. Nekaj tednov pred smrtjo je še obiskal razstavo naših gimnazijcev o izseljencih in bil ganjen nad uspehom, ki ga šola dosega. Na dan pogreba pa se je v žalosti zgrnilo tudi zimsko neurje nad žrelskim pokopališčem, kjer je Joško Tischler našel zadnji počitek. Obujmo si čevlje in stopimo na njegovo pot! Dr. Reginald Vospernik Z vprašanjem sosvetov se je ukvarjalo tudi predsedstvo Narodnega sveta na svoji zadnji seji, ki je bila 15. januarja. Med drugim opozarja na zadnjo skupno izjavo obeh osrednjih organizacij in s tem v zvezi ponovno zahteva poživitev kontaktnega komiteja. Predsedstvo NSKS predlaga, da naj zastopniki obeh osrednih organizacij v ukinjenem kontaktnem komiteju skličejo sejo v Celovcu, ki bi bila nujno potrebna. Slovenci vidimo doslej v kontaktnem komiteju tisti iorum, kjer bi se dalo še najbolje pogovarjati in pogajati s pristojnimi oblastmi. O sosvetih, ki so vsebina zakona o narodnih skupnostih, vsekakor nikoli ni bilo govora, čeprav VVagner tega noče slišati. Sicer pa je moral sam spoznati, da ni uspel s svojo politiko sosvetov; hkrati pa je moral uvideti, da je tozadevno stališče koroških Slovencev pravilno! Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" je minulo nedeljo priredilo 1. ljudski tek za Rožanski pokal 1982. Nad 100 tekačev se je pomerilo na odlično pripravljeni tekaški stezi Schonleiten (obširno poročamo na 8. strani). V ponedeljek, 18. januarja, je po mnenju občine potekel enomesečni rok za odstranitev dvojezičnih napisov znotraj šole. V torek dopoldan je v žitrajski šoli bilo kot vse ostale dni. Tako od zunaj kot tudi od znotraj ni bilo opaziti kakšne razlike. Zunaj ni bilo nobenega napisa — kot doslej, v šoli pa so ostali napisi dvojezični. Od torka naprej naj bi bila po mnenju večine odbornikov šola rev- določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe in človekove pravice. Na koncu izjavlja Kukoviča, da je kot učitelj dolžan in obvezan, da dela po navodilih učnega načrta, ki velja na obveznih manjšinskih šolah. Posebej se opira Kukoviča na točki 2 in 4 ter na poslanstvo učitelja, da posreduje učencu spoštovanje do državnega in do slovenskega jezika. K temu temeljitem stališču ni več kaj pridati, vsekakor pa bo razblini- pismo, ki so ga dobili m. dr. tudi Kreisky, Mock, VVagner, Broda, Si-novvatz ter Kircher (deželni šolski svet): Vprašamo Vas, spoštovani gospod župan Posod, iz katerih ozirov in na podlagi katerih zakonskih naročil ste glasovali za poziv ravnatelju Kukoviči, naj odstrani dvojezične označbe znotraj žitrajske ljudske šole? Kukoviča ravnal kot vesten učitelj nejša za slovenske napise. To so sklenili tako odborniki, ki večinoma govorijo oba jezika in so vsi znali prej slovensko kot nemško, sedaj pa jih je sram in strah, govoriti slovensko in se zavzeti za slovensko stvar, za odkrito in pošteno sožitje. Ravnatelj šole ter odbornik EL Ži-tara vas, Franc Kukoviča, je v torek, 19. januarja, zavzel pismeno stališče k sklepu od 18. 12. 1981, v katerem pravi, da so že v stari šoli bili napisi dvojezični in je v novi šoli napravil napise sam, ker občina ni ravnala po svojih dolžnostih. V pismu odločno poudarja, da ne bo potrgal dvojezičnih napisov in da sklepa večinskih frakcij ne bo upošteval. Proti sklepu je po svojem pravnem zastopniku vložil intima-cijski odlok in zahteva razveljavitev občinskega sklepa. Kot Kukoviča pravi, je občinski sklep večinskih frakcij hudo kršil lo vse tiste sanjave upe, da bo Kukoviča sam potrgal dvojezične napise. Nadalje sta EL Žitara vas in Klub slovenskih občinskih odbornikov v ' skupnem pismu županu Posodu nanizala vrsto mednarodnih pogodb in ustavnih določil, ki jih vse krši občinski sklep. To so sledeče pogodbe in ustavna določila: senžermen-ska pogodba iz leta 1919 in njena določila 66, 67, 68, Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in člen 7, Evropska konvencija o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je Avstrija ratificirala 1958. Grobo pa okrnjuje ta sklep določila „Učnega načrta za manjšinske obvezne šole“, ki ga omenja že ravnatelj Kukoviča v svojem stališču. Klub slovenskih občinskih odbornikov ter EL Žitara vas zaključujeta Prosimo Vas, da nam Vaše stališče sporočite do konec februarja na naslov: Klub slovenskih občinskih odbornikov, KoschatstraBe 10, 9020 Celovec. Kdor pa je menil, da bo Kukoviča osamel in razočaran ostal, pa naj bo potroštan, da je solidarnost s Kukovico presenetljiva. V našem listu smo že objavili nekaj stališč in mnenj. Prav tako je v protestnih pismih, ki jih dobavlja župan, vedno znova potrjena solidarnost z ravnateljem šole. Med tistimi pismi, ki so šele te dni prišla, naj omenimo protestno pismo udeležencev izobraževalnega tedna v Tinjah ter kluba ..Iniciativa" (objavljamo ga na 2. strani). Obe slovenski mladinski organizaciji KDZ in ZSM sta v skupni izjavi pozvali župana, da podpre odpravo sklepa in da se povrnejo Kukoviči vsi stroški, ki jih je imel. Ena izmed zaslug kanclerja Kreiskega je, da je precej zgladil razmerje med svojo socialistično stranko in katoliško Cerkvijo. Nekateri so se že drznili trditi, da je to razmerje kljub nekaterim občasnim težavam in kalitvam (npr. vprašanje splava) neproblematično. Vsaka, še tako na videz urejena in neproblematična stvar pa zado-bi svojo prvotno problematiko, če že ne hujše, ko gre za interesna oz. oblastna območja. Ni treba, da naravnost pod nosom. Znano je, da je v socialistični stranki, tako v vodstvenih krogih kakor tudi med srednjimi in najnižjimi vrstami, ponekod še zeio močno zakoreninjen tako imenovani antiklerikalizem, ki go stran, na katoliško Cerkev. Po nekaterih priznavalnih besedah, ki jih je pač tako dal od sebe, je privršala puščica, na katero je prav gotovo precejšen del občinstva v dunajski mestni hali čakal z željnim hrepenenjem: Kreisky je ožigosal tudi poljsko Cerkev, napadel je njeno vodstvo, mu očital, da je skušalo igrati vlogo, ki ji ni kos, Cerkvi je bolj ali manj jasno — pri Kreiskem se to skoraj nikdar ne ve, kako sodi danes o tem, kar je še včeraj dal od sebe — očital, da nima izkušenj, da ni zmožna, da bi vodila delavski razred, da bi zastopala njegove interese. Vloge Cerkve na Poljskem ni I mogoče primerjati z njeno vlogo Kreisky in a m m sicer ni nič drugega kakor odklanjanje Cerkve ali pa celo sovražen odnos do nje, deloma zaradi bridkih osebnih