It. 29.
PoStnlna plaCana v gotovini.
V Muhliani, dne 21. julija 1921.
Let® fIS.
v
Glasilo »Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo*'.
gS^** Izhaja vsak četptek. ^pg Naročnina: eeloletno ................K 50-— poJuletno........~.........„ 25-— Posamezna številka............ „ !•—	Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!	Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za:	. K 1 — •	„ 1-50 •	„ 2--
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).			
Bilanca naših poslancev.
Končano je veliko in zgodovin sko važno delo. Ustava je sprejeta in naloga ustavotvorne skupščine je dovršena. Naša dolžnost pa je sedaj, da položimo obračun dela naših poslancev, da morejo presoditi oni, ki so jih poslali v ustavotvorno skupščino, če so zaupali svoje interese pravim ljudem al> ne. Z mirno vestjo polagamo bilanco, ker oprti na uspehe njih dela in v zavesti storjene dolžnosti moremo le želeti ljudsko sodbo.
Dvojna je bila dolžnost naših poslancev v ustavotvorni skupščini. Zastopati so imeli
interese domovine in interese kmetiškega ljudstva.
Tesno spojeni so ti interesi, ker iz kmetiškega ljudstva črpa domovina svojo moč, blagostanje kmeta pa odvisi od podpore in zaščite, ki mu jih mora dajati država. Zaradi tega hočemo močno državo, ker nam slabotna država ne more dati nobene opore, zaradi tega pa tudi hočemo, da prizna država svojo dolžnost do kmetov, ker kmetje smo njen temelj, predpo goj njenega obstanka.
Ni še danes dosežen v polnem obsegu ta ideal. Krivda je na obeh straneh, ker sc i državni mogotci i kmetsko ljudstvo samo premalo zavedajo svojih dolžnosti. Da bi Izvolilo vse kmetiško ljudstvo Jugoslavije za svoje zastopnike samo prave pristaše kmetiške misli, U na mah prešla vladna moč v roke tistih, ki vzdržujejo vso dr žavo, to ie v roke kmetov. Toda kot trezni ljudje vemo, da nakrat ni skoro nobena stvar mogoča in da se je treba za vsako stvar dolgo in vztrajno boriti. Zato pa tudi vemo, da naših devet poslancev ni moglo v skupščini, ki šteje 419 poslancev, na enkrat izpreme-niti vsega, temveč da so mogli delovati le v okviru možnosti, v skladu z danimi razmerami.
Ce pa so vedeli naši poslanci, da ne morejo doseči hipoma vsega, kar potrebuje naše ljudstvo, pa so enako dobro znali, da je njih glavna dolžnost, da so
neomajni glasniki kmetiške osamosvojitve,
da so borci za našo Staro pravdo.
Sledeč temu visokemu cilju, so ▼stopili posLr.ci SKS. ob svojem prihodu v Beograd takoj
v «Zemljoradnički klub»,
v ^aterem so bili zbrani kmetje iz Srbije, Bos^ Dalmacije in Vojvodine. Poleg kmetov pa je bila v klubu tudi gotova gospoda, ki je bila na škodo kmetiškim interesom, ki je očitno simpatizirala s komunisti in ki je preprečevala vsako pametno parlamentarno delo. Pod pezo prevelikih davčnih bremen je ječalo vse kmetiško ljudstvo države, vsled pomanjkanja ustave je vladal v vsej državi pogubno vplivajoč nered, oboje pa je bilo premagljivo le, če pridejo tudi kmetiški zastopniki k tisti mizi, kjer se dele dobrote — z dru-
gimi besedami, če vstopijo v vlado.
Zategadelj so združili naši poslanci obe nalogi in dejali vladi, da jo podpro pri sprejemu ustave, če sprejme ona kmetiške zahteve v svoj program. In ker se je vlada v to zavezala,
so vstopili naši poslanci v vlado
in služili tako domovini in kmeti-škemu ljudstvu.
Zemljoradniki, ki so glasovali za vlado in proti vladi, so imeli sicer zaradi tega proste roke, toda zato prihajajo tudi s praznimi rokami domov, obloženi vrhu tega z očitkom, da so glasovali proti ustavi, proti ureditvi države, za zmago katere je prav srbski kmet največ žrtvoval. In prihajajo domov dalje z očitkom, da so krivi, če bo izplačana mohamedancem visoka odškodnina, ker niso vstopili pravočasno v vlado, to je obenem z našimi poslanci. S svojimi političnimi neuspehi so diskredi-tirali kmetiško gibanje in prizadeli kmetiški misli težko rano. Zategadelj ni čudno, če so vstopili v naš klub tudi srbski in bosanski poslanci, s čimer so pač najjasneje dokazali, kako nravilno je bilo stališče naših poslancev. Nehote pa so pripoznali to tudi zemljoradniki sami, ko so bili tik pred sprejetjem ustave pripravljeni glasovati za ustavo, čeprav jim vlada ne bi izpolnila nobenih izmed točk, na katere so polagali veliko važnost tedaj, ko so vstopili naši poslanci v vlado.
S svojim treznim in pametnim nastopom so poslanci SKS. dokazali, da je kmetiško ljudstvo politično zrelo in da ne potrebuje nobenih varihov. Z jasnimi cilji pred seboj in s trdno voljo v sebi so hodili od uspeha do uspeha ter izvršili tisto, za kar so bili poslani v skupščino, da dado namreč narodu ustavo.
Sprejetje ustave sta bili končno državna potreba in častna dolžnost slovenskega kmeta.
