------    37   -'.......
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo,
Na dan sv. Štefana (20. sept.), ko je v Zagrebu velik sejm, kjer se pečejo cela jagnjeta in mali presički, kjer se plese ndrodno kolo, okolo na gosle igrajočih muzikašev, ko se popoldne vse veseli in zabava, zapustil sem Zagreb. Na železnici poslovil sem se še od mnogih svojih zemljakov io prijateljev , želec jim, da jih vrni vsi se zopet vse zdrave najdem, česar obično prijatel prijatelju želi. Do Siska vozil sem se s svojim starim prijateljem, nekdanjim vrednikom „Soče", kateri je po trgovskih opravkih uže poprej nekoliko dni popo-toval po Hrvatskem. Vesela o prijateljskih razgovorih bila sva še nekoliko časa zvečer v Sisku skupaj, dokler se nisva podala k počitku. Zjutraj ob 5. uri čuje se uže žvižganje parobroda „Hermine", ki je klical skupaj one, ki se hočejo odpeljati dalje po Savi. Kmalu bil sem's svojim prijateljem, kateri me je do zadnjega časa spremijeval, na parobrodu. Točno ob 6. uri parobrod zadnjikrat zažvižga, prijatelju podam še enkrat roko — in hajd dalje proti Bosni.
Krasno je bilo jutro, milo je bilo videti takraf mirno Savo, in na desni in levi obali množino delavcev kateri so popravljali obali njene. Na parobrodu bilo nas je samo 6 popotnikov; hitro smo drug druzega spoznali. Ravno okolo 7. ure, po zajtrku na parobrodu, pokazal se je nam prvi prizor popotovanja po vodi. Kapetan parobroda opozori nas na moško mrtvo truplo, katero je plavalo za pol streljaja daleko od parobroda; mrtvac obrnen bil je z glavo v vodo, in po obleki soditi bil je Hrvat. Radoveden vprašam kapetana, kako je to, da je mrtvo truplo obrneno z glavo v vodo? Na to mi kapetan odgovori, da je on vedno to opazil, da je mrtvo moško truplo vselej obrneno z glavo v vodo, kedar ga nosi voda^ dočim je ž e a s k o truplo navadno obrneno ravno narobe. I kdo bi si bil mislil, da se bodemo v tej izjavi kapetana še isti dan mogli osvodočiti. Ni preteklo 2 uri, in uže smo zopet opazili mrtvo žensko truplo belo oblečeno, z lepimi črnimi lasmi. Kako je nastala ta dvojna nesreča, nismo nič pozvedeli.
Tako smo se vozili od Siska počenši v raznih razgovorih do Jesenovca, kamor smo ob 11. uri prispeli. Tu se Una steka v Savo, in to je meja med Avstro in Bosno.
Na levi obali Save leži mali trg Jesenovac, na desni obali se razteguje ravnina po turškem Hrvatskem. Na bosanski strani opazi se edioa bivša turška stražnica , rastrgana in razmetaBa, kakor so v obče take stražnice bile pod turško vlado. Na velikem hrastu vihrd zdaj črno rumena zastava kot znamenje, da tam vlada zdaj Avstrija, a ne več Turčija.
Od Jesenovca do Stare Gradiške ne opazi se druzega nič nego veliko polje, katero je večidel ob-sejano s koruzo (turšico). Na avstrijski strani vidijo se pogostoma posamezne hiše in tudi cele vasi, na bosanski strani od Jesenovca do Gradiške (Berbira) pa tega videti ni. Na obalih Save napravljene so hiše na pilotih tako, da pri tleh ni za ljudi stanovanja, ampak le v prvem nadstropji, in to zarad povodnje, katera večkr&fc iz Save nastopi.
Ob SVs uri doSH smo do Gradiske. Tukaj še le opazi se prvič znatna razlika med avstrijskim in bosanskim narodom. Na levi strani Save leži Gra-diška, na desni pabosanski Berbir (turška Gradiška). Avstrijska Gradiška je prijazen trg in jako živahen. V Berbiru vse je drugo. Trdnjava razrušena, ulice po turškem običaji so vmazane, narod pa s prekrižanimi nogami melanholično sedi pred hišami ili na obalih Save in zamišljeno gleda na avstrijsko stran. Tu se nika-kega socijonalnega ali trgovskega življenja ne vidi; ves , narod obavlja trgovino sedž; a vsa druga je živahnost na drugi strani.
To je prvi vtis, ki ga naredi neizmerna razlika med avstrijsko in bosansko zemljo na ptujca, kateri v onih krajih ni še bil.                                   (Dal. prih.)
------38   ------
51
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo.
(Dalje.)
V  Gradiški ostali smo le nekoliko minut, in parobrod odplival je zopet dalje. Zdaj je počela na parobrodu veča živahnost. V Gradiški prišlo je mnogo avstrijskih potovalcev in tudi nekoliko turčinov. Kmalu se spoznam z begom B. iz Banjeluke, ter se počnem razgovarjati o bosanskih razmerah. On mi je pripovedoval , da je bil v prognanstvu v Olomucu ter posebno hvalil, da so mu bili Avstrijanci jako gostoljubni. Tožil pa je, da je po svojem povratku v Banjoluko skoraj vse svoje mobilno premoženje zgubil in da mu ni ostalo druzega kakor prazna zemlja. Imel je poprej 120 kmetov, med katere je imel razdeljene zemlje do 20.000 oralov. Nekoliko kmetov mu je poginilo v zadnjem ustanku, a nekoliko se jih ni več vrnilo k njemu, tako, da velik del njegove zemlje zdaj leži prazne in je nobeden ne obdeluje. Posebno radovedno je popra-šal, ali mu bodo Avstrijanci res zemljo vzeli in jo razdelili med kmete, ter večkrat je izrekel mnenje, da mu car zemlje ne more vzeti, ki je njegova. V obče se mu je videlo na licu, da mu težek kamen leži na srcu, odkar je Avstrija zasedla Bosno, in da ni več onega zadovoljstva med Turki, kakor je bilo poprej. Tako smo se razgovarjali do K o baše, kje nas je beg zopet zapustil ter šel na svoja posestva, katera je imel v oni okolici.