izkušenj; včasih, če to zahtevata strategija ali pa samo kratkoročno taktiziranje, je treba zagrniti to obeležje, za vsak primer pa je treba zdaj pa zdaj malo podne-titi ogenj, žerjavica vsaj mora tleti. Kreisky je prav gotovo pomemben politik, njegovih besed in nasvetov ne poslušajo samo v Avstriji. Tako tudi ni nič čudnega, če se je oglasil spet ob poljski tragediji. Kakor se je spodobilo pred takim krogom, je moral priti napad tudi na dru- v drugih deželah. V časih najhujših narodnih katastrof je ostala edino zavetje, edini javni simbol poljskega naroda. Bila je in je še, trenutno verjetno edina, neosporavana avtoriteta med Poljaki. Verjetno je treba videti izjavo Kreiskega že v zvezi z naslednjimi državnozborskimi volitvami. Tu je treba malo zakuriti ideološko peč. Treba je obnoviti zahtevo po monopolu v zastopstvu delavstva. V takih časih. Kreiskega precej bremeni podedovana in prisvojena dediščina. Ostal pa je zvest svojim načelom kot krajskist. V v naš tednik] Kdaj bo »Karntner Bauer" objavljal slovenske članke? Zbornični svetniki Kmetijske zbornice so se v ponedeljek, 18. januarja 1982, menili o proračunu za leto 1982 in o poročilu zborničnega predsednika Deutschmanna. Letni proračun zbornice znaša 42.360.000 šilingov in je za dobrih 4,5 milijonov šilingov višji od lanskega. Proračun je izenačen. Najbolj je poskočil prispevek za zbornico (Kammerum-lage), in sicer od 20.500.000 šilingov leta 1981 na 24.000.000 letos. Svetniki so soglasno potrdili proračun, marsikateri pa je to in ono pripomnil. Zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov, Ignac Domej je v nasprotju z govorniki drugih frakcij dejal, da ta proračun ni varčevalni in je nakazal samo primer izobraževanja zborničnih nastavljencev. Za izobraževanje je v letošnjem proračunu predvidevanih 60.000 šil. leta 1980, tako Domej, pa je bilo za izobraževanje dejansko uporabljenih samo 7603 šilin- gov. Domej je nadalje dejal, da organizacija podeželske mladine, landjugend, plava v vodah neke politične skupine, kar ni njen namen. Ta izjava je predsednika Deutschmanna, hkrati voditelja Bauernbunda, zelo pogrela in je dejal, da pri landjugend ni mogoče zaslediti razlike med slovensko- in nemško-govorečimi in tistimi, ki se imajo za vindišarje. Dobro bi bilo, če bi Deutschmann, ki je tudi državnozborski poslanec, spoznal, da je besedičenje njegovega strankinega kolega Einspielerja o vin-dišarjih tako iz znanstvenega kot iz dejanskega vidika za gobe žeti in da se naj tega polagoma zaveda tudi landjugend. Domej je ponovno zahteval, da mora zbornični list „Karntner Bauer" objavljati tudi slovenske članke in biti odprt za diskusijo in vse frakcije. Deutschmann je dejal, da mora zaradi enotno- Ironimus, Die Presse, Dunaj Enotnost Zahoda Amerika in njeni zavezniki so si vse drugo kot enotni: tako je npr. Nemčija odkrito zavrgla žitni embargo in druge gospodarske kazni proti Sovjetski zvezi, ki so jih Amerikanci sklenili zaradi poljske afere. sti in skupnosti interesov ostati list takšen, kakršen je. V svojem poročilu je predsednik podal precej nerazveseljivo sliko kmetijstva in gozdnega gospodarstva na Koroškem. Tako je cena lesa hudo padla, izvoz živine je v škripcih in svinjerejci bodo morali precej točno kalkulirati. Splošna gospodarska kriza vrtinči in frlinči tudi kmeta, posebno pa tistega, ki dela v zelo izpostavljenih krajih. Protestno pismo udeležencev izobraževalnega tečaja v Tinjah ... Z ogorčenjem zasledujemo postopanje občinskih predstavnikov OVP in SPO glede dvojezičnih napisov v Žitrajski ljudski šoli. Za nas je predrzni ukrep prepovedi dvojezičnih napisov v šoli popolnoma nesprejemljiv, kajti občina Žitara vas leži v osrčju dvojezičnega ozemlja. Znano nam je, da večina prebivalstva v občini govori oba jezika. Z vso odločnostjo protestiramo proti Vaši grožnji, da silite gospoda ravnatelja Kukovico, odstraniti dvojezične napise. Obveščamo Vas, da se nikoli ne bomo strinjali s tem brutalnim in poniževalnim dejanjem ter zahtevamo od Vas takojšnje korake za ukinitev protimanj-šinske kampanje. Tinje, 1982-01-13 Udeleženci izobraževalnega tečaja v Tinjah ... ter kluba »Iniciativa" Proti sklepu žitrajskega občinskega sveta oz. večinskih strank (SPO, OVP, ter volilna skupnost Tonitz) glede odstranitve dvojezičnih napisov v žitrajski ljudski šoli je protestiral tudi slovenski klub iniciativa. V tem klubu, nasledniku bivše „Zveze slovenskih izobražencev", predstavljajo učitelji najmočnejšo sekcijo. Sklep žitrajskega občinskega sveta, ki priča samovoljnemu dejanju večinskih frakcij žitrajskega občinskega sveta, izraža „skrajno kršitev pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, predvsem člena 7 Avstrijske državne pogodbe;" poudarjajo člani kluba v protestnem pismu, ki sta ga podpisala predsednik dr. P. Apovnik ter podpredsednik T. Ogris in ki je naslovljeno na vse člane večinskih frakcij. Hkrati zahtevajo dvojezični napis na šoli. _________________________________________Ronnie’s revolution Ronald Reagan je pred enim letom prevzel državno predsedstvo ZDA Pred letom dni je prevzel državno predsedstvo ZDA hol-lywoodski Ronald Reagan. V Evropi so bile množice prepričane, da je to znak politične nezrelosti: filmski igralec v Beli hiši? Amerikanci so vedeli, čemu: Ronnie, tako smo brali v časopisih, slišali v radijskih oddajah in videli na ekranih, bo dal zasramovani velesili novega upanja, naprednega duha. Duh se je medtem razblinil in krivulja predsednikove priljubljenosti kaže proti tlom. Te dni, ko je na ameriški vzhodni obali mrzlota z vso silo pritisnila na deželo, dvestotim prebivalcem mesta New York ni bilo do šale. Toliko jih je namreč umrlo izmed 36.000 tistih, ki se klatijo po cestah, spijo na asfaltu — nekje v bližini kakega ogrevališča, in če so to tudi samo hlapi iz kanala. To je obraz druge Amerike, neglede na Bronx, Harlem ali China Town pa druge predele mesta New York, kjer se je zločinstvo že tako udomačilo, da se nihče ne sme več čuditi, če ga kdo napade. Zanimivo je edinole, če ti kdo streže po življenju: boš preživel ali ne? Newyorška ruleta! Marie Luise Kaltenegger, dopisnica „Extrablatta“ z Divjega zapada, je portretirala življenje v newyorških podzemskih železnicah. Najbolje je, je zapisala, da oblečeš kavbojke, t-shirt in telovadne copate, kajti če si lepo oblečen, se zna zgoditi, da