Letnik XXII. Celovec, petek, 17. februar 1967 Štev. 7 (1290) ga ga z malenkostnimi izjemami spremlja ves avstrijski tisk. Celo organizacije tako imenovanih „Volks-deutscherjev" so smatrale za potrebno, da resentimente podredijo splošnim interesom uspešno se razvijajočega avstrijsko-jugoslovan-skega sosedstva, tako da je s svojim negativnim odnosom ostala povsem osamljena skrajna desnica okoli FPO, ki pa ima spričo svoje preteklosti ravno najmanj vzroka in pravice, postavljati se v vlogo »razsodnika" o dogodkih v minuli dobi. Vendar pa je ravno ta jasna opredelitev avstrijske javnosti eden tistih razveseljivih pojavov, ki pričajo, da je obisk predsednika Tita v Avstriji v resnici »dogodek zgodovinskega pomena" in uvod v novo obdobje odnosov med obema državama. Pri tem ne gre podcenjevati tudi velikega osebnega momenta — srečanja Tita z Avstrijo v treh povsem različnih obdobjih: prvič je bil Tito na Dunaju še v času monarhije kot delavec in vojak; v prvi republiki je našel tam zatočišče kot ilegalni partijski delavec; tokrat pa je prispel kot najvišji predstavnik socialistične države in kot ena najbolj vidnih političnih osebnosti našega časa. Gotovo zanimiva ilustracija življenjske poti posameznika, toda hkrati tudi odraz zgodovinskega dogajanja in razvoja v tem delu sveta. Med obiskom sta oba predsednika izmenjala najvišji odlikovanji, ki ju Avstrija in Jugoslavija podeljujeta samo šefom držav. Zvezni prezident Jonas je odlikoval predsednika Tita z veliko zvezdo častnega reda za zasluge za republiko Avstrijo, predsednik Tito pa je izročil prezidenfu Jonasu red jugoslovanske velike zvezde. Poleg tega so prejeli visoka avstrijska in jugoslovanska odlikovanja tudi številni člani obeh delegacij. V znamenju nadaljnjega utrjevanja prijateljskih odnosov med obema državama pa je tudi povabilo predsednika Tita, ki je zveznega prezidenta Jonasa povabil na obisk v Jugoslavijo. nja avstrijske vlade za izboljšanje položaja in za uresničitev pravic slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. To vprašanje je pomembno, kajti v današnji dobi utrjevanja demokratičnih razmer in enakopravnosti manjšine lahko služijo kot most, ki dve državi povezuje in bogati njune medsebojne odnose.” Prav tako pa je predsednik Tito opozoril na manjšinsko problematiko tudi med uradnimi razgovori, kjer so obravnavali odprta bilateralna vprašanja in s tem poudaril, kako važen pomen pripisuje Jugoslavija pravični ureditvi manjšinskega vprašanja v Avstriji. Da na obeh straneh prevladuje iskrena pripravljenost na reševanje še odprtih vprašanj, morda najbolj dokazuje dejstvo, da sta se takoj po uradnih razgovorih sestala zunanja ministra dr. Lujo Tončič- So-rinj in Marko Nikezič ter v navzočnosti koroškega in štajerskega de- želnega glavarja Sime in Krainerja razpravljala o problemu arhivov iz Slovenije, ki so deponirani v Grazu in na Dunaju. Obisk predsednika Tita v Avstriji pa je vzbudil največje zanimanje tudi v široki javnosti. Vse demokratične sile so ga pozdravile kot manifestacijo prijateljskih odnosov med obema državama in kot take- Obisk predsednika Jugoslavije v Avstriji pomeni začetek novega obdobja v odnosih med obema državama Avstrija je imela v zadnjih letih v gosteh že mno-9® vodilne državnike iz vseh predelov sveta, ven-4°' je le redkokateri obisk vzbudil v uradnih krogih v široki javnosti toliko zanimanja kot sedanji obisk Predsednika sosedne Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita. Spričo današnjega stanja odnosov med Avstrijo in Jugosla-vi)o je to tudi povsem razumljivo ter je bilo v številnih izjavah z obeh strani poudarjeno, da ta »obisk zgodovinskega pomena" — kakor ga je v svojem Pozdravnem govoru imenoval zvezni prezident Jonas — ne predstavlja le dosedanjega viška, marveč tomeni hkrati začetek novega obdobja v odnosih Hed obema državama. Avstrija in Jugoslavija sta v zadnjih letih kljub temu, da so njune odnose bremenili številni resenti-n,enti iz preteklosti, postopoma razvili in utrdili od-n°se, ki služijo danes kot vzor dobrososedskega so-Žitja in prijateljskega sodelovanja med državami z rQzlično politično In družbeno ureditvijo. Pravilno sta spoznali, da so njuni skupni interesi veliko važnejši kot morda trenutno še različni pogledi na eno ali drugo konkretno vprašanje. Zato med njima danes ni več nerešljivih problemov, ostala so le vprašanja, ki jih bo ob obojestranski dobri volji in iskreni pripravljenosti gotovo mogoče rešiti že v doglednem času. Da med doslej nerešena vprašanja sodi tudi manjšinsko vprašanje, je predsednik Tito opozoril že v svojem prvem govoru na Dunaju. Večkratna zagotovila avstrijskih vladnih predstavnikov, da bo to vprašanje rešeno v sodelovanju s prizadetimi manjšinami, dajejo pozitiven pečat tako s strani Jugoslavije kot s strani Avstrije poudarjenemu prepričanju, da narodne manjšine lahko odigrajo važno vlogo pri poglabljanju odnosov med narodi. Ravno na nadaljnji poglobitvi in razširitvi vsestranskega sodelovanja med obema državama pa je bil glavni poudarek v vseh izjavah in razgovorih med sedanjim obiskom predsednika Tita v Avstriji. Petdnevni uradni obisk predsednica SFR Jugoslavije maršala Tita, je prišel v Avstrijo na povabilo Zveznega prezidenta Jonasa, se je začel v ponedeljek dopoldne. Po-e9 soproge Jovanke Broz ga sPremljajo še državni sekretar za Zunanje zadeve Marko Nikezič, ge-neralni sekretar predsednika republike Bogdan Crnobrnja, član s^eta federacije dr. Vladimir Baka-predsednik izvršnega sveta SR lovenije Janko Smole, svetovalec arzavnega sekretarja za zunanje Zadeve Srdja Priča ter številni drugi tenkcionarji. Na dunajski železniški postaji, °krašeni z avstrijskimi in jugoslovanskimi zastavami, je svojega go-a in njegovo spremstvo pozdravil fVezni prezident Jonas s kanclerja 111 Klausom in drugimi člani vla-e- Besedam prisrčnega pozdrava s° sledile formalnosti (21 topovskih ? rel°v, obe državni himni in ob-častne čete), ki jih za obisk j*Qj višjega državnega predstavni-, Predpisuje mednarodni proto-' nato pa so se visoki gostje ^ Peljali v mesto. Še dopoldne je ^Pravil predsednik Tito vljudnost-1 °bisk pri prezidentu Jonasu, po-I ne so mu bili predstavljeni di-^Ofnatski zastopniki tujih držav v n. s,riji, zvečer pa je priredil zvez-Prezident Jonas na čast svojemu s tu slavnostno večerjo, med ka-■ 0 sta oba predsednika izmenja-^ Phsrčni zdravici. V torek si je Rednik Tito s svojim sprem-ho,* najprej ogledal dunajsko ja-n° šolo s svetovno znanimi lipi— n?_nc' ter avstrijsko državno zaklad-°' opoldne je bil gost pri zvez-: 111 kanclerju dr. Klausu, popoldne nijs ec*'l obisk pri dunajskem župa-Zy -n ^ezelnem glavarju Mareku, yQ^c®r Pa je bila na čast jugoslo-skih gostov slavnostna pred-v Državni operi. V sredo do- Pold 9o$| so bili uradni avstrijsko-ju-°vanski razgovori, pri katerih so na najvišji ravni razpravljali o odnosih med obema državama ter izmenjali mnenje o mednarodnih problemih. Popoldne so si jugoslovanski gostje ogledali Dunaj, zvečer pa je priredil zvezni prezident Jonas gala-sprejem. Včeraj je priredil predsednik Tito na čast svojega gostitelja sprejem, katerega sta se udeležili tudi veččlanski delegaciji Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev. Danes se bodo jugoslovanski gostje na povratku v domovino ustavili v Grazu, kjer bodo obiskali tudi tovarno, ki trenutno izdeluje električne lokomotive za jugoslovanske železnice. Pravi pomen obiska pa se seveda ni izražal v tem obširnem programu, marveč je bil izpričan pred- nosi najboljši dokaz, da je ob dobri volji mogoče premostiti morebitne težave in tudi med državami z različnimi političnimi in družbenimi sistemi razvijati iskreno miroljubno sožitje. To je posebno važno v današnjem času, ko je v drugih delih sveta mnogo nevarnih žarišč, zato se hočeta Avstrija in Jugoslavija tudi v bodoče z vsemi močmi prizadevati za ohranitev miru. Zvezni prezident Jonas je v svojem govoru naglasil veliki doprinos jugoslovanskih narodov, ki so se pod vodstvom maršala Tita borili proti fašizmu, ter pozval mladino obeh držav, naj kljub jezikovnim in družbenim razlikam zvesto čuva visoke ideale svobode, napredka