Ko so prišli leta 1918. slovenski poslanci v Beograd, so bili naravnost ljubljenci Beograda. In tedanji voditelj Slovencev, dr. A. Korošec, je užival tak ugled, kakršnega tudi sam ni mogel nikoli pričakovati. Vse mu je bilo dostopno in dve in pol leta je vladal neomejeno v državi. Vsi zakoni, vse na-redbe so izšle z njegovim podpisom, po njegovem odstopu pa smo doživeli, da je bil dr. Korošec tisti, ci je najhuje nastopal proti svojim astnim odredbam. Nič čudnega edaj, če je ta dvoličnost provzro-čila, da so izgubili Srbi zaupanje do Slovencev. Toda Slovenci potrebujemo njih zaupanje, ker naši judje so pod tujim jarmom in ne srbski. Poleg tega je resnica, da nismo mi niti primeroma toliko žrtvovali za postanek naše države kakor Srbi. Ker je tudi naša dolžnost, da damo državi, kar le-ta za-svoj obstoj potrebuje, zato smo
trioti, ki so ('ali državi ustavo, tu di zastopniki slovenskega kmeta Kakor pa so uvidevali naši poslanci potrebo ustave, tako So se seveda tudi zavedali, da brezpogojno ne morejo biti za vsako ustavo. S prvega početka so vedeli, da morejo glasovati le za tako ustavo, ki da ljudstvu vsa; minimum njegovih pravic. Ker na Vidov dan sprejeta ustava izpolnjuje ta pogoj, zato so mogli naši poslanci tudi z mirno vestjo glasovati zanjo. Popolna enakopravnost vseh treh plemen in držav ljanska svoboda sta zajamčeni obramba vert kakor tudi prepo ved njene zlorabe sta ustavno do ločeni, gospodarsko izrabljanje sla bejših je prepovedano, vlada ljudstva je zakonito uveljavljena, široka avtonomija pokrajin brez škodljivega separatizma je izve dena in dana je možnost vsakomur, če je le zmožen, da se uveljavi neomejeno. Dasi plod kompromisa (saj je bilo v ustavo spre jetih 50 točk, ki jih je nasvetovala opozicija), je sprejeta ustava vendar tako dobra, da smemo z njo brez sramu stopiti tudi pred tuji svet. Življenje samo bo dokazalo, kako votlo in lažnivo je vse vpitje opozicionalcev, ki besedičijo o «najslabejši» ustavi in ki zahtevajo nemogočnost, naj bi že prva ustava bila taka, da bi zadovoljila i komuniste i radikalce i Radi-čevce i Velesrbe.
Kakor pa je ustava podlaga zdravemu življenju v državi, tako qna sama ne zadostuje. Vse odvisi od tega, v kakem duhu se vlada. Vsi vemo, da je bilo v naši državi veliko korupcije, ki še dandanes ni povsem izginila.
Boj korupciji
je bilo zato geslo naših poslancev, ki so ga z uspehom izvrševali. Omenimo naj samo gospodarstvo na topčiderskem državnem pose stvu, kjer je tovariš Pucelj z močno roko zatrl korupcijo tako, da smo doživeli v parlamentu skoraj nemogoč primer, da je interpelant sam pohvalil ministra, katerega je interpeliral.
Posledica korupcije so bile tudi izvoznice, ki so provzročile toliko gorja med našim narodom. Spričo tega je bilo geslo naših poslancev
boj izvoznicam.
In zopet je bil naš zastopnik, tovariš Pucelj, tisti, ki je ta boj tu^i praktično izvedel, ker je pri kon-tingentnem izvozu konj prepovedal izvoznice.
Toda nele v doseženih uspehih obstoji zasluga naših poslancev, temveč tudi
z načinom svojega dela
so si priborili dalekosežno zmago.
Kot pravi ljudski zastopniki so pri vsakem važnem vprašanju vprašali za mnenje ljudstvo samo, tako pri izotopu iz »Zemljoradničkega kluba», vstopu v vlado in sprejetju ustave. Ta demokratičnost naših poslancev se je posebno sijajno izkazala glede vladnega načrta o prometnem davku. V asprotju s parlamentarnim obi-
ponosni, da so bili med onimi pa- i čr' i so dosegli naši poslanci, da
je bila vladna naredba predložena našemu klubu v študij ter mu dana s tem prilika, da je izločil iz na-redbe vse, kar je bilo v škodo kmetiškemu ljudstvu.
Ko so videli nato kmetiški poslanci iz demokratskega in radi kalnega kluba, kako dosezajo naši poslanci uspehe, ker ne podpirajo na slepo vlr.inih naredb, so uprizorili v svojih klubih celo revolucijo in končali s' pogubnim sistemom za kmeta, po katerem je skupina nekaterih gospodov odločevala o vsem. Izsilili so sklep klubov, da se mora v bodoče predložiti vsaka vla ^a naredba klubom v pretres. Misel kmetiške osamosvojitve je prodrla tako tudi v demokratski in radikalni klub in mi smo ponosni, da so dosegli to naši poslanci.
Propagandi naših idej
so posvečali naši poslanci sploh največjo pozornost. Praški izlet je v tem oziru sijajen dokaz, ki se bo še izpopolnil z izletom v Srbijo, ki ga priredi letos vlada. Oba izleta sta zasluga naših pristašev.
Velikanki so uspehi, ki so jih dosegli tako naši poslanci v idejnih in splošnih stvareh, še večji pa so uspehi, ki ~o jih nriborili
v gmotna oziru.
Vsled pomanjkanja prostora ne moremo obširno opisati vseh teh uspehov, temveč zadovoljiti se moramo s tem, da jih samo navedemo.
Epohalne zasluge naših poslancev so zlasti te-le:
1.)	Svoboden izvoz živine brez razlike staroc*' fn teže.
2.)	Znižanje izvozne carine za živino na eno petino dosedanje carine.
3.)	Carine sploh prost izvoz svinj do 50 k^ težkih.
4.)	Dovolitev izvoza 5000 lahkih konj proti plačilu ene dvanajstinke dosedanje carine.
5.)	Prost izvoz težkih konj.
6.)	Prost izvoz žrebet vseh pa sem.
7.)	Dvignjenje Koroščeve na-redbe o prepovedi klanja telet.
8.)	Razveljavljenje naredbe o ovirah kupčije z živino.
9.)	Ukinitev 50odstotnega obrtnega davka na izvozno carino živine.
10.)	Odprava lodstotnega davka pri kupčiji z živino.
11.)	Odprava trošarine na vino za lastno uporabo (tudi gostilničarjev).
12.)	Davka prosta žganjekuha za domače potrebe.
13.)	Znižanje carine na uvoz industrijskega blaga za polovico.
14.)	Oprostitev kmetovalcev in malih obrtnikov prometnega davka.
15.)	Zemljiški davek se ne zviša.
Poleg teh za kmetovalce vse države važnih pridobitev pa so dosegli naši poslanci še sledeče, posebno za Slovenijo važne uspehe:
16.)	Ustanovitev poljedelske šo-e na Gorenjskem.
17.)	Zopetna uvedba davčnih knjižic. .
18.)	Zopetna sestava cenilnih komisij.
19.)	Oprostitev vojaške službe za sinove-edince onih staršev, ki plačajo 80 kron davka in ne 20 kron, kakor je bilo to do sedaj v veljavi.
Razen navedenih večjih uspehov pa so izvršili poslanci SKS. nebroj uspešnih intervencij in si pridobili v tem pogledu tak sloves, da so jih prosili za pomoč celo duhovniki.