prideš kot dimnikar na površje. Smraja in umazanija, grafiti in nalepke, Puertorikanci in Vietnamci, Irci in Poljaki — človeška „godlja“ se poriva po tem gigantičnem prometnem omrežju sem ter tja. In ko je bil Reagan sam tarča napada in je preživel le z veliko srečo, so ga vprašali časnikarji, če ne bi kazalo nekaj ukreniti proti naraščajočemu zločinstvu. Če ne bi kazalo učinkovito kontrolirati prodajo orožja. Tedaj je Reagan dejal, da ne ubijajo samokresi, temveč ljudje. So Amerikanci agresivni ljudje? Obratno! Poprečni Amerikanec je v srcu puritanec. Konzervativen in proti komunizmu. Groza pocestnega zločinstva je doma le v velemestih, tam, kjer daje anonimnost mesta zatočišče ljudem vseh krajev in časov. Tam, kjer je brezposelnost največja, ker je največ ljudi. Tam, kjer je množica ljudi nepre- Trpin je ameriški revež gledna in zločinstvo zanimivo. Statistike kažejo, da je trenutno v Ameriki 9 milijonov ljudi brez dela. Statistika je grozna, vrhu tega tudi napačna: kajti navedeni so tudi ljudje, ki ne najdejo ustrezne zaposlitve ali ki iščejo poleg prvotne službe še kakšno drugo zaposlitev ali ki hočejo enostavno poleg šole delati. Jedro brezposelnih bo kakšnih 5 milijonov. Za Ameriko „znosno“, pri približno 250 milijonih. Odkar Reagan predseduje tej najbolj demokratični velesili na svetu, se je inflacijska stopnja znižala od 14 na 8 odstotkov. Kljub temu so socialne pomanjkljivosti ostale. Morda so se celo povečale. Kajti Reaganova formula krajšanja socialnih izdatkov, izenačenja proračuna in „tax-cut“ (znižanje davkov) je idealna za bogataše in druge sloje, ki nad-poprečno veliko zaslužijo. Trpin je ameriški revež. V državnem proračunu je preteklo leto sploh 35.000 milijonov dolarjev primanjkovalo za socialne izdatke. Primanjkovalo jih je, ker jih je država odtegnila. Skoraj milijon ljudi ne dobivlja več bonov za živila („food stamps"), ki jih sicer dobijo najbolj revni ljudje, da z njimi lahko nakupujejo hrano. Zdravniška oskrba revežev je samo po sebi brezplačna. Vendar je Reagan vpeljal nekaj kriterijev, ki to otežavljajo. Kdor ima več kot gotovo vsoto mesečnega zaslužka in ima poleg tega tudi še nekaj imetja (televizor, radio, preproge ...), ta nima več pravice do raznih socialnih privilegijev. Tako se je zgodilo (ko sem jaz pred kratkim bil v VVashingtonu), da so najbolj revni ljudje v „slumih“ poskrili svoje televizorje ali jih celo prodali, samo da niso zgubili pravice do najrazličnejših socialnih doklad. Ameriški reveži so s pomočjo tega programa prav gotovo nastradali. Fronta nezadovoljnih postaja čedalje večja. Prej je zajemala le najnižji človeški sloj, zdaj si že lasti ..srednje kaste". Ronnie ni več oznanjevalec nove Amerike Ronnie ni več oznanjevalec nove Amerike, ameriškega preporoda in ponosa. Ronnie je lepo govoril: ko je v oktobru 1980, torej še pred volitvami, prišel v mesto Marion (Illinois), je vprašal zbrane ljudi, kakšen Božič bo tisto leto. Odgovoril je sam. ..Žalosten Božič bo to," je dejal, spričo 13% brezposelnih. Obljubil je konec brezposelnosti. Danes, po enem letu in nekaj mesecih, je v Marionu 19% ljudi brez dela. Ronnie ni več zanesljiv. Pri ameriških zaveznikih čedalje manj. Tako so na primer Nemci čisto odkrito zavrgli Reaganovo politiko proti Sovjetom, saj so Amerikanci zaradi poljske afere sklenili žitni embargo in nekaj drugih gospodarskih kazni proti Kremlju. Seveda imajo Nemci tudi interese, ki jih Amerikanci že iz geopolitičnih razlogov nimajo. Seveda so Nemci gospodarsko od SZ bolj odvisni kot na primer ZDA, ki se na trgovanje s SZ lahko požvižgajo. Pa končno je Schmidt „Realpoliti-ker“, medtem ko se mi zdi Reaganova administracija precej brez zunanjepolitične glave. Toda kljub temu je odnos med zavezniki bolj napet kot kdajkoli poprej. Ali morda prav zato, ker so postale zahodnoevropske države bolj sa- mostojne, kar se močno odraža v političnem ravnanju. Čeprav mi je ameriški način življenja všeč, prav zato, ker je tako protisloven, je treba v politični diskusiji zelo jasno povedati, da imajo Evropejci že samo zato vso pravico samostojnega mišljenja in delovanja, ker je trenutna zunanjepolitična ekipa v VVashingtonu že sramotno neusposobljena. Clark, ki je odgovorni človek za varnostna vprašanja Reaganove administracije, še do pred kratkim vedel ni, kdo je predsednik južnoafriške vlade. Pa še veliko več ni vedel. Reagan ga je vzel v svoje moštvo, ker je baje Clark njegov dobri prijatelj. Reagan je predsednik bogatih za bogate, sem nekje bral. Res je, da ima prijateljske odnose do firm, kot so Rothschild, Bloomingdale, Sinatra, An-nenberg in, in, in. Res je, da ima ameriški velekapital interes, da je trenutni predsednik Reagan. Toda krivulja priljubljenosti kaže navzdol. Po neki študiji tako imenovanega Harris Instituta je bila ob začetku tega leta Reaganova nepriljubljenost že pri 52%. Carter je bil po enem letu vladanja le pri 48% ljudi nepriljubljen, Nixon celo samo pri 36%. Številke se dajo obračati in izmenjati, to vemo. Vendar lahko trdimo, da je Reaganova politika bolj kot kdajkoli poprej izpostavljena javni kritiki in nerazumevanju. Moja osebna napoved je ta, da se bo Ronnie po tej zakonodajni dobi vrnil v sončno Kalifornijo. Česar ne bi smeli obžalovati. dr. Peter Millonig ozadja/3 21. januarja 1982 j"TH __________________________________________________________________[naš tedniki Kot gimnazijci — bilo nas je tedaj v vsakem letniku le nekaj Slovencev — smo pogostokrat zahajali k njemu po nasvete, pa tudi, da bi se ob njem navzeli njegove trdne neomajnosti, vere v pravico in v moč slovenske trdoživosti, kljubovalnega duha in ponosa. Kot tedanji predsednik Slovenske prosvetne zveze je prihajal, skupno z rajnima, župnikom Starcem in dr. Petkom, na naše počitniške sestanke. Poslušali smo ga, zaupali smo mu in se radi vključevali v prosvetno delo naših društev, ne da bi bili nas oni silili. Radi smo ga imeli kot očeta in smo mu, ki se je pri narodnem delu ves razdal, skušali priskočiti na pomoč. Nacistom je bil dr. Joško Tischler kajpada trn v peti. To tembolj, ker je bil med ljudstvom priljubljen. Bil je prvi naš izgnanec (leta 1939), ko je dobil >,Gauverweis“. Odrejeno mu je bilo službeno mesto v Bregenzu na Predarl-skem. Družina pa — mama, ki je bila noseča, in otroka Janko ter Marjeta — piše dipl. trg. Janko Urank je lahko