Od Gradiške do Kobaša videlo se je mnogo po-žganih gozdov, ki so bili ostanki zadnjega ustanka. Večkrat opazila se je tudi na obali kaka iz prota napravljena hišica, v kateri so prebivali izstradani in zapuščeni begunci. Celi čas od Gradiške do Broda nismo mogli druzega opaziti na strani bosanski, kakor povsod le tužni prizor, kako je zemlja vsled ustanka osiromašila, kako žalostne so morale biti od nekda razmere pod turško vlado, in kako je narod v vsem za sto in sto let zaostal.
V  Brod dospeli smo ob 7. uri zvečer.
Predno parobrod v Brodu pride na obali Save, prelazi pod novim mostom, kateri veže avstrijski Brod z  bosanskim.    Mosf,   napravljen  iz  vlitega  železa,  je
52
jako velikansk, kakor bo tudi stroški poldrugega milijona ogromni. Veliko se je uže tožilo o tem mostu, da je prenizek in da ob Času, kedar Sava naraste, ne morejo trgovske ladije pod njim dalje. Po sredini mosta je napravljen tir za železnico, katera Bosno sklepa z Ogersko.
V Brodu treba je bilo prenočiti. Svetovalo se mi je, naj prenočim pri „rudeči hiši", katera je najbolja gostilna v Brodu. S parobroda se hitro podam tje in prašam za prenočišče, al bilo je uže tako vse napolneno, da nisem mogel dobiti več sobe. Podvornik gostilnice pelje me v neko privatno hišo, kjer sem mogel prenočiti. Predno pa sem šel k počitku, podam se še k večerji v „rudečo hišo", da si ogledam malo socijalno življenje brodsko. Nisem se nadejal, da je tu toliko mad-jarskega duha, akoravno sem uže poprej vedel, da Ma-djari ondi svojo politiko na vse kriplje širijo. Na vrtu igrala je godba madjarskih ciganov samo čardaže. Ti so se vrstili eden za drugim, kakor pri pojedini mleko, pri kateri je bilo vsako jelo napravljeno iz mleka, tako, da je bilo zmerom „mlejko na mlejku". — Govorilo se je le nemški in pa madjarski. Hrvaščine skoro ni bilo čuti. Gosti bili so večidel madjarski zidovi. V taki druščini nisem se mogel dolgo zabavati; zapustil sem tedaj krčmo in se podal k počitku.
Bilo je zjutraj ob dveh, ko mi nekdo potrka na okno, da naj vstanem, ker uže je čas, da grem na železnico v bosanski Brod. Bil je to podvornik od „ru-deče hiše", ki me je prišel budit, da se pripravim na daljno potovanje. Hitro se otovorim, kakor čiški konj, ter jo mahnem s podvornikom do „rudeče hiše" , kjer je čakal omnibus. Se pred tretjo uro odpeljemo se čez most v bosanski Brod. Hiše, kolikor sem mogel opaziti, bile so raztrgane , po turškem običaji. Večidel bile so znotraj razsvitljene, kajti one dni bil je turški praznik „ramazan" o katerem bodem kasneje še spregovoril.
Ob pol četrte ure bili smo uže na kolodvoru, kjer si vzamemo listnice za vožnjo v Senico. Hiša na kolodvoru, kjer so pisarne, napravljena je bila iz desk. V pisarni sedel je oficir kakor „šef* postaje z dvema vojakoma, ki sta bila železniška uradnika. Pri kasi plačal je vsakdo 9 for. in 22 kraje. Čudno se mi je zdelo, da se bodemo vsi v enem razredu vozili, al kmalu sem zvedel, da na tej železnici je samo en razred , v katerem se vozi vsak, kdor hoče se voziti po bosanski dolini. Hitro se razdelimo po vozeh, kateri so bili pripravljeni, da nas odpeljejo v Senico. Ta železnica res mora Človeka prisiliti na smeh, ko si ogleda vozove in pa lokomotivo. Vozovi so podobni onim , v katerih vozijo po južni železnici premog, se ve da so veliko manjši. Nekoliko voz pokrito je s platnom, drugi pa so brez strehe. Tudi mašina je jako majhna, in čuditi se mora človek, da žvižga bolje, ko vsaka druga mašina. Mislil sem si, majhna je krota, al dela veliko hrupa, kakor Madjari s svojo politiko. Razdelili smo se po vozeh tako, da nas je v vsakem^sedelo po 8 osob, za toliko ljudi jo prostora v njih. Širina železniškega tira je 78 centim., dakle za polovico manjši, kakor širina naših železnic. DruŠina naša bila je jako pomešana Največ bilo je madjarskih judov, kateri so z raznim poslom in blagom popotovali v Sarajevo delat „gšeft".                                                            (Dal. prih.)
182
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo* (Dalje.**)
Vožnja iz Broda bila je dolgočasna ; ker nikjer ni bilo ne hiše ne ljudi videti, dokler nismo ob 6. uri zjutraj prišli do Derventa.