Pri svojih intervencijah so bili naši poslanci tako vestni, da se niso ustrašili nobenih potov in nobenih žrtev. V prospeh naših vojakov so intervenirali poslanci SKS. pri četah samih, četudi so bile le-te stotine kilometrov oddaljene od Beograda, ter s tem dosegli, da so se razmere v vojski znatno izboljšale. — Glede naseljevanja v južni Srbiji si izmed vseh poslancev ustavotvorne skupščine ni stekel nobeden takih zaslug kakor poslanec Mrmolja.
Kjerkoli je bila pomoč potrebna, tam so zastavili svoje delo naši neumorni poslanci. Omenimo naj iz cele vrste podpor le nekatere, kakor podporo Vodičanom v znesku 80.000 kron in podporo obrtniškemu velesejmu v Ljubljani v znesku 600.000 kron.
Čeprav tako obloženi z delom, pa so vendar našli naši poslanci še vedno možnost, da so bili v živih stikih s svojimi volilci. Brezštevilne shode so priredili po vseh krajih naše domovine in izpolnili tako važno zahtevo našega ljudstva, da poročaj poslanec volilcem tudi o svojem delu in ne, da prihajaj pred volilce samo takrat, kadar jih potrebuješ, to je pred volitvami, kakor delajo to še dandanes demokrati.
Poleg vsega tega pa so bili naši poslanci tudi najdelavnejši člani v načelništvu in v raznih odborih stranke, tako da moramo s ponosom reči, da je bilo vse poslovanje naših poslancev en sam delaven dan.
Kar je bilo človeško mogoče, to so storili naši poslanci, in zato polagamo s ponosom bilanco njihovega dela, ker je ta bilanca sijajno izpričevalo sile naše ideje, zaslug naših poslancev in koristnosti naše stranke.
Ovenčani z uspehi stopajo naši poslanci iz ustavotvorne skupščine v zakonodajalno. Z radostjo jih spremljamo tja, ker vemo, da jih enako zmagovite pozdravimo tudi pri izhodu iz nje.
Toda njih zmaga ne odvisi le od njihovega dela, ampak vse kmetiško ljudstvo mora biti njih poma-gač. Kmetje in kmetiški delavci! Pred Vami leži bilanca dela naših poslancev. Prepričujoče Vam govori, da so poslanci storili svojo dolžnost in da morate storiti tudi Vi svojo.
Delajte za naš list, nabirajte za naš tiskovni fond, bodite dobri, zavedni in zvesti strankarji, ker le tako dosežemo osamosvojitev in odrešenje kmetiškega ljudstva! Nobeno delo in nobena žrtev Vas ne sme preplašiti, kajti šele sredi boja za Staro pravdo smo!
Somišljeniki, pristopajte k ,,Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi!
Ne pozabite, da se meri moc stranke po številu naročnikov na stanovsko glasilo!
Če boste njeni neomahljivi borci, kakor so bili to naši poslanci, tedaj je zarja sreče kinetiškemu ljudstvu zagotovljena! V boj za Staro pravdo!
Lov na viničarje.
Ker so se vrnili naši poslanci iz Beograda z brezštevilnimi uspehi za svoje volilce in ker so se istočasno vrnili socialnodemokratični in klerikalni poslanci brez vseh uspehov, sta združili črna zavist in skrb za mandate te bratce v prijateljskem objemu, da udarijo z združenimi močmi na te preklicane samostojne.
In tako smo dftžvveli neverjetnost, da trobi črnf «Stov|nski gospodar* isto, kar regija rdeči «Ljudski glas» in da oba v eni sapi kričita nad našimi poslanci, osobito nad tovarišem Pucljem, češ da so izdali — viničarje!
Lažnivi bratci trdijo, da nismo mi odobrili viničarskega reda, ki so ga tako sijajno izdelali klerikalci in socialni demokratje in da smo se s tem izkazali za največje škodljivce upravičenih interesov viničarjev.
Počasi, črnordeča gospoda, ker resnica je čisto drugačna in ne na slavo vam, ki hočete na račun ubogih viničarjev priti zopet do politične moči, kajti vse vaše kričanje za koristi vinčarjev ni nič drugega, kakor umazana politična špekulacija in kakor grd lov na mandate, kar dokazuje ravno najbolje od vas tako hva-lisani viničarski red.
Pa preidimo k stvari sami, da bo čim prej razkrito črnordeče dema-goštvo.
Ljubljanska pokrajinska vladanje predložila osrednji vladi v Beogradu načrt novega viničarskega reda, ki so ga svoje dni pomagali skrpu-cati tudi socialni demokratje in klerikalci. Kakor vedno, tako je zahteval tudi sedaj naš Pucelj, da se predloži nameravana naredba najprej našemu klubu v študij, ker šele po njegovi odobritvi jo more on podpisati.
To se je tudi zgodilo in naši poslanci so preštudirali predloženi viničarski red. Po vestnem preudarku pa so prišli do zaključka, da je novi viničarski red skrajno birokratičen in samo v korist kapitalistov, bogatašev in zlasti tujerodcev, ki so od nekdaj zrahljali viničarje na najbolj nezaslišan način.
črnordeča gospoda je bila torej mnenja, da smejo te ljudske pijavke še naprej izrabljati uboge viničarje. Niso pa bili tega mnenja naši poslanci, ki so zahtevali, da se prena rede vse točke novega viničarskega reda, ki so v škodo viničarjev, ker drugače ne bodo oni podpisali načrta. Ko bodo izpreminjevalni predlogi vmeščeni v načrt, tedaj bomo iz-pregovorili o stvari še natančnejše in tedaj bodo spoznali tudi viničarji, kaki prijatelji so jim klerikalci in socialni demokratje.
Kako različno pojmujejo koristi viničarjev naši poslanci in pa omenjena črnordeča gospoda se vidi že iz tega, da so bili klerikalci in socialni demokratje zadovoljni, če bi postal novi viničarski red veljaven le potem naredbe. Naši poslanci pa so nasprotno zahtevali, da se uveljavi naš viničarski red potem zakona, ki ga sklene zakonodajalna skupščina, ker le tako bodo trajno zagotovljene pravice viničarjev. Naredbo more vsakdo ovreči, dočim ima zakon trajno in trdno moč.
črno-rdeča bratca sta se znašla v objemu, da zrušita nas. Dosegla pa sta nekaj čisto drugega, da sta se namreč razkrinkala kot lažniva prijatelja viničarjev. Zmotila pa sta se tudi, ko sta mislila, da so viničarji ,tako neumni, da ne bodo spoznali resnice.