prišla za njim šele sredi januarja leta 1940. Tuje okolje, daleč od ljubljene Koroške. V mislih, da bo z božjo pomočjo le šlo, sta pač z mamo rT>ojstrila težave. Dr. Tischler je bil značajen in družaben človek in tako je dobil stik z novim okoljem ter spoznal tubi tam može sorodnega duha, nasprotnike nacizma. Kmalu je tudi navezal stike z domovino. Koroški rojaki so ga obiskali in Pletle so se vezi naprej. Vojaki — Slovenci so ga posebno radi obiskovali, ee so se vozili na dopust. Tako so na Primer Jogrovi iz Škocijana pri Ti-schlerjevih preživeli še nekaj dni skupno z edinim sinom, preden je odšel na fronto, odkoder se ni več vrnil! Ni čuda torej, kot je sam pozneje pravil, da včasih niso vedeli, odkod bi vzeli za gostoljubje; a božji žegen, dobri ljudje, Posebno pa Požlepova mati (to je mati Tischlerjeve mame), iz Sovč nad Pod-kloštrom so pomagali. Stara mati, majhna slabotna ženkica, je nabasala v velik „žakelj“ kar je zmogla, in se odpeljala na dolgo pot in to dostikrat. Da bi kdo napisal zgodbo teh naših mamic, ki smo jih imeli toliko v tistih težkih časih! Ko so nacisti aprila 1942 izselili del zavednih slovenskih družin iz Koroške, ie to dr. Tischlerja strašno zadelo. Kar je bilo v njegovih močeh, se je trudil, da bi pomagal vsaj gmotno. Poiskal je dobrotnike in dajal iz svojega kar največ, kolikor je mogel. Da povem za našo družino: mama je bila s šestimi majhnimi otroci sama v lagerju Hessel-berg, oče in jaz v Dachau-u, starejša sestra Mojca pa, ki so jo ujeli pri partizanih, kamor je bila pobegnila iz lager-K ie bila potem v kaznilnici VValdheim; fej naši mami je dr. Tischler redno pošiljal podporo. To pa ni bilo vse. Bodril j® naše pregnance, jih tolažil in jim dajal poguma v pismih, predvsem pa pri osebnih obiskih. Najtesnejše zveze je vzdrževal s sedaj že rajnimi K. Miklom — Magrom iz Malovšč, J. Reichman-nom — Jesenikom z Lipe, Groblacher-jem —- Hofovcem iz Št. lija in še mno-9'mi drugimi. Ko sem po izselitvi na dopustu (bil sem tedaj, preden so me aretirali, še vojak) obiskal našo družino na Hesselbergu, sta na postaji v Was-serteuchingenu čakala Reichmann in Miki. Začuden ju hitim pozdravit, pa mi rečeta, da čakata na dr. Tischlerja. Ko se obrnem, ga vidim izstopiti iz istega vlaka, s katerim sem se pripeljal tudi jaz. Razveselil sem se do solz. Kar kriknilo je v meni, da smo še skupnost in da bomo vzajemno že prebredli do nove svobode. Javno nastopati dr. Tischler v lagerju seveda ni mogel, a poznal ga je domala vsak, in vsem so se vedrili obrazi. Sedeli smo v barakah in govorili ter govorili. Ljudje so prihajali, stiskali roke in spet odhajali pogumni in zravnani. Več je bilo vrenja in bratskega čustvovanja v naših srcih kot na mogočnem zborovanju. Zgodaj pa je ljubi obisk moral oditi. Po njegovih nasvetih so taboriščniki sami organizirali zasilno šolo — na svojo pest — za otroke, tako da so se po vrnitvi že lahko vključili v nadaljnje šolanje. Učili so, kolikor se še spominjam Miki — Mager, študenta Franc Košutnik in Janez Dragašnik ter učitelj Viternik. Za dr. Tischlerja taka daljša potovanja v taborišče, vmes pa tudi na Dunaj k Slovencem in študentom niso bila enostavna. Znano je, da je bolehal za boleznijo na golši in na glasilkah. Tako so si domislili zdravniško odrejena potovanja na preiskave in ambulantno zdravljenje v kliniki na Dunaju. Dr. Liza Brajnik iz Dobrle vasi je tedaj končevala študij medicine in delala na kliniki. S pomočjo protinacistično usmerjenih dunajskih zdravnikov je poskrbela zdravniške napotnice za kliniko. Tako je bilo zakamuflirano večkratno zahajanje. Seveda so Tischlerje-vi, predvsem glede prihajajočih obiskov, bili previdni in so jih zakrili najbolj kot so mogli. Tudi pred hišnim gospodarjem, penzioniranim „hofratom“. Vendar bi vse le ne bilo zaleglo, če bi bil le-ta zloben; bil pa je pošten človek starega kova, ki je pač imel „fuhrerja“ za „ibržnega“. Vsekakor je gestapo le začel sumiti, da se pri Tischlerjevih le nekaj dogaja. Spraševanje starega samega jim seveda nič ni prineslo. A zloba zločinskega režima je bila neprekosljiva in je zlorabljala tudi otroke. Tako so potem mladega sina, ki je komaj hodil v prve razrede gimnazije, odvedli na „spraše-vanje". Seveda je mali Janko doma marsikaj opazil, a držal se je in utajil vse, kar so mu polagali tako rekoč v usta. Oče je pozneje pripovedoval, v kakem strahu so čakali doma, in dodal je, da je pač imel dobrega angela varuha in dobrega sina. Kljub nevarnosti se gostoljubna družina ni zaprla pred prijatelji, ki so, čim bolj se je vojna nagibala h koncu, tembolj pogosto prihajali. Lastna družina se je Tischlerjevim tudi pomnožila. Rodila sta se še sin Joško in hči Anica. Razen tega so imeli na skrbi hčer Jaka Reichmanna — Jesenika, po imenu Marico, da je lahko obiskovala gimnazijo, ker bi bila sicer morala v lager k staršem. Enako je bila v družini tudi hči brata Hermina — Hajnžlnova. To je bilo res dosti, kot pove tudi Milka Hartmanova, ki je ob največji potrebi prišla kuhat in pomagat. Proti koncu vojne je zbežal od vojakov Šimej Male iz Kožentavre. Družina je bila tudi izseljena, pa ni imel kam in tako so ga skrivali pri Tischlerjevih tedne dolgo v kleti med drvami. To je bila huda stvar, polna hiša ljudi, predvsem otroci, pa nositi hrano ter spravljati odpadke, tn vse so zmogli. Bi bili ljudje, si včasih mislim, še danes kaj takega zmožni? Končno so v Bregenz le vkorakali zavezniki in sicer Francozi. Vse mesto se je oddahnilo, dr. Tischlerja so ponujali protinacistični patrioti, s katerimi se je v teh težkih časih spoznal, visoka mesta v vladi. Teh ponudb ni sprejel, ker je hotel v domovino. Na hiši, kjer so stanovali, je izobesil slovensko zastavo, in takoj iskal pri oblasteh možnost, da bi prišel k izseljencem. Končno sta le skupno s Šimejem Malejem „organi-zirala" dvoje koles in z njima sta se podala na dolgo pot. Družina je ostala sama v Bregenzu. Tako mi je pozneje rekel: „Mislil sem, bodo že počakali, naši ljudje pa me zdaj nujno potrebujejo. “ Vožnja v taborišče Hesselberg je bila neverjetno naporna. Z veliko muko sta se porivala po natrpanih cestah — vse je sililo domov —, skozi razdajana naselja in mimo mnogih straž in končno le dospela na že osvobojeni Hesselberg. Tako mi je naša mama povedala, da je vse v veselju planilo dr. Tischlerju naproti, da je bilo kot bi bila