Dervent je mesto v lepi ravnini nekoliko na bregu ležeče ob reki Ukrini. Največ stanovalcev je mohamedanske vere, le kakih 80 his je katoličanov, in prav malo pravoslavnih. To mesto je posebno znano zarad svojih umazanih ulic, če tudi se nobeno mesto v Bosni ne odlikuje s čistočo. V Derventu imeli smo tudi zajterk. Na kolodvoru namreč napravljena je iz desk baraka, v kateri prebiva neki Žid, kateri memo se vozečim tujcem kakor „restaurateur" s slabo kavo in suhim črnim kruhom postreže.
V Derventu preselili smo se iz našega voza v dru-zega, ker so se polomila vrata in se niso dala zapirati, a tudi v drugem vozu ni bilo dosta boljše, ker vrata so tudi tu tako ropotala, da smo jih morali privezati z vrvico. Smeha o tej primitivni železnici bilo je dosta, in to nam je delalo kratek čas, ker vožnja sama po sebi bila bi drugači jako dolgočasna.
Od Derventa počenši gre železnica po malih bregovih, zemlja je zapuščena, brez ljudi tako, da je sosed
** Nadaljevanje iz 7. lista „Novic".
od soseda po vež ur oddaljen. Na železni cesti ni bila takrat še nobenih stražnic, in tudi postaje druga od druge po 2 in 3 ure vsaksebi.
Tako smo vozeči se po malih bregovih došli okolo 8. ure do druge postaje „Marica". To mesto, kjer je samo ena sama turška hiša (han), imenovalo se je poprej „Modran". Ob času okupacije pa se je v to hišo naselila neka Hrvatica z imenom ,,Marica" ter napravila krčmo za avstrijske vojnike. Ker nobeden ni imenoval te krčme kakor pri „Marici", je ostalo ime, ia danes je tudi na postaji napisano ,,Station Marica" in cela okolica je dobila ime Marica. Tukaj sem od Broda počenši videl prvikrat proso vsejano in nekoliko koruze, vsa druga zemlja je le breg s pašniki in deloma porašeno z grmovjem. Zemlja je lahka ilovica; lepa živinoreja bi se dala tu gojiti, ko ne bi bilo vse tako prazno in zapuščeno.
Od han Marice (Modran) počenši do Kotorskega je zemlja pusta in zapuščena od prebivalcev; le tu in tam se vidi kako koruzno polje. Ob 11. uri prišli smo v Kotorsko, malo mestice, katero ima do 50 turških hiš in eno džamijo. Tukaj so bile prve bitke generala Szaparija, in tukaj sem videl prvo pokopališče, kjer so pokopane žrtve zadnje avstrijske vojske. Videl sem tudi prvo polje v Bosni, na katerem je bilo vsejano proso,
i^ri Kotorskem pride železnica v dolino reke Bosne, katere do zenice več^ ne zapusti. Cela dolina Bosne je zelo podobna doljni Stajarski; na nekaterih mestih pa cel6 spominja na tirolske in solnogradske planine in bregove. Pol ure železniške vožnje od Kotorskega oddaljen ja han Bukovica, kjer je tudi postaja za napajanje lokomotive.
Kako prav po domače smo se na železnici vozili, naj dokaže sledeče: Blizo te postaje bil je vrt s slivami. Nekatere osebe nježnega spola, ko to opazijo, skočijo z železničnih včz, ter naravnost beže" na vrt, da si svoje žepe napolnijo s slivami.
Me misleč na to, da bo šel vlak tako hitro naprej, podale so se še dalje na vrt, da jih nismo več videli. Želznica zažvižga in hoče iti dalje. Zdaj zakriče drugi popotniki, da naj počaka, ker gospodičine , katere so šle sliv brat, še niso v vozeh. Mašinist daje z žvižganjem znak, da naj hitro se vrnejo, kondukterji so jih iskali okoli in drugi popotniki kričali so z največim smehom iu jih klicali skupaj. Se le čez kakih 10 minut pri lete iz vseh kotov vrta s polnimi robci in žepi sliv. Ko je poprašal kondukter, ah smo vsi v vozeh, in se mu odgovori, da smo, še le potem ukaže mašinistu , da gremo dalje, z besedami: ,.jetzt fahrmer"! Zdelo se mi je, kakor da bi se vozil z dunajskim fijakarjem, ki navadno poprašujejo: „Euer Gaaden fahrmer?"
Kmalu b li smo v D ob o ju.
Doboj je mesto ob bregu Bosne s 1500 prebivalci. V sredini mesta vzdiguje se močna trdnjava, katero so še le Avstrijanci nekoliko popravili in priredili tako, da se vojska dolgo časa lahko vspešno v njej brani. Tukaj bojeval se je Ev gen Savojski 1. 1697., general Petras 1717. in general Szapari leta 1878. Na malem hribčku pred mestom postavljen je spominek padlih avstrijskih vojnikov, katerega je postavil na svoje stroške general Szapari. Ta spominek je velik in lep križ iz vlitega železa, kateri stoji na visokem kamnitem podzidji, tako, da se iz vsega mesta vidi. Okolica Doboj a je večidel polje s senožeti, le malo je videti vrtov, kajti tukaj Bosna, ako je velika, lahko celo ravnino poplavi. Tukaj se stekate reki SpreČa in Unora v Bosno.
Od Doboja proti Sarajevu dalje počne se jako romantična zemlja, katera popotnika iz jednega začudenja spravi  v   drugo.    V krasni dolini  Bosne pelje  na levi
183
strani reke Bosne lepa novo napravljena cesta za vozove, zraven nje pa je nova železnica. Na obeh straneh reke Bosne razprostirajo se lepe ravnine s poljem in pašniki, med njimi pa krasni bregovi in visoke gore, poraščene z lepim šumskim drevjem. Tako se potnik raduje nad lepo naravo, akoravno je cela dolina tudi tukaj prazna prebivalcev in le redko se opazi kje kak človek ali pastir s čedo ovac ali krav.