in miru. Tudi predsednik Tito je omenil protifašistični boj avstrijskih vsem v številnih zdravicah in v u-radnih razgovorih, kjer povsod je bilo z obeh strani poudarjeno zadovoljstvo spričo tesnih prijateljskih odnosov med obema državama ter hkrati izražena želja in pripravljenost, da se ti odnosi še naprej utrjujejo in poglabljajo. Oba predsednika sta pri tem naglasila, da so avstrijsko-jugoslovanski od- patriotov ter posebej izrekel priznanje tistim Avstrijcem, ki so se v okviru jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske borili za svobodo. Že v svojem prvem govoru na Dunaju pa je predsednik Tito omenil tudi manjšinsko vprašanje ter poudaril, da ve Jugoslavija .v okviru pozitivnega razvoja medsebojnih odnosov ceniti prizadeva- 'u^exvc/ruc#e Boj proti zaostalosti še vedno ne uživa dovolj podpore Glavna skupščina OZN je na svojem lanskoletnem zasedanju ustanovila posebno organizacijo za razvoj, ki bo imela sedež na Dunaju. To je vsekakor razveseljiv dogodek v zgodovini prizadevanj za odpravo zaostalosti v svetu, kakor je tudi razveseljivo, da posamezne razvite države vsako leto namenijo določeno vsoto za tako imenovani »boj proti lakoti«. Vendar pa je vprašanje lakote na svetu in razvoja zaostalih dežel se vedno, mogoče bolj kot kdaj koli, v ospredju mednarodnega zanimanja, kajti praksa je pokazala, da je bila skoraj vsaka taka pomoč največkrat podrejena določeni politični strategiji in taktiki posameznih držav. V posebni meri velja to za Ameriko in v novejši dobi za Zahodno Nemčijo, ki si s tako »pomočjo« kupujeta zaveznike v svoji politiki. Te politične kalkulacije so postale očitne že v dobi, ko je bila v teku tako imenovana hladna vojna. Že tedaj je Amerika nudila finančno in gospodarsko pomoč tej ali oni državi, toda vedno le pod pogojem, da se politično »opredelijo«, da zavzamejo določeno — namreč iz Washingtona diktirano stališče v politični bitki, ki se je bila med zahodnim in vzhodnim blokom. Torej ta pomoč v resnici ni bila namenjena odpravi zaostalosti, revščine in lakote v deželah Azije, Afrike in Latinske Amerike, marveč je služila le kot drobiž za pridobivanje političnega zavezništva. Prejšnji predsednik Kennedy je skušal to politiko spremeniti, toda bil je preveč optimist, da bi mogel doseči zaželjene uspehe. Vedno, kadar je prišlo do zaostritve mednarodnega položaja, so ameriški konservativni krogi namreč z vsemi močmi skušali zaustaviti proces pomirjenja ter spraviti politiko pomoči nerazvitim deželam v stare kolesnice. To je postalo posebno očitno za časa kubanske krize, ko je tudi dobro zamišljeni Kennedyjev načrt zelo hitro splahnel. Od tedaj so se svetovni politični dogodki razvijali dalje v taki smeri, ki je negativno vplivala na vse poskuse, da bi se začelo resno reševati vprašanje gospodarske zaostalosti velikih predelov sveta. Odločilen udarec tem poskusom pa je zadala vietnamska vojna, ko se je Amerika pod vodstvom predsednika Johnsona v jugovzhodni Aziji zapletla v kritičen položaj, ki za sedaj ne kaže nobenega izhoda. Iz leta v leto raste število vojakov, ki jih pošilja ameriška vlada na prizorišče te izrazito neokolonialistične vojne. S tem se seveda večajo tudi finančni stroški. Računajo, da potroši Amerika zdaj letno najmanj 20 milijard dolarjev za vzdrževanje svojega vojaškega aparata in svoje politike v Vietnamu, kar pomeni, da vojna v Vietnamu stane Ameriko najmanj eno petino njenega državnega proračuna. Kaj v teh pogojih ostane za pomoč nerazvitim državam, ni treba dolgo ugibati. Gotovo le trohica, in še ta v bistvu malenkostna sredstva se uporabljajo le za pridobivanje zaveznikov. Položaj, ki se v zadnjih časih razvija na tem področju, je zelo zaskrbljujoč. Znano je namreč, da je bil neenakomeren gospodarski in družbeni razvoj v svetu eden izmed činiteljev, ki so povzročili mednarodne spore in pripravljali pot svetovnim vojnam. Ta neenakomerni razvoj pa se danes še naprej veča, namesto da bi se razpon krčil. Razvite države gredo hitro naprej po poti gospodarskega in tudi družbenega razvoja. Bogastvo se kopiči v razvitih državah, medtem ko v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki milijoni in milijoni ljudi umirajo od lakote. U gotovljeno je, da živita danes na svetu okoli 2 milijardi ljudi, ki so podhranjeni ali pa nezadostno hranjeni; vsak dan umrejo od lakote desettisoči. Jasno je, da si zaostale dežele ne bodo mogle same pomagati, da bi se izvlekle iz pogojev zaostalosti. Svetovno tržišče je neizprosen gospodar, ki terja od zaostalih dežel surovine in polizdelke ter jim daje v zameno drage industrijske proizvode. Tako se nudi razvitim državam možnost, da se bogatijo na račun revnejših, katerim je pot do razvoja vedno bolj zaprta. Politiki so v današnjih pogojih svetovne politične konjunkture pozabili na ta resna vprašanja, ker menijo, da je važnejše reševati probleme političnega prestiža in utrjevanja vplivnih področij. V glavnem so danes le strokovnjaki tisti, ki nadalje proučujejo ta vprašanja in pripravljajo načrte za smotrni razvoj zaostalih predelov sveta. Vendar pa bo te načrte mogoče izvajati le tedaj, če se bo utrdil mir v svetu in ko bo velikanska sredstva, ki jih zdaj požre oboroževalna tekma, mogoče nameniti za boj proti zaostalosti. Za stabilizacijo cen in zaslužkov je potrebno obojestransko razumevanje V pristojnih avstrijskih krogih že dalj časa tečejo pogajanja o ukrepih, ki naj bi zagotovili nadaljnji uspešni razvoj avstrijskega gospodarstva. Po eni strani naj bi prišlo do ustalitve cen, po drugi strani pa do stabilizacije zaslužkov. Na podlagi teh razgovorov naj bi v začetku tega tedna sklenili novo pogodbo med zvezno gospodarsko zbornico ter zvezo sindikatov, ki bi preprečila nadaljnje navijanje cen, medtem ko bi se delojemalci odpovedali nadaljnjim zahtevam po zvišanju zaslužkov. Vendar pa do splošno pričakovanega sporazuma doslej ni prišlo, ker zastopniki gospodarstva niso hoteli prevzeti obveznosti, da bi napravili konec splošni podražitvi. Na posvetovanju vodstva zvezne gospodarske zbornice so v tej zvezi objavili izjavo, v kateri sicer priznavajo, da morejo od delavstva pričakovati razumevanje za umerjeno mezdno politiko le tedaj, če bo uveljavljena določena disciplina tudi na področju cen; niso se pa odločili za ustrezne ukrepe. Zato je tudi zveza sindikatov odločno poudarila svoje stališče, da je sodelovanje sindikatov možno le tedaj, če bo ustavljeno podraževanje in ko bo za letos napovedana davčna reforma omilila davčna bremena delovnih ljudi. V izjavi zveze sindikatov je še posebej ugotovljeno, da napovedujejo strokovnjaki za letos še manjši porast narodnega dohodka, kot je bil zabeležen v zadnjih letih, ko je prišlo že do občutnega nazadovanja. Za ta razvoj so značilni: stagnacija izvoza, naraščanje primanjkljaja v plačilni bilanci in pojavi recesije, ki ogrožajo polno zaposlitev; poleg tega pa stalno naraščanje cen zmanjšuje kupno moč prebivalstva in nevarno ogroža konzumno gospodarstvo. Avstrijsko delavstvo je vsekakor pripravljeno, da tudi s svoje strani prispeva k ohranitvi gospodarskega razvoja, toda pripravljenost za potrebne ukreje mora biti tudi na drugi strani — pri gospodarstvu. Čedalje uspešnejši razvoj v blagovni menjavi med Avstrijo in Jugoslavijo Odkar je Jugoslavija lani avgusta postala polnopravna članica mednarodnega sporazuma o carinah (GATT), so se tudi blagovni izmenjavi med njo ter Avstrijo odprle nove možnosti. Meseca oktobra lani sta obe državi sklenili nov trgovinski sporazum, ki določa, da bo uvozni režim za jugoslovansko blago izenačen z režimom, veljavnim za članice GATT. To bo vsekakor pozitivno vplivalo na trgovino in druge oblike gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Lani je blagovna izmenjava med Avstrijo in Jugoslavijo dosegla skupno vrednost 83,12 milijona dolarjev. Pred šestimi leti je ta izmenjava znašala le 67,3 milijona dolarjev (jugoslovanski izvoz v Avstrijo 29,9 in avstrijski izvoz v Jugoslavijo 37,4 milijona dolarjev), lani pa je prišlo do znatnega povečanja predvsem zaradi večjega jugoslovanskega izvoza koruze in ječmena v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Prav