binkoštna nedelja, tako so bili vsi polni sreče, duh se je razživel in duša je vriskala. Vsi so čutili, da bo podvzel vse, da bodo čim prej lahko zopet na domačem pragu. Seveda se je tudi zvedelo, da je marsikatera domačija opustošena. A kaj to, upanje je bilo trdno, da bo le vse spet dobro in da bomo svobodni. V taborišču se je po Tischlerjevem prihodu začelo živahno kulturno življenje, ki mu je bil duša in pobudnik Lovro Kramer-Janšej. Nastopali so pevci, prirejali so veselice in se pripravljali na odhod. S pravim navdušenjem so se — ko je Tischlerju uspelo prej še spraviti izseljence iz drugih taborišč na Hesselberg — z zastavami odpeljali prav v zmagoslavnem razpoloženju z vlakom proti Beljaku. Mnogokrat je bilo že opisano, kako sramotno so bili sprejeti. Odločilnosti dr. Tischlerja in brezpogojni disciplini izseljencev je potem le uspelo, da so jih po kratkem bivanju v jezuitski kasarni pripeljali na domove, v kolikor so bili prazni. Sicer pa je trajalo še dalj časa, da so dobili vsi svoje domove in je moral dr. Tischler, ki je bil kratko časa član vlade, vložiti s svojima sodelavcema dr. Mirtom Zwit-trom in dipl. trg. Dolfejem Picejem vse sile za te naše ljudi. Dokler še živimo in dokler bomo naši mladini znali posredovati ideale, za katere smo skupno s Teboj, dragi dr. Tischler, trpeli in se borili, bo ostal spomin na Tebe opozorilo in svetlo vodilo. Slovenska gimnazija, ki bo letos praznovala svojo 25-letnico, naj je živ spomenik Tebi, svojemu očetu, ter zibelka zavednega našega slovenskega zaroda. Ob 3. obletnici smrti dr. Joška Tischlerja: Radi smo ga imeli kot očeta Ob 3. obletnici srmti dr. Joška Tischlerja mi stopa živo pred oči on, ki nam je bil dolga leta, najtežja leta vodnik, razumevajoči oče, prvi delavec med svojimi sotrud-niki za narodno stvar, brat med svojimi. In zavedam se, kako vsakokrat živo zažari spomin nanj, če me kdajkoli obide skrb za slovenski koroški narod, za našo gimnazijo in našo mladino, za borce in trpine, izseljence in svobode oropane, ki so preživeli kot žrtve za našo bodočnost nacistično strahovlado. Spomin mi vliva poguma in me osramoti, če kdaj postajam malodušen. Bil je lik požrtvovalnega idealizma polnega moža z globokim socialnim čutom, delaven in ponosen. Ni klonil pred NT: Kot mnogi drugi koroški Slo- lovec vsak četrtek in vsako soboto venci ste bili izgnani iz Koroške, iz Beljaka. Sedel sem v kavarni Mo- kot vemo, ste morali preživeti hitler- ser, kamor je hodil tudi Kaibitsch. janski čas v Vorarlbergu. Nato sem dobil telegram, „sie ha- Dr. Tischler: Spor je nastal v Ce- ben sofort abzureisen". Nato sem lovcu, ko je NSDAP leta 1939 vsak jaz odgovoril: „lch bin erstens rei- slovenski nastop prepovedala; če seunfahig, und zvveitens habe ich smo kakega najavili, je takoj stran- kein Gehalt gekriegt, daher kann ka napovedala svojo prireditev. Dru- ich nicht reisen". In se je to potem ge prireditve ni moglo biti isti dan. zavleklo do aprila 1939. Aprila sem Torej sem klical iz pisarne Sloven- dobil ponoven poziv in tudi nekaj ske prosvetne zveze v Mohorjevi hi- predsednik Slovenske ljuske stranke in minister v beograjski vladi. Korošec pa ni bil v Ljubljani, ampak v Begunjah. V Apihovi hiši. In tam me je Korošec sprejel in me tri dni zadržal v hiši. Tam se je vršil razgovor, pri katerem mi je Korošec povedal, da po poročilih iz Moskve Rusija še dve leti ni v stanu, stopiti v vojno. In da bo verjetno prišlo med Stalinom in Hitlerjem do nena- šitev, to velja tudi za Slovence, ki ostanejo izven meja Jugoslavije. Ko sem prišel nazaj, so mi odvzeli potni list isti dan, 1. septembra 1939, ko so šli direktor Aichholzer in bivši urednik „Koroškega Slovenca" Rado Wutte ter Šiman Martinjak v KZ Buchenvvaid. NT: Kdaj ste v Bregenzu prvič izvedeli za slovenske izseljence v Nemčiji? si Maier-Kaibitscha, ki je bil tedaj deželni svetnik, naj mi pove, ali od- mmam m - p » » M loča o teh stvareh stranka ali vlada. 1 f 1 1 In Kaibitsch mi je na to odgovoril: / / Cl f L V/ 1 f „Und das trauen sie sich mir am Telefon zu sagen!“ Dva dni navrh je ■ - jr zv dobila dijaška mladina na beljaški SZ'1 ^ t SMsirrsst prvugd uriti „uriifctyu■ čila — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska e TV — 10.30 Teta Mame — 12.15 Goet-3- he — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, li des — 17.30 Tom Sawyer in Huckleber-k ry Finn — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derik — 21.20 Ladja kot v sanjah — 22.20 Šport — 22.30 Nočni studio _ —■ 23.30 Poročila. SOBOTA, 23. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Ljuba mama, dragi sin — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio (pon.) — 13.00 Poročila — 14.20 Jaz in moja žena — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Boomer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 22.50 Joe Dassin ~~ 23.50 Poročila. NEDELJA, 24. januarja: 11.15 ORF stereo koncert — 12.40 Socialno osi-guranje — 15.15 V avtobusu štev. 3 — 16.45 Risanka — 17.10 Don in Peter — 17-15 Tehnika za otroke — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Feliks Kruli — 21.15 Šport — 21.30 Felix Kruli — 22.30 Poročila. PONEDELJEK, 25. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 Šolska TV — 10.30 V avtobusu štev. 3 — 12.00 Iz Parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna iberica — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Profesionalci — 21.55 Šport — 22.25 Poročila. TOREK, 26. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Jaz in moja žena — 12.15 Klub seniorjev (Pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des —- 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Leteči čoln 121 SP — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.15 Panorama — 22.05 Poročila. SREDA, 27. januarja: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Monsieur Papa — 12.00 Argumenti (pon.) — 13.00 Poročila — 13.25 Otvoritev smučarskega SP v Schlad- mingu — 17.00 Koncert — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.05 Dva na isti poti — 22.50 Poročila. ČETRTEK, 28. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Živalski vrt — 10.50 Smuk žensk (SP) — 12.30 Camera — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Volk — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.00 Tisoč lun — 21.50 Le eden od štiridesetih — 22.50 Šport — 23.40 Poročila. PETEK, 22. januarja: 17.30 Socialno osiguranje — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki —■ 20.15 Srečanje s tretjim tisočletjem — 21.00 Raziskavanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Kavbojka — 23.45 Poročila. SOBOTA, 23. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.30 Mi — 11.05 Ljuba mama, dragi sin — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio (pon.) — 12.50 Šport — 16.50 Gulda na TV — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Le danes ponoči ne, prosim — 21.35 Intimni večeri vdovca — 22.25 Umor — 0.10 Poročila. NEDELJA, 24. januarja: 9.55 Slalom moških — 16.15 Posvečenje novega krškega škofa — 16.45 Delfini — 17.30 Mahalia Jackson — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Monsieur Papa — 21.40 Maršal Cimerona — 22.50 Poročila. PONEDELJEK, 25. januarja: 18.00 Znanje danes — 18.30 Modra luč — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Družina Me-rian — 21.05 Šiling —■ 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Katarina & Co — 0.00 Poročila. TOREK, 26. januarja: 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 „Kralj 2“ — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prepoznate melodijo? — 21.03 Apropos film — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 27. januarja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Sreča sanjarjev — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Umor rabi reklamo — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Cafe Central — 23.05 Umetnine —- 23.55 Poročila. ČETRTEK, 28. januarja: 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Skoro doma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dali, dali — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. PETEK, 22. januarja: 17.25 Poročila — 17.30 Jelenček — 18.00 Dekliški nonet „Carmen“ — 18.30 Obzornik — 18.45 Kako se sporazumevamo — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Naša krajevna skupnost — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Ti dnevi, ta leta — 21.55 Poročila — 22.00 Spremljajmo — sodelujmo! — 22.10 Nočni kino: Luther — 23.55 Zadnja poročila. SOBOTA, 23. januarja: 8.35 Poročila — 8.40 Potovanje škrata Spančkolina —- 8.50 Ciciban, dober dan — 9.05 Kuhinja pri violinskem ključu — 9.35 Mladi virtuozi — 9.55 Jelenček —- 10.25 Pisani svet — 10.55 Zgodovina letalstva — 11.50 Po sledeh napredka — 12.20 Jedrska revolucija — 12.45 Propagandna oddaja — 12.50 Smuk za moške — 15.55 Poročila — 16.00 Košarka: Zadar: Partizan — 17.30 Baron Munchau-sen — 18.45 Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 1001 noč — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —')9.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Apartman — 22.00 Zrcalo tedna — 22.15 Zabavno glasbena oddaja — 23.00 Poročila. NEDELJA, 24. januarja: 8.35 Poročila — 8.40 Živ, žav — 9.30 Ko sem bil vojak — 9.55 Slalom za moške 1 tek — 11.30 TV kažipot — 11.50 Ljudje in zemlja — 12.55 Slalom za moške 2 tek — Mali šlager — Poročila — Zakaj in zato — Babette gre v vojsko — Športna poročila — 18.30 Nepoznani Sudan — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 20.00 Pe-trijin venec — 20.50 Svetilniki — 21.25 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 25. januarja: 16.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 17.00 Poročila — 17.05 Zgodovina letalstva — 17.55 Delegatski vodnik — 18.15 Zobozdravstvo — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 35 mm — 21.45 V znamenju. TOREK, 26. januarja: 17.15 Poročila — 17.20 Potovanje škrata Spančkolina — 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu — 18.00 Pustolovščina — 18.30 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Obad — 21.50 V znamenju. SREDA, 27. januarja: 17.40 Poročila — 17.45 Ciciban, dober dan — 18.00 Padla z neba — 18.30 Obzornik — 18.45 Krka v Krki ob Krki — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 V areni življenja — 21.10 Film tedna: Mojstri, mojstri — 22.40 V znamenju. ČETRTEK, 28. januarja: 10.50 Propagandna oddaja — 10.55 Smuk za ženske — 16.15 Propagandna oddaja — 16.20 Smuk za ženske — 17.10 Poročila — 17.15 Zbis: Kje živi tvoja pravljica — 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.00 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 18.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Bobu bob — 21.30 Stamena — 22.00 V znamenju. PETEK, 22. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Miniature — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni atelje — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Vidiki —- 21.55 Igrani film. SOBOTA, 23. januarja: 16.30 Snežna kraljica — 17.30 Vroči veter — 18.30 Rokenroler — 19.00 Srečanje oktetov 81 — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta — 20.30 Poezija — 21.10 Rojaki — 21.40 Športna sobota — 22.00 Izziv novega. NEDELJA, 24. januarja: 16.00 Zgodba o Janku in Maženki — 17.30 Nedeljsko popoldne — 18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Čas jazza — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Človek hoče navzgor. PONEDELJEK, 25. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Zgodbe po Shakespearju — 18.00 Deček Skok — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Glasba Georga Gershvvina. TOREK, 26. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Čas knjige — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Raffaella Carra — 21.00 Dokumentarna oddaja —- 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Izviri. SREDA, 27. januarja: 15.00 Hokej: Jugoslavija: Romunija — 17.45 Majske igre — 18.15 Aktualnosti — 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Družba in kultura — 20.45 Risanka — 22.55 Splitski akvarel. ČETRTEK, 28. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Siamci — 18.15 Šola zelenega načrta — 18.45 Srečna družina — 19.30 TVD — 20.00 Kino oko — 22.30 24 ur. Nedelja, 24. januarja: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 25. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zborovska glasba. Torek, 26. januarja: 09.30—10.00 Pisani svet. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z... — Zanimalo vas bo. Sreda, 27. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše letnike. Četrtek, 28. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — A. Čehov: Snubitev (Igra). Petek, 29. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavna glasba — Spominjamo se. Sobota, 30. januarja: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. I gradu lahko v zadrego pripravil, ko bi govorico napeljal na reč, o kateri še mislil ni rad, nikar da bi moral še govoriti. Zato je menil, da je najbolje, če mu vse pove. Gospod Vencelj je čude se poslušal Marijanovo Pripovedovanje. »Ali pa dobro veste, da je to vse res? Ali se niste motili?" vpraša mladeniča. »Slišal sem nekaj besedi v njunem pogovoru, pač težko bi bilo, da bi se motil," odgovori Marijan. »Verjetno je, verjetno! Mladost je mladost, ne premisli, je li mogoče to ali to, ali se da izpeljati ali ne. Sicer je prav pameten mlad mož, jaz sem ga precej rad imel, ko sem ga spoznal; ali če je taka, zdi se tudi meni, da je previsoko pogledal. Svet je tak. Člo-vek v vaših letih meni, da se od ljubezni živi, da za življenje ni drugega treba ko malo srca! Pa tiho zdaj, tukaj sva, naproti nama gre celo krdelo; le pamet, le veseli bodite, vse se bo dobro napravilo." Ko se je vozič ustavil pred veliko grajsko lopo, bližali so se z vrta sem gospodar Benjamin s fajmo-štrom, Manica s starim dosluženim vojakom gospodom Grašičem in Lovre z zdravnikovo hčerjo. Za vso družbo pak je repil dolgi učitelj Zmuzne, kateri Je sam sebi tovariševal, ker je iz žalostne skušnje Vedel, da se ne more nikjer v pogovor mešati. Po navadnih pozdravilih prime gospodar svojega prijatelja zdravnika za podpazduho in ga pelje proti hiši. Marijan si je sicer prej za trdno namenil, da se bode Manice in Kvasa kolikor moči ogibal in z drugimi govoril. Ali ko je videl deklico pred seboj, s katero je prve mladostne igre igral, pri kateri je kakor deček sedeval neskrben in vesel, za katero se je nevede kdaj kakor mladenič vnel in srečen bil v tihi ljubezni, ki si je še skoro sam v svesti ni bil: ko jo je videl pred seboj, pozabil je očetove besede in nekako milo se mu je storilo. Zdaj šele je videl, da je Manica lepa, da on lepše ne najde. Lovreta tedaj še pogledal ni, ko ga je pozdravil. „No, Marijan, kaj pa je tebi," ogovori ga domača hči, „ali smo se ti kaj zamerili, da te ni nič videti? Bala sem se celo, da nas še danes ne boš razveselil, vendar smo tako srečni, da te še enkrat vidimo. Mislili smo, da si zbolel, pa ljudje so te povsod videli, samo na Slemenicah ne." „Tudi na Slemenicah bi me bili videli, ko bi bil vedel, da ni nikomur neprijetno, če pridem, da najdem ..." „Veš, da si veliko izgovoril," pravi Manica resnobno. „Mene sicer ne moreš tako naglo razžaliti, vendar opomniti moram na tvoje besede, da si bil v naši hiši zmerom dobro sprejet. Zatorej ne razumem, zakaj tako govoriš." „Nič bolj vesel bi ne mogel biti, kakor ko bi vedel, da me res ne razumeš. Pa ti bom že še izpovedal se naravnost, tako da se ne boš mogla izgovarja- ti z nevednostjo. Lej, ta v . . . je nama že za petami, rad bi poslušal menda. Tega imam jaz v želodcu. Pa se bova že zmenila, jaz ti bom govoril naravnost in menim, da bom tudi od tebe resnico zvedel." Predzadnje besede so zadevale Kvasa, ki je, kakor se je videlo, bil v živem razgovoru z Maričko. Zdaj šele je Manica sprevidela, da je tudi Marijanu znano, kar bi bila rada vsaj nekaj časa še prikrivala pred svetom. Pomislila je, da bi se prav lahko zgodilo, da bi Marijan ali očetu reč razkril ali pa z Lovretom kaj opraviti imel, in barva po lepem licu se ji spremeni in oči pobesi v tla. Sklene pri prvi priliki z Marijanom govoriti. Prav sreča je bila, da je ravno stotnik Grašič k Marijanu pristopil in ga s celo vrsto vprašanj zamotil, da ni zapazil spremembe na dekličinem obrazu. Rad ali nerad, zapleten je Marijan kmalu v pogovor o zajcih in lisjakih in celo šolmošter Zmuzne je katero vmes zinil, dopovedovaje gospodu stotniku, ki je marsikaj po svetu skusil, da boljšega lovca ga ni, kakor je Marijan. In kakor je bil ta naš mladi znanec vajen resnobnejše reči hitro obdelati, bil je tudi zdaj kmalu ves v govoru, pozabivši ,,deklice nezveste" in tekmeca in vseh očetov na svetu, razen starih zajcev, o katerih je veliko pravil, kako mu je tukaj pa tukaj kateri upeljal kožo in življenje. (Dalje prihodnjič) Ob čudovitem vremenu in odlično pripravljeni progi je minulo nedeljo Slovensko prosvetno društvo Jepa-Baško jezero priredilo 1. ljudski tek za Božanski pokal 1982. Prijavila sta se 102 tekmovalca, ki so šli na pot, nekateri na dolgo 12 kilometrsko, drugi pa so se pomerili na kratki progi. Ob deseti uri dopoldan zmagovalec 1. teka. Imeli pa so tudi priložnost videti v Ločah prvič vrhunske koroške tekače — sodelovali so med drugim Standmann, Ha-benicht, Harring, Janach in Furlan. Ob desetih torej je bil start za čez petdeset tekačev, ki so si izbrali 12 km dolgo progo. Nato so se pognali na progo začetniki, mladinci in Organizatorji so pripraviti za tekače odlično tekaško stezo in so bili s potekom in z udeležbo zelo zadovoljni. se je „usula“ prva skupina s Starta. Organizatorji v Ločah so morali temeljito prijeti za delo, saj so bile vremenske razmere nekaj dni pred 1. tekom za Božanski pokal dokaj slabe. Po deževju je bila proga Schonleitn razumljivo precej slaba; dan na vrh pa je pritisnil mraz, tako, da je bila proga ledena in nevarna. Ločani pa so se lotili dela, ki ga ni bilo malo, in so pripravili tekmovalcem odlično progo. Ob startu pa se ni zbralo le lepo število tekačev, marveč tudi gledalcev. Hoteli so so-doživeti vzdušje pred Startom, seveda pa so bili tudi radovedni, kdo bo naposled najmlajši. Šolarji še niso bili pretekli 4 km proge, ko se je bližal cilju zmagovalec 1. teka za Božanski pokal Hans Standmann iz Podroščice, ki je pretekel progo v času 38,49 min. Za njim je pritekel v cilj Max Habenicht iz Celovca, ki je zaostajal za zmagovalcem za 1,5 minute. Tudi Ločani so lahko ponosni na svoje tekače, saj je pri ženskah začetnicah zmagala Ani TrieBnig, njen sin Kristi pa je v skupini šolarjev do deset let zasedel pred Petrom VVrolichom 2. mesto. Hubert Urschitz, prav tako domačin, je postal v skupini šolarjev II. tretji. Pet- letna Miki VVrolich je prav tako zmagala v svoji skupini. Srečno je prispel do cilja tudi predsednik društva „Jepa-Baško jezero Franci Černut. Zadnji jo je nasmejan in malce prepoten „primahal“ legionar Franci Končan, ki si je baje smuči namazal s smolo. Končan je končal 1. tek za Božanski pokal ... Slavje zmagovalcev je bilo v gostilni Pušnik, kjer so se tekači lahko odpočili in se okrepčali. Medtem pa so organizatorji pisali priznanja in pripravili slavje zmagovalcev. Predsednik društva Jepa-Baško jezero Franc Černut je nato pozdravil navzoče in na kratko orisal delo društva, ki postaja vse bolj važen činitelj v občini. Po slavju je sledilo žrebanje lepih nagrad med udeleženci ljudskega teka. Tekmovalcem sta Jožko VVrolich in Jože VVakou-nig podelila pokale in priznanja. Kot že lansko leto sta tudi letos prevzela pokroviteljstvo tovarna smuči ELAN na Brnci ter NAŠ TEDNIK. 