(Dalje prihodnjič.)
189
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.)
Za dve uri pride se po železnici v Maglaj. Maglaj je v zadnji vojski zel6 znamenit postal zarad izdajstva svojih prebivalcev, kajti pred tem mestom je bil prvi zavratni napad na avstrijske huzarje. Mesto, kjer se je ta napad izvršil, leži pol ure hoda pred samim mestom Maglajem. Dolina je na tem mestu ozka, in na obeh straneh vzdigujejo se visoke šume, obra-scene z gostim drevjem. V teh hostah skriti so bili Turki, ter so pri povratku napadli avstrijske vojake. Napravljen je pri studencu, kateri je na tem mestu, lep spominek, in studenec sam imenuje se ,,huzarski zdenac'*. Pred Maglajem postavljen je čez Bosno lep in velik lesen most, ki se zove „most Jelačičev".
Mesto Maglaj stoji na jako lepem kraji pod planino Ozren na treh hribih in na desni strani reke Bosne. Posebno lepa in krasna je ena džamija, pravijo, da ena najstarejih v Bosni. Prebivalcev je v Maglaju do 1500, največ mohamedancev in le nekoliko pravoslavnih , kateri imajo tudi svojo cerkev. Maglaj ima tudi staro trdnjavo, katero je leta 1789. Lavdon vzel. Tukaj smo imeli tudi kosilo okoli dveh popoldne.
Od Maglaja prišli smo za eno uro in pol na postajo Z ep če, mesto v bolj neprijazni ravnini, a s posebno dobrim podnebjem. Tukaj se pridela mnogo zelenjave in druzih poljskih pridelkov, in največ ee prebivalci z živinorejo bavijo v celi dolini Bosne. Tudi lan so prejšnja leta sejali, al vsled zadnje vojske je vse polje še nekako zapuščeno, in tudi malo še obdelano. Blizo železniške postaje so napravljene prav lepe vojaške barake, okoli katerih se vidijo lepi vrti za zelenjavo , katere oskrbujejo in obdelujejo vojaki sami. Takih vrtov sem tudi kasneje še več videl na vojaških postajah in reči moram,   da so bili tako lepo obdelani,
da se res mora priznati, da so avstrijski vojaki prvi praktični učitelji gospodarstva, posebno pa vrtnarstva v Bosni. V teh vrtih nahaja se vsaka vrsta zelenjave, mnogo tudi take, katere dosedaj v Bosni še poznali niso. Brez dvombe je to za Bošnjake jako koristno, ker oni lahko vse vidijo, kako naj se vrt obdeluje, in tudi lahko dobijo rastlin ali semena, da si morejo svoje vrte vre-diti, če bi le oni bili bolj marljivi.
Od Zepča dalje proti Vranduku se kmalu dolina stisne in med neizmerno visocimi gorami, na katerih obnožji ra>tejo lepi orehi in bresti (Dime), se pripelje železnica okolo 6. ure v trdnjavo Vran d u k. Stara povest pravi, da beseda Vranduk izvira od besede vratnik (vrata); to je tudi verjetno, kajti ta trdnjava dela res vrata, skoz katere je mogoče potem priti v srce Bosne, v Sarajevo. Z malim številom vojakov se v tej trdnjavi lahko zapre pot celi vojski. Vsak se mora čuditi, da se v tej važni poziciji Turki niso skoro nič branili, ampak po kratkem boji zapustili trdnjavo in tako Avstrijanom vrata odprli v Sarajevo. Predno se pripelje železnica v Vranduk, nastane tmina vsled visocih gora, katere se tukaj na levo in desno gosto poraščene vzdigujejo v zrak.
V sredini ozkega kotla leži na bregu trdnjava Vranduk, katera je od zadnje vojske še poškodovana, okolo trdnjave je nekoliko slabih in raztrganih hiš. Naprej se ne vidi druzega, kakor gosto zaraščenih hribov in planin in ravno tak je tudi pogled nazaj. Zraven železniČne postaje stoji mala hišica, v kateri prebiva Turčin, ki pri vsakem vlaku prišlim ptujcem prodaja črno kavo po 5 kraje, skledico za eno osobo.
Od te postaje naprej gre železnica skoro dve uri v sila ozki in tamni dolini poleg reke Bosne, dokler se ne odpre krasna ravnina, obdana z lepimi bregovi, po kateri se vije reka Bosna, kakor dolga kača. V tej, rekel bi, eni skoraj najlepših ravnin Bosanske doline, stoji mesto Zenica pod lepimi bregovi. Tukaj je konec železnice od Broda do Zenice, in tukaj se popotnik zvečer oddahne, ko se je celih 17 ur vozil iz Broda v slabih vozeh Bosanske železnice. Gnječa pa in živahnost na tej postaji je tako velika, kakor da bi človek bil v kakem velikem mestu južne železnice. Tukaj pričakuje prijatelj prijatelja, vsakdo želi videti kakega znanca iz svoje stare domovine Avstrije. Povsod se vidi le madjarski jud, kateri se ponuja popotniku, da bi ga dalje vozil v Sarajevo, ali da bi mu nesel njegove stvari v kak „hotel" mesta Zenice. Tako sem tudi jaz vzel juda za kažipot v Zenici, da me odpelje na pošto, s katero sem se mislil drugo jutro odpeljati v Sarajevo. Al na pošti nisem dobil več prostora, kajti s poštnim vozom se more samo 8 ljudi voziti. Poštni uradnik me nagovori, naj počakam do tretjega dne, da se odpeljem, če ne bode zopet častnikov, za katere je v prvi vrsti odredjena pošta.
(Dalje prihodnjič.)
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo.