Lov na viničarje se je ponesrečil, ker so viničarji že davno siti, da bi bili samo orodje za dobrobit črnordeče gospode. Viničarji hočejo uspehe, le-te pa prinašajo samo naši poslanci in zato bo brez blagoslova nameravana zveza klerikalcev in socialnih demokratov.
plačilo zaslužijo žito, ki ga potrebujejo za prehrano svoje družine je iz-posloval poslanec Urek polovično železniško vožnjo med postajama Ptuj in Džurdževec za vožnjo tja in nazaj ter tudi za dovoz zasluženega žita.
Naši poslanci delajo neumorno ter prinašajo kmetskemu ljudstvu uspeh za uspehom. To je njih najboljši odgovor na vse nesramnosti klerikalcev in njih poslancev, ki znajo samo po časopisju in shodih nesramno lagati, zabavljati in zasramovati naše ljudi. Nam je to v veselje, ko vidimo, v kaki peklenski zlobi se zvijajo kleri-kalčki, ki bi v obupu in zavisti radi pogoltnili samostojneže kar žive. Pa zastonj je njih lajanje, ker ljudstvo je z? tistega, ki dela.
Da bo mogel «Ekonom» kar najuspešneje delovati, je apeliral predsednik na vse člane, da neumorno pridobivajo zadrugi nove člane, se zahvalil za obilno udeležbo ter zaključil lepo uspeli prvi občni zbor samostojne kmetijske gospodarske organizacije «Eko-noma», ki je nositelj lepše bodočnosti kmetiškega stanu.
Zopet uspeh.
Mlatičem, viničarjem in drugim delavcem iz ptujskega okraja, ki gredo običajno vsako leto daleč doli v Hrvatsko mlatit žito, da si tam kot
Občni zbor »Ekonoma".
V nedeljo dne 10. julija 1.1. je bil prvi občni zbor «Ekonoma», osrednje gospodarske zadruge s sedežem v Ljubljani.
«Ekonom» je bil prvotno zamišljen kot delniška družba. KerVpa ni bilo vplačanih toliko delnic, da bi se dosegel v pravilih določeni kapital, s katerim bi mogla družba uspešno delovati, ker se je dalje izkazalo, da imajo zadruge različne ugodnosti, kakor n. pr. pri davkih, carini itd., in ker je končno duhu časa in kmetiškim razmeram zadružna oblika gospodarske organizacije veliko primernejša, kakor pa delniška družba, zato je preosnoval pripravljalni odbor «Ekonoma» v osrednjo gospodarsko zadrugo. Namen novi zadrugi je, gospodarsko združiti vse kmete, obrtnike in kmetijske zadruge po deželi v močno gospodarsko organizacijo, ki naj ščiti kmetiški stan pred velekapitalističnim izkoriščanjem s tem, da preskrbuje, oziroma posreduje, svojim članom vnovčevanje pridelkov in nabavo raznih kmetiških potrebščin.
Na občnem zboru so bile v lepem številu zastopane podružnice dosedanjega «Ekonoma», in pa na novo včlanjene kmetiške gospodarske zadruge. Predsednik pripravljalnega odbora je podal po otvoritvi občnega zbora izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju. Priporočal je dalje članom, naj se oklenejo zadruge z zaupanjem in ljubeznijo, kajti le v gospodarski osamosvojitvi je rešitev kmetiškega in obrtniškega stanu. Ne zadostujete zna kmet ali obrtnik le svojo Stroko, marveč zanj je prav tako važno, da spravi svoje s poštenim trudom pridobljene pridelke v dober denar. To pa je mogoče samo tedaj, če je tako gospodarsko organiziran, da prodaja potem svoje organizacije-zadruge naravnost in brez posrednikov onim, ki njegove pridelke potrebujejo in kupujejo. Na drugi strani pa naj kupuje stvari, ki jih potrebuje sam, e pri onih, ki jih proizvajajo in ne pri raznih posrednikih, ki čisto po nepotrebnem bl^go draže.
Cilj zadružništva je, da se izloči prekupce, ki spravijo velik del vsega čistega zaslužka prideloval-čevega v svoj žep. Zato mora biti geslo vseh, da pridejo po zadružništvu do osamosvojitve tako pro-ducentov kakor tudi konsumentov.
Predsednika poročilo so sprejeli zborovalci z odobravanjem, na znanje.
Nato so bili izvoljeni soglasno vnačelništvo ti-le tovariši: B. Ska-licky, višji vinarski nadzornik za predsednika, inž. Fr. Zupančič za podpredsednika, Janko Bukovec, inž. M. Kosmač, Ludovik Plavšak, Jože Kramar, Ivan Perko, dr. Ivan Kavčič, Fran Šušteršič, Ivan Rus in inž. Ernest Krulej pa za odbornike.
V nadzorništvo so bili izvoljeni soglasno: Gustav Pire, F ran Lam-per, Fran Pestotnik, dr. Janko Krsnik, Vovk, Martin Bajuk, Jožef Hočevar in Franc Kene ml.
Končno se je sklenilo, da se na-čelništvo takoj zainteresiraj za trgovino, za vnovčevanje kmetiških pridelkov in obrtnih izdelkov, za dobavo kmetiških potrebščin, da bo mogel pričeti «Ekonom» čim prej in čim uspešneje s svojim delom v prospeh kmetiškega stanu in pomagati tako kmetu do gospodarske samostojnosti.
Velik požar v Danah pri Ložn.
V	soboto dne 9. t. m. okoli triče-trt na devet je izbruhnil v kozolcu Janeza Hrašovca v Danah pri Ložu ogenj, ki ga je zanetil baje neki možakar iz Gradaca pri Št. Petru na KraSu.
Ogenj je zajel že streho, ko ga je opazil posestnik kozolca. Od kozolca se je širil ogenj z velikansko naglico po sosednih hišah in po vrsti zajel bližnji živinski hlev in stano-vansko hišo tega posestnika. Skoraj pa so postala žrtev ognja tudi poslopja posestnikov Jakoba Škerbca, Ant. Maharja in Feliksa Kandareta ter posestnice Marije Kandaretove. Večina poslopij kakor tudi vse gospodarsko orodje je popolnoma uničeno. Pogorelo je dalje vse spravljeno seno in večinoma tudi vsa obleka in pohištvo. Le živino so mogli z največjo težavo še rešiti.
Na pomoč so .prihitela gasilna društva iz Starega trga, Loža in Že-rovnice. Kljub njihovemu vzgledne-mu in požrtvovalnemu delu pa je bila omejitev požara silno težavna, ker je primanjkovala voda.
Nujno potrebno je, da se napelje iz Vrhnike v vasi Nadlek, Podcerkev in Dane vodovod, ker le tako je mogoče obvarovati ljudstvo pred takimi izgubami, kakršne so doživeli posestniki pri požaru v Danah.