tako je Jugoslavija povečala svoj izvoz tudi drugih kmetijskih in živinorejskih izdelkov v Avstrijo, hkrati pa se je povečal tudi izvoz nekaterih končnih industrijskih izdelkov. Obratno predstavlja Jugoslavija za Avstrijo važnega uvoznika opreme. Po letu 1960 je bilo sklenjenih okoli 70 kreditnih poslov v skupni vrednosti 30 milijonov dolarjev. Jugoslavija je kupila v naši državi med drugim opremo za tovarno papirja, sušilnico za premog, šasije za tovornjake in opremo za tovarno celuloze. Najvažnejša postavka v minulem letu pa je bila nabava električnih lokomotiv, ki jih gradijo v Grazu, kjer bo pred- Državni dohodki pod pričakovanjem Dejanski dohodki države iz davkov in dajatev so bili tudi lani nižji, kakor jih je predvideval državni proračun. Neto dohodki te vrste so znašali 38.753 milijonov šilingov. S tem so bili sicer za 3879 milijonov šilingov višji, kakor leta 1965, vendar za 200 milijonov šilingov manjši, kakor je predvideval proračun. Pričakovana mera dohodkov je bila prekoračena edino pri mezdnem davku in pri kmetijskih davkih. Mezdni davek je prinesel državi 179 milijonov šilingov več dohodkov, kakor jih je predvidel proračun, kmetijski davki pa so prinesli 7 milijonov šilingov več. Temu nasproti so dejanski dohodki Iz dohodninskega davka zaostali za 143 milijonov šilingov, dohodki davka na korporacije za 400, dohodki obrtnega davka pa za 135 milijonov šilingov. Glavni vir dohodkov države je bil še vedno mezdni davek. Njegov znesek je znašal 7079 milijonov šilingov, dohodninski davek pa je vrgel skupno 6375 milijonov šilingov. Poljska v ogledalu številk sednik Tito danes obiskal tovarno. Lokomotive za jugoslovanske železnice izdelujejo v kooperaciji Avstrija, Švedska in Švica. Vrednost tega naročila znaša več kot 32 milijonov dolarjev, od katerih odpade skoraj tretjina na dobave iz Avstrije. Mimo neposredne blagovne izmenjave pa se uspešno razvija avstrijsko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje tudi v obliki kooperacije med industrijama držav. 2e zdaj obstoji kakih 10 aranžmajev med avstrijskimi in jugoslovanskimi proizvajalci o skupni proizvodnji posameznih industrijskih izdelkov. Nadalje proučujejo možnosti za večje sodelovanje jugoslovanskih gradbenih podjetij pri izdelavi raznih objektov v Avstriji, ne nazadnje pa postaja čedalje bolj zanimivo in potrebno skupno uveljavljanje avstrijskih in jugoslovanskih podjetij na zunanjih trgih. Ravno v tem oziru uživa Jugoslavija spričo svoje neodvisne politike velik ugled zlasti med mladimi deželami Afrike in Azije, kar odpira avstrijsko-jugoslo-vanski kooperaciji nove možnosti. Torej je povsem razumljivo, da so pri razgovorih med sedanjim obiskom predsednika Tita v Avstriji igrala važno vlogo tudi gospodarska vprašanja ter je bila na obeh straneh poudarjena pripravljenost po nadaljnji poglobitvi in rzširitvi tega sodelovanja. Anglija in Kitajska razširjata blagovno izmenjavo Vrednost blagovne izmenjave med Veliko Britanijo in LR Kitajsko je lani dosegla nov rekord v višini 66 milijonov funtov šterlingov. Pri tem je vrednost britanskega izvoza na Kitajsko znašala 32 milijonov funtov šterlingov ter je bila za 28 odstotkov višja kot v letu 1965. Britanski uvoz iz LR Kitajske se je v primerjavi z letom 1965 povečal sicer le za 14 odstotkov, vendar pa je dosegel vrednost 34 milijonov funtov šterlingov, tako da je bila zunanjetrgovinska bilanca Velike Britanije v blagovni izmenjavi z LR Kitajsko Še vedno za 2 milijona funtov šterlingov pasivna. Poljska centralna statistična uprava je pred nedavnim izdala statistični priročnik, v katerem so na 290 straneh zvrščeni podatki o prebivalstvu Poljske v letu 1965 ter primerjave s prvimi povojnimi leti in z letom 1939. Iz teh podatkov je razvidno, da je poljsko ljudstvo zelo mlado, saj znaša povprečna starost Poljakov le 27 let. Vsak četrti Poljak obiskuje šolo. V industriji je zaposlenih nad 2,6 milijona prebivalcev. Velike uspehe so dosegli Poljaki v gradbeništvu: medtem ko so leta 1950 zgradili objektov v vrednosti okoli 22 milijard zlotov, je vrednost leta 1965 zgrajenih objektov znašala že 101 milijardo. Trgovina proda potrošnikom letno skoraj za 300 mili- jard zlotov blaga; pred 15 leti je znašal promet le 49 milijard. Prebivalci Poljske kupijo letno za okoli 60 milijard zlotov oblek in čevljev, to je 17% vseh svojih izdatkov; za opremo stanovanj porabijo letno 20 milijard zlotov. V zdravstveni službi je zaposlenih skoraj 40.000 zdravnikov in okoli 77.000 medicinskih sester. Tudi zunanja trgovina Poljske in struktura izvoza se je v zadnjih letih precej spremenila. Medtem ko so leta 1956 predstavljali stroji le 15,6% celotnega izvoza, znašajo zdaj že več kot 34 %. Največji trgovinski partner je Sovjetska zveza, ki je udeležena v celotni zunanji trgovini Poljske z 31,1 %. Letno izdajo na Poljskem 6,8 milijona znanstvenih knjig, 29,3 milijona izvodov leposlovnih knjig in 28,1 milijona izvodov učbenikov. V državi imajo nad 8000 knjižnic in okoli 5200 čitalnic, skoraj 4000 kinematografov ter nad 2 milijona televizijskih sprejemnikov. posiROKecDsvecu RIM. — Italija se trenutno ne nahaja le sredi veli* kega stavkovnega vala, marveč se je ob koncu mi* nulega tedna znašla tudi .na robu vladne krize, ko je senat zavrnil vladni zakon o plačah uradnikov so* cialnega zavarovanja. Zaradi nesoglasij med stran* kami vladne koalicije je grozila nevarnost, da bo vlada morala odstopiti, vendar je v zadnjih dneh uspelo doseči sporazum, ki je vsaj zaenkrat preprečil odkrito krizo. BEOGRAD. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Bros Tito in papež Pavel VI. sta prejšnji teden izmenjale osebni poslanici, kjer sta poudarila zaskrbljenost sprl* čo nevarnega položaja v svetu. V poslanici predsed* nika Tita je rečeno, da Jugoslavija z zanimanjem spremlja pobude papeža za miroljubno reševanje spo* rov med državami in za ohranitev miru .na svetu. Po* sebej je izrečeno priznanje akcijam papeža za miro* ljubno rešitev vietnamskega vprašanja ter poudar* jeno, da si Jugoslavija v skladu s svojimi možnostmi stalno prizadeva storiti vse za zagotovitev miru na svetu ter pospešitev enakopravnega sodelovanja med državami ne glede na razlike v družbenih in eko* nomskih sistemih. Papež Pavel VI. pa je v svoji pa* slanici izrazil željo po urejenem in mirnem razvoju Jugoslavije in njenih narodov ter naglasil zadovolj* stvo spričo sprejema, na katerega so naletela njegov® iskrena prizadevanja za ohranitev svetovnega miru. NEW YORK. — Z velikim razočaranjem je sprejela mednarodna javnost odločitev ameriške vlade, da bo nadaljevala z bombardiranjem Severnega Vietnama. Med premirjem ob nedavnem budističnem prazniku so se vodilni državniki in generalni sekretar OZN U Tant trudili, da bi Ameriko prepričali, naj preneha s temi akcijami in tako ustvari pogoje za miroljub* no reševanje vietnamskega vprašanja. Toda vsi P®' živi so bili zaman, kajti v Washingtonu so znova zmagali vojni hujskači in ameriške bombe so ž® enkrat uničile upanje človeštva, da bo končno I® prišlo do miru v Vietnamu. MEXICO. — Latinskoameriške države so sklenilo sporazum, s katerim bo Latinska Amerika proglašen® za brezatomsko področje. Ta sporazum predstavlja važen korak naprej v prizadevanjih človeštva, da bi se rešilo nevarnosti, ki ga v vedno večji meri pred* stavlja nenehno razvijanje atomskega orožja. Hkrati pa daje Latinska Amerika s tem dober zgled tudi drugim predelom sveta. BEOGRAD. — V Jugoslaviji bodo meseca aprila va* litve. 9. aprila bodo v občinskih skupščinah volitve poslancev v vse zbore zvezne skupščine, neposred* ne volitve v zvezni zbor zvezne skupščine oziroma volitve članov zveznega zbora po volivcih pa bodo 23. aprila, medtem ko bodo volitve poslancev zvez* nega zbora, ki jih v ta skupščinski dom volijo f®' publ iški in pokrajinski zbori, izvedene najkasneje do 15. maja. Volitve zveznih poslancev bodo v volilnih enotah oziroma v polovici skupnega števil®' ker bodo letos v smislu ustave volili le polovico poslancev. LONDON. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin I* med svojim nedavnim uradnim obiskom v Angliji P°' zval Ameriko, naj brezpogojno ustavi bombardiranje Severnega Vietnama in začne s pogovori o miru. DUNAJ. — Na Dunaju bi se morala 12. septembra začeti mednarodna konferenca o miroljubnem Izkori* ščanju vesolja. Vendar pa je še negotovo. Če bo do te konference res prišlo še letos, kajti Sovjetska zv®' za je uradno zahtevala, naj bi konferenco odločiti za leto dni. Sovjetski predstavnik je pojasnil, da t®9a predloga Sovjetski zvezi niso narekovali nobeni P°' litični razlogi, marveč ugotovitev, da je čas zo Prl' pravo tako pomembne konference prekratek. V/ASHINGTON. — Predsednik Johnson se je s svoj® vlado znašel pod močnim pritiskom ameriške javn®' sli, katera čedalje odločneje zahteva opustitev bombardiranja Severnega Vietnama ter začetek mirovni pogajanj. Več uglednih senatorjev je vlado znov® ostro napadlo zaradi njene politike v Vietnamu. M® drugimi je kritiko izrekel tudi brat prejšnjega pr®®' sednika senator Robert Kennedy, ki je kritiziral zl®‘ sli politiko Johnsonove vlade do LR Kitajske. Pol>' daril je, da je trditev, po kateri je vstajo v Vietnam^ podnetil Peking, povsem zgrešena. S tem je Roboti Kennedy izpodbil enega glavnih argumentov amerišk* vlade, s katerim Washington skuša zagovarjati svoj* vmešavanje v notranje zadeve vietnamskega IJudsl*®' PARIZ. — Pri prometnih nesrečah na francoski cestah je lani zgubilo življenje 12.277 ljudi, kar J® ** 56 oseb manj kot leta 1965. LONDON. — Velika Britanija in Vzhodna Nem*ti* sta podpisali trgovinski sporazum, ki predvideva 9°‘ večanje blagovne menjave v tem letu za 4 milij0<,# funtov šterlingov. BONN. — Novi zahodnonemški vicekancler in zu®0' nji minister Willy Brandt je bil na obisku v Am®'**' kjer je razgovarjal s predsednikom Johnsonom, ^ nanjim ministrom Ruskom In drugimi ameriškimi clonarji. Ob povratku v Bonn je Brandt izjavil, d® > zadovoljen z rezultati svojega obiska. Posebej * omenil, da kaže Washington razumevanje za stati*** Zahodne Nemčije, da sporazum o prepovedi HfJr nja jedrskega orožja ne sme pripeljati držav, ki *0 kega orožja nimajo, v .neugoden položaj”. Po ra*0j vorlh z ameriškimi državniki je Brandt tudi lzj®¥ ' da sl bo Zahodna Nemčija še naprej prizade*0 zboljšati odnose s Sovjetsko zvezo, .kljub sovje!**1*' obtožbam, da v Zahodni Nemčiji spet dviga 910* nacizem”. ATENE. — Vodja grlke unij« centra Andreas ft pandreu se je zavzel za bolj neodvisno politiko ^ ilje. Obtoill Je Ameriko, da s pomoijo grlke d«*" ce usmerja tako notranjo kol tudi zunanjo poli11 ( Grilje. Taktna politika Je pripeljala do razceP11' grlkega ljudstva ter Je spravila Griijo v I«*®' gospodarski In polltiini položaj. BRUSELJ. — Član komisl|e EGS Jean Rey Je l*1®^ mnenje, da utegnejo pogajanja med Avstrijo In * ropsko gospodarsko skupnostjo še v tem letu Pj( vesti do uspešnega zaključka. Poleg tega pa J® J mer Avstrije povečal izglede za pogajanja tudi * 0 gimi nevtralnimi državami. h a eronmr \Mtx^yruLR Desetletja življenja in dela za ohranitev in razvoj slovenske pesmi na Koroškem S prisrčno slavnostjo, ki jo je v petek prejšnjega tedna priredila na svojem sedežu v Celovcu, je Slovenska prosvetna zveza počastila življenjska jubileja dveh za razvoj slovenske pesmi in za ohranitev slovenske besede na Koroškem posebno zaslužna člana naše narodne družine: centralnega pevovodje SPZ Folteja Hartmana, ki je slavil svojo šestdesetletnico, ter njegove sestre Milke, dolgoletne gospodinjske učiteljice, prosvetne delavke in ljudske pesnice, kateri so veljala voščila za njeno petinšestdesetletnico. Čestitke so jima poleg naših prosvetnih funkcionarjev izrekli tudi predstavniki kulturno-pro-svetnih organizacij iz Ljubljane in Kranja, brzojavno pa je Folteju Hartmanu čestitala tudi Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Predsednik SPZ dr. Franci Zwit-je v kratkem nagovoru izrekel besede priznanja in zahvale za ogromno nesebično delo, ki ga je Poltej Hartman v štirih desetletjih opravil za razvoj pevske kulture nied koroškimi Slovenci. Po njegovi zaslugi je šla naša pesem daleč Po svetu — kot izraz trdne življenjske volje našega ljudstva. Hkrati Pa je poudaril tudi doprinos pes-n'ce Milke Hartmanove, ki je v svojih pesmih izpričala lepoto slovenske besede in tako po sto letih 'z nekdanje zibelke slovenske kul-lure spret prispevala delež koroških Slovencev v skupno kulturno Zakladnico slovenskega naroda, oopki cvetlic in knjižni darili so bili »Velika čitanka64 za hrvaške šole na Gradiščanskem Pri dunajski založbi »Osterreichi-scher Bundesverlag« je v začetku te-Sa meseca izšla »Velika čitanka«, k' jo je pripravil nadzornik za hrvaško šolstvo na Gradiščanskem n-onrad Meršič. Prosvetno ministrstvo je čitanko odobrilo za uporabo Pr> pouku na višji stopnji hrvaških hudskih šol na Gradiščanskem ter za Ppuk hrvaškega jezika na vseh stopnjah glavnih in višjih šol. Čitanka Pa je urejena tako, da bo lahko slu-Zija tudi kot »domača knjiga« ter bo jako uspešno prispevala k ohranitvi ln razvoju hrvaške narodne skupine na Gradiščanskem. , V razliko od dosedanjih šolskih j.nJ’g gradiščanskih Hrvatov je nova htanka v pretežni meri pisana v hr-yaškem knjižnem jeziku. Razdeljena le na deset poglavij, poleg tega pa je opremljena s štirimi barvnimi slikami in 39 črnobelimi reprodukcijami ter 24 strani obsegajočim hrva-sko-nemškim slovarjem. Čitanka je lz*la z izdatno finančno podporo Prosvetnega ministrstva in deželne vlade, zato znaša cena samo 50 ši-lingov, čeprav obsega knjiga 500 4trani. le skromen zunanji izraz globoke iskrene hvaležnosti, ki smo jo koroški Slovenci dolžni jubilantoma. Centralni pevovodja SPZ Foltej Hartman je bil ob svojem življenjskem 'jubileju deležen tudi visokih priznanj iz sosedne Slovenije. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije mu je ob tej priložnosti podelila ..Srebrno odličje" za 40- pesmi, so zrela umetniška dela, ki so s svojo doživetostjo in iskrenostjo prepričala tudi zelo razvajene glasbene okuse. Hartmanov viden prispevek k slovenski kulturi je tudi v tem, da je koroško ljudstvo, ki mu je bilo večkrat otežkočeno izražati svoja narodna čustva, o-hranilo svojo narodno pesem in si z njo dvigalo narodno zavest. Pomembno je, da je Hartman ponesel pristno koroško pesem večkrat preko meja svoje ožje domovine in povsod dokazal kulturno dejavnost slovenskega naroda na Koroškem in težave, s katerimi se bori. Posebno pa je Hartman dokazal svoj nezlomljivi značaj, ko je kot interniranec v zloglasnem taborišču smrti pogumno zbral okrog sebe zbor logorskih sotrpinov in s slo- Novi redni in dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti Na redni letni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je prejšnji teden zasedala v Ljubljani, so bili izvoljeni novi člani te najvišje slovenske znanstvene ustanove. Za rednega člana je bil izvoljen dr. Anton Slodnjak, dolgoletni profesor ljubljanske univerze in mednarodno znani slavist. Dopisni člani pa so postali: dr. Dragotin CVETKO, profesor za muzikologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dr. Dušan HADŽI, profesor fakultete za naravoslovje in tehnologijo na ljubljanski univerzi; dr. Svetozar ILEŠIČ, profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; Velibor GLIGORIČ, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti; dr. Vašo BUTOZAN, predsednik Akademije nauka i um-jetnosti Bosne in Hercegovine ter profesor veterinarske fakultete v Sarajevu; dr. Dimitrije JOVČIČ, profesor za kirurgijo medicinske fakultete beograjske univerze v pokoju in redni član Srpske akademije nauka i umetnosti; dr. Marijan SALOPEK, profesor za geologijo in paleontologijo zagrebške univerze ter član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti; Janez CILENŠEK, rektor visoke šole za glasbo v Wei-marju in redni član Nemške akademije umetnosti v Berlinu. letno glasbeno delo med Slovenci na Koroškem; značko in diplomo mu je izročil sekretar Tine Zakonjšek. Podpredsednik kranjskega odbora Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Silvo Ovsenk je jubilantu predal Prešernovo plaketo in Prešernovo priznanje za uspešno 40-letno glasbeno delo. Kot predstavnik odbora