4 km VValter Furlan 11,15.59 šolarji I 1. Herbert Sternig 14,58.25 2. Th. VValluschnig 15,37.18 3. VValter Furlan 15,41.35 šolarji II 1. Boland VViedergut 12.30.43 2. Balf Urschitz 14,23.52 3. Hubert Urschitz 15,07.99 dekleta 1. Petra Ec ker 21,22.05 Hopla, Franciju je spodrsnilo . . . ženske 1. Ani TrieBnig 18,35.44 2. Marija Stingler 22,18.99 moški 1. Matevž VVeber 18,50.59 2. Franc VVutti 22,29.24 V Ločah se je zbralo vrsto odličnih tekačev. Nedeljski zmagovalec je pretekel 12 kilometrsko progo v pičlih 39 minutah. 12 km starejši mladinci 1. Joh. Standmann 38,49.34 2. Max Habenicht 40,02.26 3. Michael Melcher 42,37.87 mladinci 1. fiobert Graber 45,32.50 2. Franc Urschitz 47,27.42 3. Peter Miklautz 53,36.03 splošna skupina 1. Peter Harring 41,55.51 2. Gustav Novak 43,40.58 3. Josef Schervvitzl 45,25.73 Franc Kogler 45,25.73 splošna skupina II 1. Johann Pirker 42,37.67 2. Dieter Huber 44,41.99 3. Adolf Urschitz 48,53.24 splošna skupina lil 1. Sigi Bernsteiner 46,37.36 2. Josef Schatzer 57,57.60 3. Franc Černut 63,07.59 ženske 1. Begina Mandl 53.01.71 2. VValtraud Gutschier 53,35.46 3. Stefi VViedergut 56,48.17 otroci fantje 1. Erik Urschitz 10,50.60 2. Christi TrieBnig 11,15.64 3. Peter VVrolich 11,29.59 dekleta 1. Gerlinde Lauritsch 8,36.43 2. Marianne Osvvalder 8,54.96 3. Vesna VVakounig 9,46.95 Franc Gologranc 10,39.46 Vrstni red po I. ljudskem teku za Božanski pokal Moški 1. Johan Standmann 2. Max Habenicht 3. Peter Harring 4. Johann Pirker 5. Michael Melcher 6. Gustav Novak 7. Dieter Huber 8. Josef Schervvitzl 9. Franc Kogler 10. Bobert Graber 11. VVilli Tschemernjak 12. Sigi Bernsteiner 13. Srečko Trpin 14. Franc Urschitz 15. Adolf Urschitz Ženske 1. Begina Mandl 2. VValtraud Gutschier 3. Stefi VViedergut 4. Monika Harring 5. Marica Mletschnig 6. Elisa VVeisitsch točke 25 20 15 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 točke 25 20 15 12 11 10 Naš športni reporter Jurij Perc Pogostokrat poročamo o Slovenskem atletskem klubu. Največkrat so to športna poročila, uspeh ali neuspeh slovenskega moštva. Že nekajkrat pa smo opozorili Vas, dragi bralci, tudi na dejstvo, da Slovenskemu atletskemu kaj idealistov, ki so „pobirali“ igralce po vaseh in jih prevažali od igrišča do igrišča, kjer so pač bile prvenstvene tekme. Igralci so bili študentje, ki so obiskovali Slovensko gimnazijo v Celovcu in so stanovali tam v domovih. Danes pa je slika povsem dru- Akcija „1000x200“ klubu gre z denarjem zelo slabo. Vsakdo, ki se le količkaj zanima za nogomet ve, da je za tekmovanja potrebna lepa vsota denarja. Slovenski atletski klub pa mora, ker nima lastnega igrišča, plačevati tudi „najemnino“ za Košatovo igrišče v Celovcu. Šolarje in mladince je treba prevažati s kombijem, kar je dodatna finančna obremenitev. Vsekakor so se pogoji sčasoma zelo spremenili. Ko so pred enajstimi leti ustanovili Slovenski atletski klub, je bilo ne- gačna. Igralci večinoma stanujejo izven Celovca, tako da se morajo voziti na treninge in tekme. Vse to stane denar. Kot skoraj vsak klub v podligi, imat tudi Slovenski atletski klub „tuje igralce“, legionarje. Ker Slovenci nimamo lastnega trenerja, ki bi hotel prevzeti vodstvo SAK-a, je klub primoran, da si le-tega poišče kje drugje. Bodisi tako ali tako, trenerja je treba plačati. Da bi igralci igrali le za „Bog ionaj", tega nihče ne more zahtevati. Oni za nogomet mnogo žrtvuje- jo in se morajo marsičemu odpovedati. Tako bi lahko še in še naštevali, kaj bremenijo denarnico Slovenskega atletskega kluba. Rdeče številke rastejo. Pri vsem tem se mora nam vsem staviti vprašanje, ali nismo tudi mi soodgovorni. Čestokrat beremo v časopisju, da ljudje zbirajo denar za različne organizacije, ustanove, za kulturne domove, za to in ono. Zavedati se moramo, da je tudi Slovenski atletski klub potreben pomoči. Zato prosimo naše cenjene bralce, da s svojimi prispevki pomagajo klubu iz finančne krize z akcijo 1000x200. Če bi 1000 ljudi podprlo Slovenski atletski klub z 200 šilingi, bi se finančno stanje bistveno izboljšalo in klub bi bil rešen finančne stiske. Seveda pa pomagate tudi z manjšimi ali večjimi vsotami. 1000x200 je le primer, kako hitro se lahko zbere, če je volja in pripravljenost, 200.000 šil. , Prepričan sem, da boste rade volje priskočili na pomoč in s tem bistveno prispevali tudi k uspehu Slovenskega atletskega kluba. Velikokrat je namreč uspeh odvisen tudi od finančnih sredstev. Za akcijo 1000x200 smo odprli pri Zvezi slovenskih zadrug konto s številko 33472 „ 1000x200“. 2. turnir pokala KDZ Minuli torek je Koroška dijaška zveza organizirala v telovadnici Slovenske gimnazije 2. nogometni turnir za pokal KDZ. Za turnir se je prijavilo osem moštev, od katerih jih je moralo izpasti v prvem kolu štiri. Nogometaši iz Dvora pri Šmihelu so se morali kljub dobri predstavi posloviti že v prvem kolu. S smolo so izpadli tudi nogometaši iz Sel, ki so podlegli zmagovalcu turnirja, ekipi Našega tednika. Za drugo kolo so se kvalificirala moštva ZSM, NK Blato, Santos 7.a ter Naš tednik. V polfinalu je Santos premagal ZSM in se s tem kvalificiral za finale. V drugi polfinalni tekmi je Naš tednik premagal moštvo z Blata. V tekmi za 3. in 4. mesto se je izkazalo moštvo ZSM in premagalo nasprotnika z Blata. Prvo mesto pa si je tokrat osvojilo moštvo Našega tednika, ki je premagalo Santos 7.a. Za Naš tednik so igrali tudi trije odlični nogometaši iz Slovenije, ki igrajo v prvenstvenih tekmah za Pliberški nogometni klub, ki igra v koroški ligi. Franjo in Drago Marčič ter Jože Vogrinec so s svojimi „fintami“ navdušili gledalce. 3. in zadnji turnir za pokal KDZ bo predvidoma meseca februarja v nogometni dvorani v Borovljah. Finalista Santos 7.a in Naš tednik