V	vsem je po požaru prizadetih 12 posestnikov, katerim je večinoma vse pogorelo. Po cenitvi gospodarskega urada znaša skupna škoda 5,663.000 kron.
Pomoč težko prizadeti vasi je nujna in mi upamo, da jo bodo naši tovariši podpredsednik D o b n i k, poverjenik Jamnik in poslanca Drofenik in K u š a r, ki so si ogledali vso škodo, preskrbeli.
Pozivljemo pa tudi vse kmetsko ljudstvo, da priskoči svojim stanovskim tovarišem na pomoč, ker zahteva to njegov lastni interes.
Pomagajte — pomoč je nujno potrebna!
Pokrajinske vesti.
(Nasvet vladi.) V interesu ljudstva, ■pa tudi vlade same je, da delujejo županstva točno in pravilno. To pa je dandanes, ko se od županov sila mnogo zahteva, zelo težavno. Kajti župani na deželi ne morejo vsega sami znati, še bolj nemogoče pa je, da bi si držali svoje tajnike. Zato bi bilo zelo umestno, da bi bili imenovani nekaki županski učitelji, ki ne bi imeli druge naloge, kakor da bi oskrbovali županstva m pomagali županom pri reševanju poslov. Seveda ne bi smeli imeti nobene občinske moči, temveč bi bili le svetovalci, ki bi se jih župani posluževali, če bi se jim zdelo to potrebno. Prepričani smo, da bi bilo s takimi potujočimi občinskimi tajniki, ali kakor bi se jih že imenovalo, ljudstvu zelo ustreženo. Zategadelj pričakujemo, da uvažuje vlada naš nasvet,
(Stavbnemu vodstvu za osuševanje barja.) Vsled velike suše je nujno potrebno, da se zapro zatvornice na. Ljubljanici, da se na ta način namoči že vsa razpokana zemlja. Upamo tudi, da bo ta kratek opomin zadostoval.
(Vsi po vrsti nam ostajajo odgovora dolžni.) Vljudno, toda ostro smo stavili na kandidata S k o b e r n e_t a resno vprašanje, kako je z njegovimi zvezami z Radičem. Dobili nismo nobenega odgovora, ker je pač vse res, kar smo pisali o kandidatu Skobernetu. -Napisali smo na naslov poslane S u š n i k a tudi zelo resne stvari, na katere običajno poštenjaki ne molče_ Toda odgovora vseeno nismo postali deležni. — Stavili smo dalje na d r j a. Korošca nekaj zelo važnih vpra šanj in povprašali smo tudi gosp. Pušenjak a, kako misli zagovarjat" svoje mesto odgovornega urednika, naj bolj podlih listov. Toda vedno doživ ljamo eno -in isto, da je namreč resnica zaprla vsem sapo. In v zadnjem času smo stavili tudi na ljubljanske univerzitetne profesorje ponižno vprašanje. Pa kaj bi odgovarjali visoki gospodje nam — kmetom!
dolžni in mi zato samo konstatiramo, da je bilo vse res, kar smo pisali, ker njih molk to dokazuje.
(Anton Pesek) ni potrjen za župana Ljubljane in je bila naša tozadevna vest v prejšnji številki netočna. —
Absolutno ne razumemo, zakaj bi nekateri na vsak način radi naredili g. Antona Peska za mučenika. Še bolj pa se čudimo politični kratkovidnosti gotovih krogov, ki si s tako pridnostjo kopljejo grob, ker tako slovesno pokopavajo geslo demokratizma. Pa naj bi se še kdo čudil, če napredujejo narodni socialisti! Ali še ne. izprevidite, da- ne napredujejo narodni socialisti vsled lastne sile, temveč le vsled demokratskih napak, ki so vsak dan večje in vedno bolj grobe!
(«Slovenec») z dne 16. julija 1914. je pisal: »Dokler bo SLS. s prstom gibala, bo visoko držala- avstrijsko zastavo.* Temu načelu je ostala SLS. zvesta. — »Slovenec* z dne 16. julija 1921. pa piše: «Skalnato trdno je branilo prejšnje čase (mislijo pod Avstrijo) mesto Kranj slovensko narodnost. Sedaj pa prihajajo na dan izdajice. Liberalni kranjski občinski svetovalci po vsi sili hočejo postati Srbi, ker menijo, da jih ni rodila slovenska mati. Za 700.000 kron so kupili neko hišo za šolo in občinsko posvetovalnico. Verjetno je, da bodo v svoji navdušenosti za Srbe to hišo imenovali Srbijo in dali v njej stanovanje novemu čatnemu meščanu Pašiču!* Vsak dostavek bi bil menda odveč!
(Na klerikalno besedičenje o reviziji ustave) je uničujoče odgovoril urednik »Beograjskega dnevnika*, g. Cicvarid, ki ga sicer naši klerikalci kaj radi navajajo. Cicvarič pravi: Ni naša naloga, da revidiramo ustavo, ki smo jo šele sprejeli, temveč naša naloga je, da uničimo take politike, kakršni so dr. Korošec, Radič in Protič, ki so vsi škodljivci ljudstva. Edino, kar moremo dostaviti mi k tej uničujoči sodbi enega prvih srbskih žurnalistov, je: Res je!
(«Slovenski gospodar») se je zopet predstavil svetu kot najnizkotnejši list vse države. Zopet je nabral celo kopa laži, jo pomnožil z goro lopovščin in vse to zavil v hinavščino, da se je izkazal kot mojster nedostojnosti. Skraj-nji čas je že, da bi se raznim časnikarskim izrodkom, kakršni se med drugim pojavljajo v posebno lepi izdaji v «Slovenskem gospodarju* in »Straži*, stopilo brezobzirno na prste.
(Med največje neslanosti «Slovenske-ga gospodarja«,) da se milo izrazimo, spada njegovo očitanje tovarišu Puc-lju, da je mesar, tovarišu Dobni-ku, da je mlinar, in tovarišu Drofeniku, cla je trgovec. Kakor da bi bilo nečastno, če je človek mesar, mlinar ali trgovec. Nečastno pa je, če se človek živi le od obrekovanja, častikraje in hinavščine, kar se more očitati skoraj vsem, ki pišejo «Stražo» in »Slovenskega gospodarja*. Iz podlega očitanja »Slovenskega go^>odarja» se vidi samo, da nima ta list nič zmisla za pošteno delo, ker drugače bi dal delu čast, ki mu jo pripozna vsak poštenjak. Toda kdaj že je zapustil poslednji poštenjak »Slovenskega gospodarja*!