(Dalje.)
Hodža opravlja molitve po 5krat na dan na zvoniku, kasneje pa tudi v džamiji. Vsak mohamedanec, predno ko gre v džamijo, opere si roke in noge, večkrat tudi lice. Ko pride pred džamijo, sezuje svoje čevlje, ter gre v samih nogovicah se sklanjat Alahu v džamijo, katera je navadno po tleh pokrita s preprogami ali pa 8 teno storijo. V džamiji se ne nahaja druzega kakor svetilniee in sveča, blazina na mestu, kjer je v naših cerkvah veliki oltar. Tukaj opravlja hodža svoje molitve , in se klanjuje tako , da je obrnen proti ljudem. Molitev hodža opravlja v turškem jeziku, roke razpenja, se vzdigne ter zopet poklekne, se hitro postavi na noge in zopet se vrže na zemljo, kakor on, tako delajo vsi, kateri so v džamiji, in čuditi mora se človek, kako hitro se vse to vrši, in tako redno, kakor da bi gledal vojake pri vajah. Molitev navadno traja po pol ure, potem pa zopet vsi zapusti džamijo. — Spomniti moram še, da ob času „ramazana" mohamedanci pečejo nekako močnato jed, katera je podobna našim rezanicam. Napravljena je iz pšenične moke in brez solf. To jedilo imenujejo „kadaj". Polijejo ga z medom in surovim maslom, in pogostć goste, kateri jih pri nočnih pojedinah obiskujejo.
To bi bil kratek popis „ramazan a", katerega aem opazoval v Zenici.
Kakor sem uže poprej omenil, ostati sem moral še drugi dan v Zenici, misleč, da bom drugi dan mogel se vpisati na pošti, da se potem tretji dan ž njo odpeljem v Sarajevo. Ta dan upotrebil sem posebno zato, da sem pregledal malo okolico zeniško, njeno polje in druge gospodarske razmere.
Polje Zeniško bilo bi lepo in tudi rodovitno, ko bi bilo le bolje obdelano. Največ prideluje se koruze, potem pa posebno veliko tudi dinj. Dinje so vsajene po polji, kakor pri nas buče, in so najbolj priljubljena jed mohamedancem. Celo polje obdano je z malimi bregovi, za katerimi se vzdigujejo visoki hribi. Ti bregovi bili bi posebno dobri za vinograde, ker Zenica ne leži više kakor 300 m. nad morjem, in je še posebno obvarovana severnih vetrov. Da so tukaj morali biti nekdaj tudi vinogradi, dokaz nam je prislovica, katero imajo še dandanes glede obdelovanja trsa v okolici zeniški, glasi se:
„Reži me prije soka,
Ropaj me prije pupa,
Muti prije cvieta,
Dodit ti ću i kod ostalog svieta"'
Trto videl sem v Zenici samo eno pri neki hiši vsajeno; bila je „kozjek". Grozd je bil lepo razvit in gotovo je tudi dozorel.
Industrije v Zenici druge ni, kakor pletenje vrvic (strikov) iz kozje dlake. Pri tem pletenji se mi Bošnjaki zde veliko praktičneji od naših vrvarjev. Pri nas se navadno upotrebljujeta dva človeka pri napravi vrvic: eden žene kolo, drugi pa suče in plete vrv. To opravlja v Bosni vse en sam človek, in to navadno kak fant od 14—16 let. On sam goni stroj , plete in vrti vrvco , tako hitro, da je v malih minutah napravljena dolga vrvica. Stroj napravljen je tako lahko, da ga vsaki otrok lahko iz enega mesta na druzega prenese. Ta priprava zdela se mi je najpraktičneja od vseh, kar sem jih mogel videti v Bosni.
Na reki Bosni opazil sem tukaj prve mline, navadno na enega ali pa dva kamna, katere goni turbina. Tudi
208
ti mlini so v toliko praktični, da kaj malo vode potrebujejo, in se lahko postavijo na prav majhnem prostoru.
Razen tega sušijo v Zenici veliko sliv, in kuhajo tudi slivovico. A ZeniČani ne razumejo ne tega ne onega. Sušene slive so navadno skoraj sežgane, in sli-vovica je taka, da komaj zasluži to ime. To opazoval sem pri nekem pravoslavnem Zeničanu, kateri je ravno kuhal slivovico. Kakor mi je pripovedoval, navadno slive oberejo na pol zrele ter jih stolčejo, da počnejo vreti. Ko postane ta drozga nekoliko kisla, potem mislijo, da je pravi čas prišel za kuhanje slivovice. Navadno dobi ta drozga duh po očetu, ker se je alkohol vsled predolgega vrenja pretvoril v ocetno kislino. Sli-vovica je vsled tega slaba, komaj ako ima 10—14% alkohola, ter je navadno kislega okusa. To jim je njihova najljubša pijača.
Živinoreja je slaba, posebno mnogo redijo ovac, tako imenovanih „cakelnov", kateri se povsod v Bosni dobijo.    Zemlja je lahko ilovnata mešana z apnenko.
Na desni strani Bosne nahaja se premog, katerega se nekateri podvzetniki počeli uže kopati, pa jim je vlada to zopet zabranila.                             (Dal. prih.)
216
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo.
(Dalje.)