za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije pa je Folteju Hartmanu izročil v priznanje za 40-letno glasbeno delo zlat lovorjev venec dirigent in skladatelj Radovan Gobec, ki je prebral tudi utemeljitev za podelitev Srebrnega odličja, kjer je med drugim rečeno: »Hartmanove glasbene interpretacije, posebno koroških narodnih vensko pesmijo vlival poguma o-stalim internirancem slovenske in drugih narodnosti, da so vzdržali v najtežjih trenutkih fašističnega nasilja. Zaradi svojega naprednega gledanja na svet je večkrat padel v nemilost pri zagovornikih zaostalih nazorov, zaradi svoje čiste narodne in slovanske zavesti pa je bil med prvimi, nad katerimi se je znesel fašistični okupator z zapori in taborišči. Toda Hartman je ostal neupogljiv in je po vsaki krivični kazni vstal zopet vzravnan in ponosen, kakršen je še danes." Takega ga poznamo širom po Koroškem in poznajo ga daleč preko meja naše ožje domovine. In vse številne čestitke, katerih je bil deležen ob svojem življenjskem jubileju, so vsebovale tudi željo, da bi nam tak ostal še dolga leta. Plodna kulturna izmenjava med sosednima deželama Koroško in Slovenijo Pred nedavnim so se predstavniki Koroške in Slovenije razgovarjali o kulturni izmenjavi med obema deželama ter sprejeli okvirni načrt tega sodelovanja za tekoče leto. Tudi letos bo prišlo do izmenjave gledaliških ansamblov. Za 20. april je v Ljubljani predvideno gostovanje celovškega Mestnega gledališča, ki bo uprizorilo Webrovo opero »Garostrelec«, medtem ko bo ljubljanska Opera obiskala Celovec 9. maja z Musorgskega opero »Soročinski sejem«. Koroški deželni simfonični orkester se bo v Ljubljani predstavil s svojim koncertom 4. aprila, Slovenska filharmonija pa bo obisk vrnila meseca septembra. Poleg teh že tradicionalnih gostovanj pa bo prišlo tudi do izmenjave raznih drugih ansamblov; predvidena sta na primer medsebojna obiska ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje ter celovškega konservatorija. Morda bo v Celovcu gostovala tudi ljubljanska 'Drama (ki obhaja letos svoj stoletni jubilej), celovško gledališče pa namerava uprizoriti tudi kakšno v nemščino prevedeno delo slovenskega avtorja. Predvsem pa je bila na obeh straneh izražena želja po izmenjavi književnikov, medtem ko je na področju likovne umetnosti predvidenih kar celo vrsto razstav. KULTURNE DROBTINE 0 V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo priilo tudi letos do več umetniških razstav v Celovcu, na katerih se bodo koroSki javnosti predstavili likovni umet-niki iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik. Prva taka razstava bo odprta že v ponedeljek v celovški Galeriji 61, kjer bosta razstavljala slikar Bogdan MeSko in kipar Slavko Tihec. Poleg tega namerava ljubljanska Moderna galerija organizirati v Celovcu razstavo, na kateri bodo sodelovali tudi nekateri umetniki iz Zagreba in Beograda (grafik Sutej, kipar Vulas in slikar Veličkovič). Končno pa bo DruStvo slovenskih likovnih u-metnikov sodelovalo na mednarodni razstavi, ki jo bodo letos priredila v Celovcu združenja likovnih umetnikov Korožke, Julijske krajine in Slovenije. 9 Izreden uspeh je dosegel v Celovcu znani operni solist Rudolf Schock ki je minulo soboto gostoval v Mestnem gledališču, kjer je bila na sporedu Leharjeva opereta .Dežela smehljaja”. Prav tako z uspehom pa je bila v nedeljo uprizorjena komedija .Biser Ana”, v kateri se je celovškemu občinstvu spet enkrat predstavila Herta Fauland. Orkester Slovenske filharmonije je pred kratkim gostoval v Ravenni v Italiji, kjer je pod vodstvom dirigentov Milana Horvata in Boga Leskovica imel dva koncerta. Ljubljanski glasbeniki so izvajali dela Beethovna, Webra, Brahmsa, Dvoraka in Tajčeviča, kot solista pa sta sodelovala pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova in violinist Dejan Bravničar. • Letošnje slavnostne igre v Bayreuthu, ki jih vsako leto prirejajo kot Wagnerjev festival, bodo v času od 21. julija do 24. avgusta. Med dirigenti, ki bodo vodili posamezne uprizoritve Wagnerjevih del, so tudi Karl Btthm, Othmar Suitner, Pierre Boulez in Rudolf Kempe. 9 Zveza dramskih umetnikov Jugoslavije Je vsem dramskim ansamblom v deželi predlagala, da dohodek od ene predstave izročijo skladu za pomoč italijanskemu mestu Florenci, ki so ga močno prizadele lanskoletne poplave. V manifestacijo solidarnosti gledalskih umetnikov Jugoslavije s prizadetim italijanskim mestom naj bi spremenili predstave v okviru letošnjega svetovnega dneva gledališča, ki bo 27. marca. P° PREŠERNOVIH STOPINJAH NA KOROŠKEM: Tjnpt fitmik&o-L pMfcLtdfi Slomšek je moral imeli Prešerna prisrčno saj mu do smrii ni zameril dveh jed-zabavljic, sproženih nanj. Leta 1834 je °mšek v Celovcu izdal .Krščansko devi-jyv°"i ki je pozneje izšlo še v šestih ponatisih. pQ to knjižico in njenega avtorja leti žgoči rešernov epigram: K v . er stara para zlomek devištva preveč vzel, mlajši njega Zlomšek prodajat ga začel. Listek ki odloča, tokrat odločam jaz ~~ za Rudolfa in proti tebi. Torej, dragi, ne jemlji si vsega Pfeveč k srcu. Nekega dne ti bom pisala. Zdaj bom odletela v novo Življenje. Adijo, John, in mnogo hva-le ti za deset najdolgočasnejših let mojega življenja.« Ustavila je zvočni trak in se še enkrat razgledala po sobi. Nato je 'jzela svoj kovček in odšla. Ko se je dvigalo ustavilo v pritličju, je v vezi yzg*a ključ v nabiralnik za pisma. Na cesti je priklicala taksi in se odpeljala. . Ob 4.25 je stopila v hotelsko sprejemnico. »Mister Getz me pričakuje,« je veselo rekla šefu sprejemne pisarne. »Adijo, tepec!« »Žal mi je, miss,« je odgovoril šef. Marti je zastal dih. »‘Kako to mislite? Jaz sem mrs. Layton in mister Getz me pričakuje.« »Obžalujem,« je izjavil šef. Vzel je beležnico iz žepa. »Mister Getz se vam opravičuje. Moral se je zaradi nujne poslovne zadeve takoj odpeljati k nebotičniku ob Towru. Tam vas ob peti uri pričakuje v foyeru.« Marta je zopet zadihala, vendar je bila zmedena in vznemirjena. Saj se Rudolf nikoli ni dal motiti v svojih zasebnih zadevah s poslovnimi dolžnostmi. Njegovi dohodki, ki so bili skromni, so mu ravno zadoščali za eksistenco. Marta mu je seveda velikodušno pomagala, medtem ko je on izdeloval podrobnosti svojega velikega načrta. Prisiljeno se je nasmehnila, pokimala šefu sprejema in odšla. Zopet je bila vesela in samozavestna. Ta poslovna zadeva je bila prav gotovo v zvezi z Rudolfovimi velikimi načrti. Vedela je, da bo vse uredil še pred njunim odletom. Če se je zdaj mudil v nebotičniku ob Towru, je bilo to samo dokaz, da Rudolf ni bil tak širokoustnež, za kakršnega ga je imel John. Medtem ko je priklicala taksi, da bi se odpeljala k nebotičniku, je pogledala na uro; kazala je 4.45. Ob tem času je sedel John prav gotovo še v svojem uradu in niti ni slutil, kak udarec ga čaka doma, ko bo kot po navadi vklopil magnetofon. Vzdihnila je in za hip občutila usmiljenje in kesanje — toda samo za hip. Omamljiva predstava življenja z Rudolfom je takoj zopet izrinila vsako misel na Johna. Na cesti pred nebotičnikom se je taksi ustavil. »Ne morem voziti naprej,« je pojasnil voznik, »cesta je zaprta.« Imel je prav. Policijski uradniki so uravnavali obvoz. Za policaji si je počasi utiral pot skozi gosto množico ljudi bolniški voz. »(Kakšen ubogi vrag, ki so ga povozili,« je pomislila Marta sočutno, pa se pri tem zopet zavedala svoje lastne sreče. Izstopila je, da bi peš prišla do nebotičnika. Samo počasi je napredovala sredi razburjene množice ljudi, ki so radovedni čakali, da vidijo žrtev, pa so potem naglo in boječe usmerili svoje poglede drugam. »Vse sem videl,« je razlagal neki starec. »Prav pred mano se je zgodilo. Videl sem samo, kako je nekaj švignilo, in nato... Oh, grozno. Prav pred mano se je zgodilo. Vse sem videl.« Starčev obraz je zasijal. »Da, zares sem videl. Možak je naravnost lopnil z nebotičnika na tlak. Ne vem, če je padel ali sam skočil. Toda ko je bil spodaj, je bilo to slednjič vseeno. Oh, bilo je grozno!« Prišla je prepozno. Prekrito ne-srečneževo truplo so pravkar v nosilnici dvignili v bolniški voz, ki je nato hitro odpeljal. »Saj se mi meša,« je pomislila. »•Zakaj bi naj bil to prav Rudolf?