(Premnogi se izprašujejo,) kako je to mogoče, da piše katoliški list tako podlo in tako lopovsko, kakor dela to redno «Slovenski gospodar* in »Straža*. Tudi mi nismo tako dolgo mogli tega razumeti, dokler nam ni ugleden urednik pri listu SLS. razrešil uganke. Polovica neke številke »Slovenskega gospodarja* in »Straže* je namreč spočeta v pijanosti. Zato ne bomo dejali več »Slovenski gospodar*, temveč Slovenski pijanec* in takoj bo z imenom pojasnjeno vse.
(Zakaj ne napadamo demokratov,) nas rad kdo povpraša. Odgovor je kratek in jasen. Z mrtvimi se ne borimo in stranka, ki je zapisana poginu, umre najhitreje in sigurno, če-se jo pusti čisto pri miru. Zato se tudi mi ne pečamo z demokrati.
(Študijska podpora za agronome.) Abiturijentom, ki se mislijo posvetiti agronomskim študijam, naznanjamo da se podpira z državnimi sredstvi le prosilce, ki so iz kmetije doma, oziroma ki so kmetskega stanu, ali pa ki
so imeli priliko, pečati se s kmetijstvom med svojimi dosedanjimi študijami, kar je v prošnjah izrecno navesti in podpreti.
(Za kmetiški tabor v Št. Vidu nad Ljubljano,) ki bo dne 14. avgusta, vla-(}a povsod največji zanimanje. Predpriprave so v polnem teku, tako da bo tabor gotovo ena najsijajnejših prireditev naše stranke. Zato, tovariši, bodi geslo vseh: Dne 14. avgusta vsi na. tabor v Št, Vid! Vsi na delo za uspeh in sijaj taborja!
(Predgrad.) Podpisani sem bil dne 8. julija pri sodnijski razpravi kot pooblaščenec. Ker so se v dvorani medsebojno razgovarjali oba sodnika in advokat, sem se v obrambo tožbe oglasil k besedi tudi jaz, nakar mi je dejal sodni svetnik: «Tiho, mi imamo arest! Te pošasti sem se tako ustrašil, da sem obmolknil in se nisem upal več oglasiti
Vsi po vrsti so nam ostali odgovora k besedi'kot pooblaščenec. - Torej
tako se še dela z nami! Nas poštene kmete šikanirajo in brez pravega povoda nam groze z arestom. Vidi se, da še ni izvojevana Stara pravda. Zato pa, kmetje in kmetijski delavci, ki še niste v naših vrstah, pristopite vsi k SKS., ki je prava kmetijska stranka. Če bomo v njej složni, tedaj bomo iz-vojevali tudi svojo Staro pravdo in tedaj bodo nas kmete spoštovali tudi v uradih, kakor mi že danes nje spoštujemo. — Jožef Š m a 1 c e 1 s. r., Predgrad.
(Popotnik iz Žalske doline.) V nedeljo dne 3. julija sem jo rezal proti Mali Žalni. Kar zaslišim, da je bila v Žalni volitev župana, pri kateri je bil izvoljen Vavpet iz Loke. No, sedaj bo pa že shajal z 200 kronami na leto! Ko sem stopil nekaj korakov dalje je že počil strel iz možnarja. Pogledal sem okoli sebe in Zapazil možičke, stare in mlade. «Čemu pa streljate danes?* sem jih vprašal. «Na čast župana.! Danes smo zmagali mi od SLS.,* so mi odvrnili. «Kako ste zmagali? Saj ste vendar propadli! Saj je župan iz Loke!* sem jim odvrnil. Pa se je hitro oglasil eden izmed njih rekoč: «Saj smo dobili enega svetovalca — Podržaja — in ta zaleže več kot vsi župani!* Pa kaj naj bi jim dejal, če pa mislijo tako pametno! Vprašal sem jih nadalje, kje so dobili smodnik. «Pri Orlih* se je glasil odgovor. «Zakaj pa niste streljali raje na Sv. Rešnjega Telesa dan? Ali bi ne bilo bolje, če bi streljali Bogu na-čast, kakor pa da streljate za take neumnosti?* Toda na to vprašanje so mi rekli samo, da tedaj ni imel nihče časa. Tako vneti so torej za vero! Govorili pa smo še naprej in vprašal sem jih, zakaj so pri nespametnih. Odvrnili so mi, da zato, ker se morajo samostojni vsako nedeljo jeziti, ko jih župnik obklada s prižnice z vsakovrstnimi imeni, kakor z brezverci, judeži in sličnim. «Kako morete potem s svojim duhom biti pri sv. maši, če se samo zabavate nad svojim bližnjikom?* sem jih vprašal dalje. Toda moje vprašanje jim ni bilo v zadrego, temveč odvrnili so mi veselo, da je tako veliko bolj kratko-časno pri maši. Imel sem do.Ui teh »vernikov* in ubral sem jo proti Mla-čevem. Na poti sem srečal moža, ki mi je pričel pripovedovati, kako je v Žalni zmagala SLS. Ko sem mu povedal, da to ni res, ker so zmagali Ločani, pa mi je rekel: «Ampak klerikalci so fajn ljudje. V nedeljo je prišel na Mlačevo Fink, zaupnik SLS. Pila sva žganje, da je bilo kaj. Potem sem" ga pa peljal v Žalno in tam sva pa pila pri Janezovem Tonetu še naprej. Za šest frakelnov je plačal Fink in tako sem se ga nadelal, da sem ležal potem ves dan.» Zmajal sem z glavo in dejal sam pri sebi: «Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!*
(Loka pri Črnomlju.) Občina Loka je bila od nekdaj napredna in kot taka se je tudi pokazala pri zadnjih občinskih volitvah, ko je dobila SKS. 75 glasov, SLS. pa samo 55. Zato je dobila SKS. 9, SLS. pa 7 odbornikov. Pred volitvami smo ponudili SLS. kompromis in ji hoteli dati sedem odbornikov; ker je pa SLS. to odbila, je prišlo do volitve z gorenjim rezultatom. Ko je prišlo do volitve župana, pa je eden naših prestopil k nasprotnikom, vsled česar je prišlo do žreba, ki je odločil proti nam. SLS. je dobila župana in tri svetovalce, mi pa samo enega. Klerikalni starejšina je dejal tedaj, da je to božja volja. Toda božja volja je bila, da se je zgodila pomota, ker se je žrebalo, ne da bi se vršila ožja volitev. Pritožili smo se še pravočasno in prišlo je zato do nove volitve. Zopet je odločil žreb, sedaj pa je bila božja volja, da je odločil za nas in dobili smo župana in tri svetovalce, ki so tudi že prisegli. In tako je občina Loka v naših rokah.