Ko sem si ogledal okolico, podam se zvečer zopet na pošto, da bi odšel drugi dan v Sarajevo. Al, kako sem se začudil, ko mi poštni uradnik pove, da je iz Broda uže telegrafično toliko častnikov prijavljenih, da bodo še od tistih nekateri morali ostati v Zenici. Meni ni ostalo drugo, kakor iskati si kakega Žida, da se ž njim pogodim, da me drugo jutro rano odpelje v Sarajevo. Našel sem hitro Žida iz Pečuha, s katerim sem se pogodil za 30 gold., da me pelje drugi dan do Sarajeva. Na to pa grem zopet v brijašnico v drušino mohamedancev, v kateri sem bil prejšnji večer. Kaj vljudno so me sprejeli; vsak mi je ponujal smodko ali pa črno kavo, in čudil sem se, kako da so Zeničani še dandanes v Bosni zarad gostoljubnosti na tako slabem glasu.    Pripoveduje se namreč, da Zeničani še v preja-
217
njih časih niso dali ceste blizo mesta izpeljati zato, da ne bi jih nadlegovali ptujci, katere bi morali včasih pogostiti. Re3 pa je to, da stara cesta ne pelje skoz Ze nico, ampak kake pol ure proč. Mogoče je tudi to, da so se zmerom bali ptujcev, zato so pa tudi zmerom sami bili in nikdar nič videli, ne slišali o običajih in razmerah drugih narodov.
Zatoraj pa tudi ni čuda, da so tako bili prestrašeni, ko je prišel prvi železniČni vlak v Zenico. Ko je namreč drugi večer železnica prišla v Zenico, zbralo se je toliko ljudstva iz cele okolice na kolodvoru, da se je vse trlo. Bilo je zvečer in vlak prižvižga z rudečimi sve-tilnicami na mašini. Ko vlak ostane, so vsi hoteli blizo videti mašino, in pregledati ta čudež.
Da se ne bi zgodila kakošna nesreča, mašinist spusti po strani sopar iz mašine in zajedno mašina zažvižga tako, da so se vsi poplašili. Ljudstvo pobegne na vse strani, kričeč, daje to sam vrag, z rudečimi očmi, kateri ogenj pljuje iz sebe, in tako žvižga, da bi vsacega lahko oglušil. Vse ljudstvo bilo je poplašeno nezuajoČ, kako bi se moglo zopet rešiti ,,vraga", kateri vsak večer toliko ptujcev pripelje v Zenico. Druzega pomočka ni, si mislijo, kakor da ga utopimo v reki Bosni. Zato so sklenili, da bodo podrli most, kateri pelje čez Bosno pred kolodvorom, da vrag, ko se pripelje naravnost v Bosni izdihne svojo črno dušo. Sklenjeno in tudi podvzeto. — Drugi dan prišlo je na most veliko ljudi, kateri so hoteli svoj sklep izvršiti in vraga za zmirom se znebiti. Pogovarjali in mirili so železnični uradniki zaslepljeni narod, kazali jim mašine, da naj se prepričajo, da to ni vrag, ampak le parni stroj, kateri goni vse vozove po železnem tiru. Al to ni veliko koristilo, priti morala je vojaška straža, da je s silo stra-žila most, da ne bi izvršili svojega sklepa. Nekoliko dni je vladal ta strah, dokler se ni raznesel glas po celi okolici, da to ni pravi vrag, ampak da je to „Filipo-vičev konj". Tako so zdaj zmirom imenovali železnični vlak, ker Bošnjaci tudi Filipovića nimajo za čisto človeško stvar, ampak pravijo, da je v FilipoviČu vse nekaj druzega, kakor pa lastnosti, katere samo človek imeti more, ker mohamedanci tega razumeti ne morejo, da bi jih kdo s človeškimi lastnosti mogel premagati v „Bosni ponosni", kakor je to storil Fiiipovič.
Sedeli smo nekoliko časa še v brijašnici, ter smo se razgovarjali o verskih razmerah in običajih pri Turkih. Radi so mi razjasnili ženitvanske običaje, pravice otrok od več žen itd., tako da sem v kratkem dobil kratek pregled turškega hišnega življenja. Kmalu sem se poslovil od njih ter se podal k počitku, kajti drugi dan zarano uže moral sem se odpeljati s svojim voznikom v Sarajevo.                                  (Dal. prih.)
225
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.)
Ko se je počelo v jutro daniti, pride voznik z navadnim vozom, ker drugih voznikov za tujce takrat v Bosni ni še bilo. — Peljemo se še četrt ure po polju Zeniškem, ko pridemo na podnožje planine Vjetrenice. Cele 4 ure traja vožnja čez to planino po krasni cesti, katero so naredili avstrijski vojaki. Pri napravljanji te ceste pokazali so avstrijski vojaki „genie-kora" izvrstno vještino o napravljanji cest, in prištevati se mora ta cesta najlepšim cestam v Avstriji. V obče cela cesta od Broda v Sarajevo je prav izvrstno in umetno izpeljana, in ne more se reči, da bi bilo 8 in pol milijona, Kolikor ta cesta veljd, zastonj potrošen denar. Celo cesto opravljali so tudi takrat še sami vojniki. Skoro na vsako uro daljine opazili so se vojaki, kateri so na cesti kamenje tolkli in cesto nasipali.
Voziti moglo se je le bolj polagoma, ker vozov je bilo toliko na cesti, kateri so vozili razne stvari v Sarajevo in zopet iz Sarajeva, da se je moral človek samo čuditi tolikemu prometu. Ob cesti večkrat so napravljene hiše ali barake, v katerih se dobi kaka črna kava ali slab slivovic.
Planina ni gosto poraščena, ampak večidel le z grmovjem in pa praprotom, bolj na visočinah vidijo se hrastove šume. Na drugi strani planine odpre se zopet lepa dolina, v kateri teče reka Las v a in kjer se cesta iz Zenice združi s cesto, katera pelje iz Sarajeva v Travnik. Tukaj je mala vas imenovana Vitez, kjer so nekdaj, kakor se pripoveduje, bili najbolji vinogradi v Bosni. Četrt ure pred Vitezom stoji han Compa-nija, avstrijska poštarska postaja med Zenico, Travnikom in Sarajevem. Na zahodno stran pelje cesta v Travnik, na južno pa poleg reke Lašve v Sarajevo. Dolina je ozka i a lepi senožeti se v njej nahajajo. Hiše in prebivalci so na tej cesti proti Sarajevu bolj na gosto, in uže pri hanu videl sem vsejano ajdo, prvo v Bosni.