« Tedaj se je njen pogled ustavil na tlaku. Tik ob njem je ležal, razcefran od udarca ob tlak, dragocen čevelj iz krokodiljega usnja. Marti so se zamajala tla pod nogami. Kot v omotici je odtavala proti nebotičniku in se naslonila na zid. Zdaj ni bilo nobenega dvoma več. Šele pred enim tednom, ko je bila skupaj z Rudolfom na nakupovalnem pohodu po mestu, mu je sama kupila te čevlje. Tistega dne mu je tudi poklonila škrlatno rdeč robček, na katerem sta bili uvezeni prepletajoči se črki »R« in »M«. »■Ne!« je kričalo vse v njej. »To ne sme biti. Rudolf ni mrtev!« Množica se je razkropila in že čez nekaj minut je ostala sama. Strmela je v višino neštetih nadstropij nebotičnika. Obšel jo je občutek, da se bodo neskončni zidovi zrušili nanjo in jo pokopali pod seboj. Skoraj nezavestna je stopila v neko bližnjo točilnico. Ko je postavil natakar prednjo kozarec pijače, je skušala zbrati svoje misli. Rudolfa, njenega ljubega, očarljivega Rudolfa ni bilo več. To je bilo dejstvo, ki se mu ni mogla izogniti. A ni je smelo streti, živeti mora. Pogledala je na uro. Samo minuta je še manjkala do pete ure. Kako se je moglo zgoditi, da je padel Rudolf z nebotičnika? Vedno se je izogibal velikim višinam, vedno se je bal stati ob odprtem oknu. Kaj, ko bi se bil — a to je bilo izključeno — John tega dne izjemoma vrnil prej domov kakor po navadi, da je prišel domov namesto ob 5.15 že ob 4.30 in je vklopil magnetofon? Poklical bi bil Rudolfa po telefonu in mu morda predlagal kako dobro kupčijo ali morda celo poskušal Marto odkupiti. John je bil za tako kupčijo ciničen dovolj. In nato bi bil Rudolfa v navalu besnosti sunil v globino. Tesno so njeni prsti oklenili kozarec. Nesmiselno! Nemogoče! Drugim zakonskim možem bi mogla kaj takega prej pripisati, samo Johnu ne. Nenadoma je spoznala, da je zahrepenela po njem. »John,« je pomislila in solze so ji stopile v oči. »Dragi, bedasti, a zanesljivi John.« Dolgočasen je bil zares, toda njegov u-staljeni značaj je vendarle čudovito omirjajoče vplival nanjo. Kako do-ro, da ga še ima. Sunkovito se je dvignila. Bliskovito je spoznala, da je bila drago- cena vsaka minuta; ura je kazala 5.03. Točno čez 14 minut bo stopil John s kozarcem v roki k magnetofonu in ga vklopil, prepričan, da bo z zvočnega traku zadonela klasična glasba. Tresla se je po vsem telesu, ko je v največji naglici zapustila točilnico. Brezpogojno bo morala vzeti z magnetofona zvočni trak s svojim priznanjem, še preden bo prišel John do njega. Če se ji to ne bo posrečilo, je vse zgubljeno. Obupano je skočila v taksi, vsilila vozniku dvaj-setdolarski bankovec in ga rotila, naj vozi z brezobzirno hitrostjo. Ob 5.25 je pred stanovanjem v strahu iskala ključ v svoji torbici. Ni ga našla. Zaboga — saj ga je sama vrgla v nabiralnik za pisma. Vsa strta je pozvonila. Čez čas so se odprla vrata. John je stal pred njo s kozarcem v roki. Prijazno se ji je nasmehnil, nato jo je poljubil na lice. Prevzel jo je občutek hvaležnosti. Stopila je tesno k njemu in ga poljubila na usta. John jo je ljubeznivo gledal, ko je stopila v stanovanje. »Zgubila sem ključ,« je lagala. »Bi popila kozarec?« »Prosim!« Medtem ko se je pririnila do magnetofona, ni odvrnila pogleda od Johna. Saj on je bil vedno tako tih in uravnovešen. Ali se je zares lahko tako obvladal? »Ali danes ne bo glasbe?« je vprašala. »Da, da, kar vklopi aparat,« je odgovoril in mešal pijačo zanjo. »Naj igra to, kar je trenutno na traku.« »Igrajva danes raje nekaj romantičnega,« je rekla in položila na magnetofon trak s Chopinovo skladbo. Chopin je bil Johnov najljubši skladatelj. Solze so jo oblile, toda pri tem je bila vendarle toliko spretna, da je svoj zvočni trak neopazno spustila v svojo torbico. Najraje bi ga bila takoj vrgla v plapolajoči o-genj v kaminu. Toda premagala se je — za to je imela še dovolj časa naslednjega dne, ko bo John v uradu. Tudi denar, ki ga je naskrivaj dvignila v banki, bo lahko zopet vložila. Tako John ne bo ničesar opazil. »John,« je rekla, »kako te ljubim!« »Hvala, ljuba,« je bdgovoril. Pozorno jo je motril, ko se je obrnila in kot mesečnica stopila k oknu. Praska na Johnovem vratu je pričela zopet krvaveti. Skušal je ustaviti kri z majhnim okrvavljenim škrlatno rdečim robčkom. Jezno je namrščil čelo, ko si je ogledoval vezenje in črki »R« in »M«, ki sta se prepletali med seboj. Marta je gledala skozi okno, ko je legal na mesto večerni mrak. V temnih mestnih sencah se je prižgalo tisoč luči. »Kako lepo je imeti tako razsodnega in treznega moža brez vsakih strasti,« je razmišljala, »sicer je dolgočasen, toda zanesljiv.« John je vrgel v ogenj škrlatno rdeči robček, ki mu je ostal v rokah, ko je Rudolf strmoglavil v globino. Robček se je v hipu spremenil v pepel. Nato je stopil k Marti in ji položil roko na ramo. Skupno sta strmela v nastopajočo noč. In to naj bo soproga Gotovo veste, da moja Slavinka dela. Prav nič ne ugovarjam temu, kajti ženska je danes prav tako enakovreden član človeške družbe kakor jaz. Ko sem videl revico, koliko dela še doma po službi, sem ji hotel pomagati. Kupil sem ji pralni stroj. Slavinka se je razveselila. To pa še ni bilo vse. Tehnika je za to, da koristi ljudem, pravzaprav ženskam — to je moje geslo. Za rojstni dan sem ji podaril šivalni stroj. Se besedice ni rekla. — Pa ja — sem pomislil — nezadovoljna je. Zato sem ji kupil pletilni stroj. Naj vidi in občuti, kako ji hočem olajšati delo doma. Nisem se zmotil. Ob novem letu sem dobil od nje šal, pulover, rokavice in spodnjice. Vse to je sama spletla na stroju. Nisem ji ostal dolžan in sem ji kupil električni štedilnik. Prav tako sem ji poskrbel še stroj za smetano in stroj za mletje mesa. Že prej sem opazil, da moja Slavinka rada je v kinu sladoled. Ker v zadnjem času ne grem nikamor — zaradi velikih družinskih opravkov — sem sklenil: „Naj dela ta sladoled sama, doma naj ga naredi." In kupil sem ji stroj za sladoled. Razen tega nam je neki moj znanec, sicer dober mojster, naredil agregat za izdelavo klobas. Mislite, da se je Slavinka razveselila? Hudo se motite! Dejala mi je, da sem neumen in da si ne bo svoje mladosti uničevala s klobasami. Kdo bo pral in čistil vse te naprave? — Čudno prečudno — sem dejal. — Menda ne boš umrla, če narediš mesečno štiri klobase, ko imaš tako mehanizirano gospodinjstvo. Za pranje posode pa ti bom kupil žično gobo. Razjezila se je. Sprla sva se. -Nato sem si želel premirja in sem ji kupil električni kavni mlinček. Spet se je namrdnila: porabimo, pravi, sto gramov kave mesečno, v trgovini pa bi lahko kupili že zmleto. — Si zadovoljna z električnim štedilnikom? — sem jo vprašal, ko se je vrnila z dela. — Ko ga že imamo, bi lahko pekli kruh sami, ne pa da ga kupujemo v pekami. Veste kaj mi je odgovorila? Ne, tega ne smem povedati ... To naj bo ljudska hvaležnost! Zato, ker sem se trudil, da bi ji olajšal domače opravke?! Čim bolj sem skrbel, čim več tehničnih stvari sem prinesel domov, tem bolj se je Slavinka pritoževala, da jo bo delo doma pokopalo. Kaj naj vam povem? Le to, da me je zapustila. Pustila je tako lepo mehaniziran dom. Kdo bi razumel žensko? In zdaj me žali, obrekuje me, da sem jo zasužnjil. Slišal sem, da obiskuje večerno šolo. Toda nikar naj ne misli, da bom brez nje propadel! Pralni stroj sem prodal, perilo dajem v pralnico. Kruh kupujem v pekarni. Večerjo iz konserv pripravljam doma. Prosil bi vas, povejte moji Slavinki, naj se vrne domov. Sporočite ji, da bova odslej šla pogosteje v kino in gledališče. Vlasta Smrova (ČSSR) Prireditev svetovnih rekordov Zgodovina smučarskih rekordov še ne pozna prireditve, kakršna se je ob koncu minulega tedna odvijala v Oberstdorfu v Nemčiji: bila je v pravem pomenu besede prireditev svetovnih rekordov, ko so na veliki skakalnici pomerili svoje sile najboljši smučarski skakalci sveta. V znamenju svetovnih rekordov se je začel že prvi dan letošnjih smučarskih poletov v Oberstdorfu, ko je 22-letni Norvežan Lars Grini v petek v prvi seriji skokov dosegel dolžino 147 metrov in tako postavil nov Tekme za alpski pokal V nedeljo se je v Badgasteinu končalo šestdnevno tekmovanje smučarjev za alpski pokal. Kakor je