(Zagradec.) V naši'občini ima SKS. 8 in SLS. tudi 8 odbornikov. Zato je bil izvoljen za župana z žrebom pristaš SLS. Na občinski seji dne 26. junija je bila na dnevnem redu tudi znana resolucija SLS. za avtonomijo. Pri glaso-anju so vzdignili roke za resolucijo samo štirje odborniki, kljub temu pa je izjavil župan, da je polovica odbora glasovala za resolucijo. Nato so navzočni odborniki SKS. izjavili, da je to goljufija, ker je bil od SLS. eden odsoten. Na našo zahtevo se je zato zapisnik popravil ter vpisalo, da je glasovalo za resolucijo le šest odbornikov. Župan pa se je navzlic temu bahaJ, da bo njegova resolucija vseeno podpisana. Vprašamo: ali sme župan samolast-no proti volji odbornikov odločevati v občini, vprašamo vlado, ali misli take samolastnosti trpeti? Zahtevamo red in vlada naj ga napravi!
(Leskovec pri Krškem.) Pri občinski volitvi je dobila izmed 562 volilcev SKS. 200, JDS. 130 in SLS. 232 glasov ter vsled tega prva 11, druga S in tretja, 13 odbornikov. Pri volitvi občinskega zastopstva sta bila izvoljena za župana Franc Zesser v Krškem, za p o d ž u p a n a pa A n d r e j Pire v Ravni, oba naša odlična pri-
Kdor dela r« ljudsko Izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva iz duševne in politične sužnosti.
Vsak kmet in vsaka kmetica bodi ud naše politične organizacije!
3
staša. Svetovalcev smo dobili mi 5, demokrati 4, SLS. pa je odšla praznil) rok. Vsi odborniki (11) so zavedni in odločni naši pristaši, zvesti in neomah-ljivi boritelji za kmetske pravice. Za vodstvo občine so vsi sposobni, ljudje na svojem mestu, kakršne ravno naša občina silno potrebuje. Trdno smo uverjeni, da spravijo občinsko gospodarstvo v red. Kako so klerikalci med vojno vse zavozili, je naravnost neverjetno. Človek se mora kar za glavo prijeti, če pregleduje občinske knjige. Pripomniti moramo, da se mnogo naših volilcev volitve ni udeležilo, ker so bili deloma izpuščeni iz imenika, deloma pa, ker so jih preslepili, češ da niso vpisani. — Pri županski volitvi so bili klerikalci v silni zadregi, ker niso imeli nobenega primernega kandidata za župansko mesto. Toda skoraj so si pomagali iz zadrege in se zatekli k demo kratom, kjer so dobili za ponudbo županskega stolčka v osebi čevljarja An dreja Omerze renegata, ki je pristopil na njih stran. Toda zaman je bil nje gov korak, ker njegovi novi zavezniki so ga pustili na cedilu. V osebi mizarja Arha iz Leskovca, so si izbrali namreč novjga kandidata, ki pa je ostal z 12 glasovi v manjšini. Oba pogorelca pre-mišlj ljeta sedaj o lepoti nedosegljivega županskega stolčka. Prav tako! Proč kimovci! V vodstvo občine spadajo sposobrd in odločni možje, ki znajo samostojno misliti. Zategadelj živela »Samostojna kmetijska stranka»!
(Št. Juri ob Taboru.) V «Slovenskem gospodarju® se je spravil nek nesramen dopisnik na našega vrlega tovariša Plavšaka. V njegovi hinavski zagrizenosti se vidi njegova bol, ker mu ne more očitati nobenega nepoštenega dejanja, kakor se to pri njegovih vrstnikih more zgoditi. Pozivijemo dopisnika, naj nam raje pove, kam je Zginila blagajna, odvzeta ob razsulu Avstrije vojakom, ki so se vračali z italijanske fronte. Dopisnik naj nam na to vprašanje odgovori, ker drugače povemo mi in pridemo na dan s stvarmi, ki gotovo ne bodo ljube gospodom z maslom na glavi.
(Vitan pri Središču.) Kratek, toda jedrnat odgovor «Slovenskemu gospodarju*! Uspeh občinske volitve je bil pri nas tak-le: Izmed 94 oddanih glasov jih je dobila SKS. 57, SLS. 37, potemtakem prva 10, druga 6 odbornikov. Za župana je bil izvoljen nato sta ri župan tovariš Ivan Tomažič. in sicer z 12 glasovi, torej tudi z glasovi pristašev SLS., za svetovalce pa sta bila izvoljena tovariša Jožef Z a-dravee in Ivan Plohi. Izvolitev Tomažiča za župana je najlepši do kaz, da obsoja ljudstvo nesramne napade »Slovenskega gospodarja® in da slejkoprej popolnoma zaupa svojemu staremu županu, ki je v težkih časih s tako vnemo vodil občino. Zato smatramo tudi za popolnoma odveč, da bi »Slovenskemu gospodarju® še posebe odgovarjali, ker vse v njem je tako umazano in tako podlo, da je človek resnično v nevarnosti, da se ne umaže rok, če se le dotakne njegovih lažnji-vih poročil. Naše čestitke občini, da si je izbrala tako dobrega župana in naše priznanje volilcem, da so zmagali pri volitvi. To je bil vsekakor najboljši odgovor m vse klevete nasprotnikov.
(Vpisovanje učencev v Ptuju.) V deško meščansko šolo v Ptuju se bodo vpisovali učenci v pisarni ravnateljstva dne 12. septembra od osmih do dvanajstih. Novinci naj v spremstvu staršev prinesejo s seboj izpričevalo ljudske šole v dokaz, da so dovršili najmanj pet razredov ljudske šole s povoljnim uspehom, izpisek iz krstne knjige in domovnico pristojne občine. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo v torek dne 13. septembra, in sicer od osmih do dvanajstih pismeni in od dveh do petih ustmeni.
(Koliko so vredne klerikalne izjave za avtonomijo) priča tudi naslednji primer: V občini Veliki Varnici pri Ptuju so vtihotapili klerikalci svojo znano avtonomistično izjavo, ki so jo občinski odborniki tudi podpisali, ker :so bili o stvari napačno poučeni. Zaradi tega so sklicali pozneje, ko so se o vsej zadevi informirali, novo sejo, na kateri je bilo z veliko večino glasov •sklenjeno, da se resolucija za avtonomijo razveljavi.
(Popravek.) V notici «Iz Prekmurja®, priobčeni v 27. številki »Kmetijskega lista®, naj se glasi 12. vrstica od zgoraj pravilno: «podlegli v r i v a 1 i z i -r a n j u s sotovariši®.