Cez uro vožnje v tej dolini se cesta zopet zavije med male bregove, ter zapusti reko Lašvo. Bregovi so večidel poraščeni zopet s hrastovim grmovjem, in le malo se vidi pravega polja ali pa poljskih rastlin. Tudi živina je tukaj jako slaba in majhna.
Kmalu se pripeljemo potem v malo mesto Buso-vačo, katero stoji na lepi ravnici med rekama Buso-vačo in Kozico. Busovača ima do 150 hiš, ter so prebivalci večidel mohamedanci, nekoji katoliki in nekoliko je ciganov. Prebivalci so bolj rumene, nezdrave barve, in pravijo, da posebno bolehajo za skorbutom.
Tukaj smo imeli počitek in tudi kosilo pri nekem zidu, kateri je imel krčmo. Kavo sem šel pit v turško kavarno in sicer zato, ker neki je v Busovači najsla-beja kava v celi Bosni, in ako hoče kedo komu reči, da kava ni dobra, pravi navadno: „baš je prava buso-vača.u
V okolici busovački je posebno veliko železne rude, ter so jo uže poprej kopali na treh mestih. Narod je tukaj prav vljuden. Ko sem šel nekoliko se sprehajat po mestu, pridem na koncu mesta proti mali hišici, kjer so prebivalci katoličani. Oni so se meni približevali, in ko so videli, da sem tudi jaz njihove vere, in da grem v Sarajevo, zaupljivo so me popraše-vali, kedaj se bo počela zemlja meriti in deliti med rajo. Opisovali so mi strahovite tuge, katere so morali prenašati v zadnjih letih in tudi poprej pod turško vlado, in ko so opazili, da gre kaki turčin memo, hitro so omolknili vsi in prestrašeni ga pozdravili. Videlo se je iz vsega, da še vedno žive v velikem strahu, boječi se, da ne bi zopet še enkrat padli pod turško vlado. Jaz sem jih tolažil, da bo vse bolje, akoravno mislim, da se jim še danes stanje ni veliko zboljšalo.
(Dalje prihodnjič.)
233
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo.
;                                         (Dalje.)
Iz Bušovače pelje cesta 2 uri po nizkem gozdu, v katerem ni prebivalcev in tudi polja ne. Tu je bilo uže od nekdaj zavetje bosanskih roparjev , zato se pa tudi večkrat opazi, kako avstrijski vojniki na konjih in pešci v tem kraji stražijo ter se na vsaki četrt ure sreča patrola. Se le, ko se pride do male vasi Je novac, katera ima le nekoliko hiš, odpre se zopet krasna in rodovitna dolina, katera se razteguje do Kiseljaka. Pol ure pred Kiseljakom leži mala vas „Fojnica džubrija". V tej okolici je veliko rudnin, posebno zlata, srebra, bakra, svinca in žvepla, in pripoveduje se, da se v rudah dobi do 25°/0 srebra in 40°/0 bakra. Od tukaj počenši odpre se lepo polje med visokimi bregovi, nad katerimi stoji malo mesto Kiseljak (turški Ekši-su, kar naznačuje „kislo vodou). V tem kotlu steka se voda Tojnica v Lepenico, in krasno bilo bi tukaj polje z vrtovi, ko bi bilo za to sposobnih ljudi. Tukaj izvira glasovita kisla voda, katera je tudi na Stajarskem znana pod imenom „Johannisbrunnen". Vir kisle vode nahaja se kakih pet minut za hišami, nekoliko obzidan in pokrit z deskami, tako , da je vsakemu mogoče piti vodo iz njega. Pokušal sem jo tudi jaz in priznati moram, da ni nič slabeja memo kisle vode v Rogatcu na Stajarskem. Ko bi se ta studenec uredil, veliko bi se lahko te vode prodalo po svetu, in prišlo bi tudi veliko več tujcev tje, kakor pa dozdaj, ko jih le malo prihaja zdravit se iz Dalmacije in Srbije. Okolica je krasna in romantična in lahko bi se na lepem polji pridelalo vse, kar bi gosti zahtevati mogli. Nekoliko korakov od izvira kisle vode zidana je lepa visoka hiša, najlepša, kar sem jih v Bosni videl. To hišo zidal je uže pred več leti neki Srb, kateri jo je pa zdaj prodal rabinarju iz Sarajeva za 20.000 gold. Hiša zidana je po sistemu italijanskem in pokrita s korci (žlebovi). V tej hiši, kjer je bilo nekoliko Dal-matincev,  kateri so se zdravili, prenočil sem tudi jaz,
ker drugod nisem mogel dobiti stanovanja. Posebno okusen kruh pečejo tukaj, ki je napravljen s kislo vodo; drugo jelo bilo je pa slabo in tako tudi pijača.
Drugo jutro, ob 5. uri zapustivši Kiseljak, sem se vozil tri ure na podnožji planine „K o bil na glava" poleg reke „L ep eni ca". Cesta pelje po malih bregovih, kateri so poraščeni z grmovjem. Večkrat opazi se kaka turška pletena hiša, v kateri čepf turčin, ter kuha kavo popotnikom. Vožnja je vedno enaka brez premene po malih bregovih, dokler se ne pride do mesta, katero navadno zovejo „Blažuj" od cerkve sv. Blaža. To je bilo nekdaj glavno mesto katoliških škofov in kapi-tol sv. Petra, ter je bilo imenovano „Vrhbosna". Danes je le samo nekoliko kamenja, katero spominja na nekdanjo plemenito in znamenito mesto. Na tem mestu se odpre tujcu prekrasen pogled na 4 dolgo Sarajevsko polje in krasno lego Sarajeva — najlepšega mesta vse „Bosne ponosne".                                  (Dal. prih.)
283
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.)
Od Blažuja spusti se cesta po malem bregu na Sarajevsko polje. Krasno in plodovito je to polje, kakor je le malo tako lepih. Dolgo je 4 ure in blizo toliko široko. Srednja je njegova visina 520 metrov. Na tem polji raste pšenica, ječmen, koruza, oves, proso, rž, lan itd. Za vse poljske pridelke dobra in plodna zemlja je lahka ilovčna, pomešana z apnenkom. Travnikov je le malo videti. Kako lepo bi se dali pa tudi ti vrediti, in lahko bi jih bilo namakati, ker po Sarajevskem polji teče reka Bosna, Žujevina, Železnica in Milječka. Na zapadni strani polja vzdiguje se strma planina Igman (3800' visoka), iz katere izvira reka Bosna na severni in severno-zapadni planina Kobilja glava proti jugu in zahodu pa planina Trebević (5100'). Pod to planino in pod planino Ozron (4800') leži mesto Sarajevo. Cesta čez polje je lepa, široka, in še le, ko se približuje mestu Sarajevu, opazijo se nekatere veče hiše, ki so posestva Sarajevskih begov.
Eno uro pred Sarajevem nahajajo se na tem polji toplice Ilidža, najznamenitnejše v Bosni. Vrelo toplo 45° R. ima v sebi železa, natrona, magnezije in malo ogljenceve kisline. Ob času turške vlade bile se te toplice čisto zapuščene; še le naša vlada jih je priredila tako, da more vsak dobiti vse potrebno. Sobe za osobo so po 1 gold. 50 kr. s postrežbo, kopelj pa stane 20 do
60 kr. za osobo. Tudi za jed in pijaco je prilično preskrbljeno.
Ko sera se vozil po polji Sarajevskem 3 ure , približam se mestu Sarajevu.
Kakor krasen je bil pogled na mesto iz daljine, kakor veličastveno se je videlo Sarajevsko mesto postavljeno na podnožji visokih in krasnih planin, tako tužno, zapuščeno in zanemarjeno kazalo se je človeku, ko je prišel v njega bližino, posebno pa ko pride v njegove glavne ceste. Najglavneja je cesta Franc Josip ova, ob kateri so bile videti poprej prilično lepe turške hiše, al takrat sama podrtija po strašnem ognji, kateri je ravno ta del mesta uničil. Na vsaki drugi ali tretji hiši, katere so bile še brez strehe , bil je napis kakošnega hotela, a nikjer ni bilo dobiti le ene sobe, kjer bi človek mogel prenočiti. Zatoraj tudi meni ni ostalo nič druzega, nego precej podati se do vlade, da mi ona v kaki privatni hiši preskrbi stanovanje. To se je tudi nemudoma zgodilo. Dobil sem stanovanje pri nekem pravoslavnem trgovcu, kateri me je prav sumljivo sprejel, ko me je vladni služnik tje dopeijal, misleč, da bode moral dati mi sobo za male novce, kakor vojakom. Se le, ko sem mu rekel, da mu plačam vsak dan 1 gold., samo naj mi da sobo, odkazal mi je sobo v prvem nadstropji, ter postal nekoliko prijaznejši z menoj. Vrata v sobi bile so iz težkega železa, in tudi okna okovana vsa z železom. Pod bil je z ilovico na-tolčen , okolo sten pa nizek turšk divan — edino pohištvo v celi sobi. Ta divan služil mi je za posteljo, mizo in stol. Bil sem v pravi „kajhi"; al bilo je dobro, samo da sem imel svojo kožo pod streho.
Ko si svoje stvari prenesem v svoje novo stanovanje, napotim se zopet k vladi, da bi mogel dobiti av-dijencijo pri vojvodi Wurtembergu. In res uže drugi dan bil sem tako srečen, da sem se mogel oglasiti pri vojvodi, do katerega je sicer bilo zel6 težko priti zarad njegovega obilega posla in mnogih vsakdanjih avdi-jencij. Prav uljudno me je sprejel ter mi obljubil, da se bova kasneje več pogovarjala o gospodarstvu bosanskem, ko se povrne iz Mostara, kamor se je precej drugi dan odpeljal. Od tam vrnil se je še le 10 dni kasneje , zatoraj moral sem do njegovega povratka ostati v Sarajevu, kar mi je bilo tem ljubše, da sem za ta čas imel priliko seznaniti se običajem naroda in bosanskimi navadami, pa pregledati na drobno tudi mesto Sarajevo, katero, kakor se pripoveduje, je največe za Carigradom na iztoku. Kmalu dobil sem mnogo znancev, Hrvatov in Slovencev, kateri so mi jako radi kazali vse znamenitosti Sarajevske. Dnevi pretekli so mi hitro, kajti vse, kar sem videl, bilo je meni novo, in to je za vsacega, kateri ni bil še v onih krajih. — S svojim hišnim gospodarjem tudi sva se hitro sprijaznila tako, da me je večkrat pozval na črno kavo v svoj dučan, kjer je obično sedelo tudi več drugih trgovcev. — Vsak dan videl in slišal sem več zanimivega o življenji sarajevskem in običajih bosanskih. O vsem bodem našim čitateljem vprihodnje poročal.
(Dalje prihodnjič.)