bilo pričakovati, se je prireditev odvijala v znamenju dvoboja med Avstrijo in Francijo, ki že vsa leta predstavljata velesili v alpskem smučanju. Zmaga v posameznih disciplinah se je nagibala enkrat na eno in potem spet na drugo stran, končno pa so se izkazali za bolj uspešne francoski tekmovalci, ki so tudi to prireditev odločili v svojo korist. V kombinaciji je zmagal pri moških Mauduit (Francija] pred Avstrijcem Huberjem, medtem ko je bila zmaga Francije pri ženskah še bolj prepričljiva, saj so zasedle vsa prva mesta. V skupnem vrstnem redu za alpski pokal je Francija dosegla 554,74 točke, Avstrija 573,42 in na tretjem mestu Zahodna Nemčija 1041,34 točke. svetovni rekord v tej športni panogi. Toda mladi rekorder se je svojega uspeha veselil le dobro uro, kajti v drugi seriji skokov ga je 28 let stari Šved Kjell Sjoberg prekosil za en meter — novi svetovni rekord se je glasil 148 m. Grinija je to očitno ujezilo ter je obljubil, da bo naslednjega dne skakal še boljši. Svojo obljubo je v soboto izpolnil, ko je v veselje desettisočev navdušenih gledalcev dosegel dolžino 150 metrov in s tem v okviru enega samega tekmovanja tretjič izboljšal svetovni rekord v smučarskih skokih. V nedeljo je Grini pri prvih dveh skokih dosegel dolžino 146 in 149 metrov, medtem ko pri tretji seriji skokov sploh ni več sodeloval, saj mu je bila zmaga že zagotovljena. Zmagovalec letošnje prireditve smučarskih poletov v Oberstdorfu in novi svetovni rekorder je torej Norvežan Grini, katerega edinstveni podvig je toliko bolj pomemben, ker je tokrat prvič sodeloval na veliki skakalnici. Za pet najboljših skokov (147, 141, 150, 146 in 149 m) je dobil skupno oceno 647,3 točke. Boj za drugo mesto je v svojo korist odločil Peter Lesser iz Vzhodne Nemčije, ki je dosegel skoke 135, 136, 145, 140 in 134 metrov ter oceno 604,6 točke. Šved Sjoberg, ki je prvega dne tekmovanja sicer dosegel rekordno dolžino 148 m, se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, medtem ko si je odlično četrto mesto priboril Avstrijec Bachler, ki je pustil za seboj celo znanega zmagovalca mnogih mednarodnih tekmovanj Wir-kolo. Lep uspeh za Korošca Preimla pomeni 15. mesto, najboljši Jugoslovan pa je bil Zajc, ki je med 36 tekmovalci iz 10 držav dosegel 20. mesto. RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC 1. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 18. 2.: 8.00 Jutranji pozdrav iz otroških ust — 8.05 Naš hiini vrt — 8.45 Domovinski spisi — 10.10 Magazin za delovno ženo — 11.00 Naša lepa domovina — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 15.50 Iz domovine — 16.30 Aktualna reportaža — 16.55 Knjiga gostov — 17.00 Pisani sobotni popoldan — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Orkestrski koncert. Nedelja, 19. 2.: 7.30 Slovenska oddaja — 8.05 Kmečka oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 10.55 Predolimpijske tekme v Grenoblu — 11.30 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 14.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Samo veselje z glasbo — 20.10 Domovina proti volji, komedija — 21.00 Intermezzo. Ponedeljek, 20. 2.: 8.00 Majhen jutranji koncert — 8.15 Ladja pride po polnoči, roman 8.45 Ljudska glasba iz vsega sveta — 11.10 Zvoki iz kasarne — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knj žni kotiček — 17.00 Sestanek v Salzburgu — 18.00 Ljudske pesmi in ljudska glasba — 19.30 XY ve vse — 20.20 Citati in razumeti — 20.30 Zveneča alpska dežela — 21.15 Evropareport — 22.15 Popevke — 23.15 Sodobni avstrijski komponisti. Torek, 21. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.25 Jutranji koncert — 11.10 Ljudske viže — 15.30 Ljudska glasba — 15.45 Aktualna kulturna oddaja — 17.00 Koncert v kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 19.00 Šport in glasba — 20.20 Radijska igra — 21.35 Zabavni koncert — 22.15 Glasba za zabavo. Sreda, 22. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 11.10 Ljudske viže — 15.30 Zborovska glasba — 15.45 Nevroze v otroških letih — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.15 Zabavna oddaja — 20.20 »La Caterina" — 21.20 Komorni koncert — 22.15 Plesne suite — 23.15 Sodobni avstrijski komponisti. Četrtek, 3. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 11.10 Ljudska glasba — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Pesmi in godba iz Borovelj — 18.00 Kmečka oddaja — 18.15 Originali koroškega ljudskega življenja — 20.20 Koroški hišni koledar — 21.00 Iz življenja koroške glasbe — 22.15 »Viva la mušica* — 23.15 Studio nove glasbe. Petek, 24. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Komorna glasba —17.00 Koncert v kavarni — 18.10 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.20 Pouk o kabaretologiji — 22.15 Znani umetniki — 23.15 Sodobni avstrijski komponisti. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verleger und Eigentumer: Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Singer; Redaktion und Verwaltung; 9021 Klogenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellcharft m. b. H. Klogenfurt - Ferlach. — Zuschriften an; 9021 Klogenfurt, Postfach 124. II. PROGRAM Poročila; 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 18. 2.: 6.45 Z glasbo v dan — 7.30 Jutranja glasba — 8.10 Da, to je moja melodija — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.15 Iz hleva konjičkov — 15.05 Zastor gori — 15.30 Godba na pihala — 17.10 Velika simfonija — 18.50 Pestro mešano ;— 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Govoriti je zlato — 20.15 Avstrijska hit-parada — 22.20 Glasba za konec tedna. Nedelja, 19. 2.: 7.05 Mali dunajski radijski orkester — 8.05 Igra orkester Werner Muller — 8.15 Kaj je novega — 9.25 Klavir v ritmu — 11.15 Orkestralni koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.20 Zabavna oddaja — 14.30 Ladja pride po polnoči, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Viola, zabavna igra — 17.05 Inozemski časopisi za konec tedna — 17.10 Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Pridi k sestanku — 21.00 Pisan šopek zabavnih melodij — 21.50 Šport. Ponedeljek, 20. 2.: 7.30 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.30 Knjiga meseca — 19.00 Informacije — 19.30 Mojstrska dela 20. stoletja — 21.00 Resna glasba — 21.30 Avstrijski portret komponista; Hans Helinek. Torek, 21. 2.: 7.30 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Znani orkestri — 14.35 Zborovske skladbe — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Starati se, ostati mlad — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 Lahko govorimo o tem — 23.15 Glasba za nočnega delavca. Sreda, 22. 2.: 6.05 Odkrito povedano — 7.30 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.35 Glasba za zabavo — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.35 Zabavna glasba — 16.00 Otroška oddaja — 16.15 Otroci, mi pojemo za vas — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 Noč v Monte Carlu — 20.00 Vseh devet. Četrtek, 23. 2.: 6.20 Oddaja delavske zbornice — 7.30 Jutranja glasba — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Zabavna glasba — 14.10 Znani orkestri — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Oddaja za žene — 17.30 »Srebrne strune* — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani — 21.15 Pred petdesetimi leti: Ruska februarska revolucija. Petek, 24. 2.: 6.05 Oddaja združenja industrialcev — 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.35 Problemi mladine — 13.30 Operni koncert — 14.15 Orkestrski koncert — 15.05 Avstrijski pionirji tehnike — 15.35 Melodija z Dunaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Zena v mojih letih, pripovedka — 19.30 Radijska igra — 21.00 Hans Schmitz — 70 let — 21.10 Komorni koncert. Slovenske oddaje Sobota, 18. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Poje ženski vokalni kvartet. Nedelja, 19. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 20. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda — 2ena in dom — Beremo za vas — 18.15 Igra Andy Blumauer s svojim ansamblom. Torek, 21. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Športni mozaik — Koroški kulturni pregled. Sreda, 22. 2.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 23. 2.: 14.15 Poročila, objave — Prof. Marijan Lipovšek: Pogled v zakladnico slovenske komorne glasbe. Petek, 24. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Cerkev in svet — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 18. 2.: 8.55 Kako potujemo — 9.25 Ansambel »Rdeči koralji" — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Iz Poličeve opere »Deseti brat* — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Orkester RTV Ljubljana — 14.05 Koncert po željah — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.35 Igra orkester Alfredo Antonini — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana — 20.30 Pokaži kaj znaš — 21.30 Vedri zvoki. Nedelja, 19. 2.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Umetniška pripoved — 8.40 Skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Lepe melodije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Orkestralna glasba — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Operni pevci — 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe. Ponedeljek, 20. 2.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe — 9.45 Otroška igra s petjem — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Holandski pihalni orkestri — 14.05 Melodija za razvedrilo — 15.30 Dva zbora iz dveh tovarn — 17.05 Operni koncert — 18.15 Glasba za ples — 20.00 Simfonični koncert. Torek, 21. 2.: 9.25 Nove priredbe Tončke Maroltove — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Nemški operni pevci — 11.15 Plesni zvoki — 12.10 Domače viže — 12.40 Lahke koncertne skladbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 20.00 Pesmi borbe in upora — 20.20 Radijska igra — 21.07 Pesom godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper. Sreda, 22. 2.; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Klavirske skladbe — 11.15 Oi Triglav moj dom — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Čarostrelec — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 17.05 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Vosca, opera — 22.10 Za ljubitelja jazza. Četrtek, 23. 2.: 9.25 Narodne pesmi iz Vojvodine — 10.15 Ansambel beograjske opere v ruskih operah — 12.10 Naši ansambli domačih napevov — 12.40 Spomin na prvi ples — 14.05 Na baletnem odru — 14.45 Enajsta šola — 15.20 Melodije za klavir in godala — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i.n napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 24. 2.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Ansambel Jože Kampič — 9.40 Pojo otroški zbori — 11.15 Popevke s tekočega traka — 12.10 Na o*bisku pri romunskih zabavnih ansamblih in orkestrih — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 14.05 S popevkami po svetu — 15.20 Napotki za turiste — 15.40 »Interna 469*, mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.50 Kulturni globus — 20.00 Slovenski ansambli zabavne glasbe — 20.20 Tedenski zunanje-poli-tični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Šport. iz aluminija ^ za vrt in okrog doma ca o Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tel. (0-42-38) 281 Sobota, 18. 2.; 11.50 Orkestri lahke glasbe — 12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino —- 16.00 Volan — 16.20 Pregled italijanske dramatike — 17.20 Dialog, cerkev v sodobnem svetu — 17.30 Otrokov pravljični svet — 19.10 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Moški vokalni kvintet »Zarja* — 21.00' Za smeh in dobro voljo — 21.30 Vabilo na ples — 22.30 Za prijeten konec tedna. Nedelja, 19. 2.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Poslušali boste — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.30 Zadeva je končana — 18.30 Sodobne črtice in novele — 20.30 Iz slovenske folklore — 22.45-Antologija jazza. Ponedeljek, 20. 2.: 11.40 Radio za šole — 12.10 Brali" smo za vas — 13.30 'Priljubljena melodija — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.00 Tržaški pripovedniki — 21.00= Obletnica meseca: 10. obletnica Skupnega evropskega tržišča. Torek, 21. 2.: 11.50 Zvočne razglednice — 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu —19.10 Plošče za vas — 19.30 Zvoki, uglašeni na temo — 20.35 Giuseppe Verdi: »Luiza Miller*. Sreda, 22. 2.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 13.30> Glasba iz filmov in revij — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Zbori, gostje v Trstu — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 23. 2.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 18.30« Ohridska legenda — 19.00 Pisani balončki — 20.35 »Stalinovi zdravniki’, dokumentacije. Petek, 24. 2.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno popotovanje okoli sveta — 18.00 Ne vse, foda-o vsem — 18.30 O glasbi govorijo skladatelji — 19.00 Moj prosti čas — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota, 18. 2.: 12.00 Predolimpijske tekme, smučanje zaf dame — 17.03 Za družino — 17.30 Iz zgodovine avtomobilskih dirk — 18.05 Črno na belem — 18.30 Poročila — 18.40 Kaj vidimo novega? — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svetlomodre sanje, opereta — 22.25 Čas v sliki in šport — 22.25 Kriminalni film. Nedelja, 19. 2.: 13.40 Svetovno prvenstvo v kolesarskih* dirkah za amaterje in profesionalce — 17.03 Za otroke — 17.40 Svet mladine — 18.05 Saltkrakan, počitnice na otoku vran — 18.35 Oddaja za družino; šah za vse — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Šport — 19.50 Poročila — 20.00 Močan steber — 21.40 Diplomat v Avstriji. Ponedeljek, 20. 2.: 18.34 Tečaj francoščine — 18.55 Alarm v gorah — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Z očmi pevke; Rita Streich — 21.00 Journalna služba (Poštni rop v Avstriji) 21.30 (Poročila. Torek, 21. 2.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Premislek se obrestuje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Čuda živalskega sveta — 21.00 Horizonti. Sreda, 22. 2.: 10.00 šolska oddaja — 11.03 Koncert za-mlade ljudi — 11.45 Journalna služba — 12.15 Horizonti. — 17.00 Poročila — 17.03 Pavlihove dogodivščine — 17.45 Mala športna ABC — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00' Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pravljica za odrasle — 21.45 čas v sliki. Četrtek, 23. 2.: 18.35 Tečaj italijanščine -- 19.00 šport — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00* Prijatelji in nasprotniki — 22.30 Čas v sliki. Petek, 24. 2.: 10.00 V gosteh pri Paulu Angererju — 11.03 Pravljica za odrasle — 18.30 Poročila — 19.00 Trg za konec tedna — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prenos iz Lo-vvingerjevega gledališča — 22.50 Jazz iz Evrope. Ta teden vam priporočamo Dane Debič: Tone Čufar: Radoje M. Domanovič: Izak Babelj: Krstju Belev: Ivan Pofrč: Danilo Lokar: Miško Kranjec: Jurij Oleša: Fani Okič: Hans Kades: Anton Ingolič: Saša Vuga: Theun de Vries: Elio Vittorini: STEKLENI METULJI, roman iz kmečkega življenja 232 str., ppl. 32 šil. NOVA GAZ, izbor spisov delavskega pisatelja, 240 str., ppl. 34 šil,. ZGODBE IN SATIRE, zbirka političnih in družbenih satir, 208 str., ppl. 24 šil.. RDEČA KONJENICA, zapiski iz ruske državljanske vojne, 176 str., ppl. 22 šil. PLANINA, PIRIN PLANINA, zgodovinska povest iz Makedonije, 128 str., ilusir., pl. 29 šil. GORICE, povest iz življenja viničarjev, 128 str., ppl. 12 šil. Z GLAVO SKOZI ZID, zbirka novel, 172 str., pl. 45 šil. POVEST O DOBRIH LJUDEH, roman o ljudeh in krajih v Pomurju, 264 str., br. 22 šil. ZAVIST, roman in izbor novel ruskega pisatelja, 260 str., pl. 32 šil. LJUBIM TE, DEKLICA, roman iz druge svetovne vojne, 204 str., ppl. 46 šil. HIŠA LEPIH SANJ, roman o pariških modnih hišah, 260 str., ppl. 67 šil. LASTOVKA ČEZ OCEAN, roman o slovenskih izseljencih v Ameriki, 456 str., pl. 92 šil. PACKE PO REKI PLAVAJO, zbirka novel 232 str., br. 32 šil. MAČEHA ZEMLJA, roman iz kmečkega življenja, 484 str., pl. 35 šil. LJUDJE IN NELJUDJE, roman iz fašistične dobe Italije, 192 str., pl. 20 šil. Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse