kotiček GOSPODA DOROPOLJSKEGA Vevcrica in volk. Odgovor: Basen. Ljubi Janez! Veverica je skakala od veje do veje in je Svojemu pisrau si priložil tudi smešnico, padla na spefega volka. Volk skofi in Jo hofe ki mi tako ugaja, da jo prijavljam v svojem požreti. veverica pa ga prosi: .Pusti me!" kotičku. Naj se Se drugi malo posmejejo! Volk ji reče: .Dobro, pustim te, samo povcj Glasi se: mi, zakaj ste veverice tako vesele. Meni je vedno dolgočasno, kadar pa poglcdam na vas, Kakosoprišle irhastehlačenasvet. se vselei tam eori v vrhu igrate in skačete.' ~ , , , ., , , , Veverira odgovori: .Tebi je dolgčas, ker ?***. i= P'?.sl1 roater. nai mu ?drež,e nimaš čisle vesti m misliS n. hudobijo. Me Pe?e"l w"č,! •N,'raam tas?' odgovon matl. pa imamo čisto srce in ne storimo nikomur Potem gre k sestn, ona odgovon ravno.lako. nič žaleca * e dekll; ta mu odreže pedenj nlac. Potem 7ofka Kotnikova ie seslra <"i'^ pedenj hlai, nazadnje pa še utenka ori Sv Š efam. fŠtaH maU. ne vedof. da s0 že hlače P<«ire2ane. utenka pn bv. itetanu (Ma». po(em )jh Je w|o samo ^ dQ kolen^ |n (o sQ Irhaste hlače. • * Mo) svinčnik. Predragi gospod Doropoljski! Jaz svlnčnik ljublm svoj — Ker .ZvonCek" jako rada berera, sem opa- tovariš lep jc moj. zlla v začetku vsakcga izvoda, da nekatere Tri mcsece ga imara, učenke rade dajejo noter kratke članke. Tudi nlkomur ga nc dam. jaz sem začutila v sebi veselje do pisatelje- vanja, posebno še zato, ker nas je g. učite- Jaz vem, iz. česa sestoji I ljica navaja|a k terau. Namenila sem se takoj L trdega leto in v njem grafit lež.. danes nekaj kratkega datl v Vaš kotifek. Pa lepo piše svinčnik mo|. Potrudila se bom, da Vam bom večkrat Zato tako ga l|ubim, jo|! p(sa]a Ana pl. Flšerjeva. V go!o liodim v Bnrovnico, in sicer v 4. razred Ijudske šolc. Za učitelja imam go- * spoda FrančiSka Trošta. Najrajša se učim kr-ščanskega n.iuka, risanja, branja. petja in ro- Ljubl gospiod Doropoljski! fnega dela. Starše imam še sedaj. Poleg teh imam še staro mater, ki so že stari okrog V .ZvonJku" sem Cital, da Vam smem 85 ]et. imam tudl pet bratov in dve sestri. pisati. Zato Vam pišem sledeče: Pri gospodu Umrlo mi |s pa žalibog tudi že pet bratov nadučitelju dobivam .Zvonček" na posojilo; jn ena sestra. zvefer ga rad iitam. posebno pa Va5 kotičck z odličnlm spošlovanjem in slovanskc pravljice. Va§ hvaležni ufenec Franika Kobijeva, Jancz Veronik. Breg pri Borovnici. _», 120 ~- Odgovor; " " gajivi zob, ;ako bi bil živ? E, morda pa bi linha Franikai moral prijeti koga drugega, ki je kriv, da Ti Ljuba framkal _ je ^ n'agajaIf Hm, ali nemara rad ližeš Vese! sem, da se hočeš tudi Ti pridružiti sladkorček ? Le malo pomisli! ~ No, Tvoja sotrudnicam mojega kotička. Čim več nas bo, slika mi ugaja. Marljivo se vadi, utegneŠ še tem živahnejše bo mcd nami! Zatorej se le postati imeniten slikar. Tudi v tem slučaju večkrat oglasi! Predmeti, ki se jih najrajše velja: Kar se Stanko nauči — to Stankoznal uttš, so paL lepi, saj vplivajo na dobroto srca in Ti zbujajo umevanje lepote! * * Spoštovani gospod Doropoljski! LjuDi gospod UoropoljsHl. ^ ^ po(em sem ^ fc stricu jn hodjm Kotiček rad prebiram, Še rajši pa gledam v šolo v Rudnik. Brata imam dva in tudi slike v .Zvončku'. Slikanje mene veseli, pa dve sestri. Starejši brat je bil pri vojakih v tudi sam že slikam. Tu Vam pošiljam eno Gradcu ia je tam umrl. Zdaj sem stara dva- sliko. Popisati pa Vam hočem, kako mi je najst let, čez eno leto bom izstopila iz šole. prvi zob g. zdravnik izpulll. Zob me je tako Srfino Vas pozdravlja hvaležna bolel, da nisem mogel spati pet uoči. Bolel FranflŠka Grumova me je tudi podnevi. Zdaj sem rekel mamici: .Pojdiva k zdravniku, da mi bo izpulil zob." Odgovor* Mama ie šla z menoj. Ko je pukal kočnik, B ' .. . „ .... , sem malo jokal. Ko sem domov prišel, pa sem L)uba F^neiška! zob vzel in sem rekel: ,Ti si hudoben!' Vzel Res si ubožica, ko si tako zgodaj izgubila sem klešče in kladivo. S kleščami sem držal Ijube starše! Sreča v nesreči pa je, da imaŠ zob, s kladivom pa sem ga tolkel. Potem pa dobrega strica, kl skrbi zate. Ta bo gotovo sem ga zopet vprašal: ,Ali bo tvoj brat zopet skrbel še dalje, ko tudi izstopiš iz šole, da takohudo nagajal, da ga bom moral izpuliti?" Ti bo življenje ugodno. Ne obupaj! Hudo sem otekel, pa mama me ni pustila na # hodnik. Hudo je biti v sobi. Pa sem se z vojaki igral, ki mi jih je prinesel Jezušček. Slavno uredništvo! Lepo Vas pozdravlja Vaš Usojam se Vam poslati za .Zvonček' kratko Stanko Skulj, pesemco z napevom. Oboje sem sestavil sara uienec II. razceda v Ljubljani. tn če se Vam zdi ptimerno, blagovolite pe- Odgovor: semco ponatisniti v Vašem cenjenem listu DublStankol » -"•¦ s spoštovanjem Hudo je bilo v sobi — ampak še hujše F. Slajmer, ]e bllo v kleSčah! Kaj bi neki počel tvoj na- dijak v Ljubljani.