Politične vesti.
(Parlamentarno delo) počiva vsled počitnic. Po velikem boju za ustavo je to čisto naravno in razumljivo. Zato pa delajo sedaj tem intenzivneje stranke, v katerih se pripravlja vse za nov boj, ki bo posebno pri proračunski debati izbruhnil v zakonodajni skupščini. Kako stališče bo-
do zavzele tedaj posamezne stranke, kaka bo sestava tedajne vlade in kak naj bo program nove vlade, to so politična vprašanja najbližje bodočnosti.
(Posvetovanje strank.) Tako v demokratski kakor tudi v radikalni stranki zborujejo pridno posamezne skupine. Iz samostalcev, napred-njakov in hrvaško-srbske koalicije nastala demokratska stranka preprečuje le s težavo razkol med posameznimi skupinami. Del samostalcev nastopa odločno za to, da bi nastopila srbska samostojna stranka zopet pod lastno zastavo. Kragujev-ška skupina izdaja v ta namen že nov list «Polet».
(Tudi v radikalni stranki) se opažajo stare borbe. Stojan Protič konferira že na vse strani, da bi mogel razbiti sedanjo demokratsko-ra-dikalno vlado in na njeno mesto postaviti novo vlado, v kateri bi imeli radikalci prvo besedo. V ta namen je konferiral Protič že v Zagrebu in Beogradu in verjetno je, da bo poizkušal svojo srečo tudi pri «Jugoslovanskem klubu». Geslo, ki naj bi združilo novo Protičevo vlado, je revizija ustave. Da bi se pod tem geslom moglo združiti opozicional-ne stranke, je sicer teoretično mogoče, dejansko pa vsled prevelikih nesoglasij med opozicionalnimi strankami neizvedljivo. Zato je Protičeva akcija samo nevarna vaba za opozi-cionalce in spretno sondiranje terena s strani radikalcev in prav nič drugega.
(Revizijo ustave) so po Protiču prevzeli tudi naši klerikalci. Ker se ne upajo odkrito nastopati proti državi, ker so prisiljeni ustavo spošto vati, zato pravijo, da priznavajo ustavo in da zahtevajo njeno revizijo. Tudi mi pravimo, da je treba ustavo še izpopolniti, da ne sme okameneti, toda da bi se večno prepirali le zaradi ustave, pa bi bilo škodljivo in kvarno. Naj najprej čas in življenje pokažeta napake ustave, potem šele bo izprememba ustave mogoča ir potrebna. Sedanje vpitje klerikalcev po reviziji ustave pa ni^ta nič drugega kakor grda demagogija in ponesrečen poizkus, prikriti poraz, ki so ga dosegli s svojim nasprotovanjem ustavi.
(Pridno zborujejo) tudi mohame-danci in zemljoradniki. V obeh klubih se opaža nagnenje na levo, ki pa je le bolj trenutnega pomena.
(Za našo stranko) je položaj ja sen. V prvi vrsti bomo vedno stre-mili za tem, da pride kmetiško ljudstvo do svoje veljave in podpirali vsako vlado, ki bo pošteno in dosledno šla po tej poti. Pri tem pa upamo, da se do prihodnjih volitev kmetiško gibanje razprostre po vse' državi, in sicer tako močno, da bo izšla kmetiška stranka vseeno končno, kako se imenuje — iz volitev vsaj tako močna, kakor je sedaj demokratska ali radikalna stranka. Toda za to je treba delati, kar vpošte vajte vsi, ki ste za napredek kmeta!
(Izpopolnitev vlade) se izvrši najbližjih dneh. Za železniškega ministra bo imenovan Nikola Uzuno-vič, za ministra agrarne reforme Krsta Miletič in za vojnega ministra general Žečevič. Minister za prosve-to Pribičevič postane tudi notranji minister.
(Izprememba v pokrajinskih vladah.) Poverjeništva se povsod uki nejo. Na njih mesta pridejo delegati posameznih ministrstev. Za Slove nijo je do sedaj imenovan izmed de legatov šele eden, in sicer dosedan poverjenik Adolf R i b n i k a r ko šef oddelka za socialno skrbstvo. Druga imenovanja se bodo izvršila v kratkem.
(Za kraljevega namestnika v Da maciji) bo imenovan dr. Metličič.
(Potrebna in važna naredba.) Finančni minister dr. Kumanudi je oc redil temeljito reorganizacijo vse' naših obmejnih carinarnic. Tozadevna naredba, ki je že izdelana, se bo v kratkem izdala.
(Italijansko-jugoslovanska trgovin ska pogajanja) so prekinjena. Ko vzrok se navaja bolezen italijanskega delegata, Lucciolija. Toda to je le postranski razlog, kajti pogajanja so prekiniena iz stvarnih razlogov Italijani hočejo izsiliti na vsak način iz nas za sebe, take pravice, kakor šnjih jim mi nikakor ne moremo pri znati. Posebno se vidi to v vpraša
Dkrožno tajništvo SKS. v fariborn je sedaj v Jurčiče?! nlici št. 7, v hiši restav-acije Halbwidl. Uradnje se d 8. do 12. in od 2. do 6. ure. 'isma naslavljajte na tajništvo SKS. v Maribora, Jurčičeva nlica št. 7!
njih obrežnega paroplovnega prometa in obrežnega ribolova. Poleg ega pa je še dosti drugih vzrokov, a onemogočujejo sporazum.
(Vprašanje baroške luke.) Po tajni klavzuli rapallske pogodbe pripada-a luke Baroš in Delta brezsporno nam. Navzlic temu pa so zadnje dni uprizorili italijanski prenapeteži pro-tej določbi dogovora tako gonjo, da je moral odstopiti laški zunanji minister grof Sforza. Njegov naslednik hoče laškim prenapetežem ugoditi in odvzeti nam to, kar nam je dal dogovor in kar mi neoobhodno po-rebujemo. Ker pa naš ministrski predsednik v tem oziru ni hotel po-justiti, so se pogajanja z Italijo prerinila. Rapallska pogodba pomeni višek naše popusljivosti in če jo hočejo zrušiti Italijani, tedaj je pač jasno, da mi tako zelo nam kvarne pogodbe ne bomo podpisali nikdar več.
(Fašisti) so zrasli italijanski vladi že tako preko glave, da bi jih rada sedaj razpršila. Veliko vprašanje pa e, če bo imela laška vlada še toliko moči, da bo mogla namero tudi izvesti.
(Med socialisti in fašisti) so izbruhnili novi poboji. V Bresciji, Trevizu, Ortanovi in po drugih krajih je prišlo do krvavih spopadov, med katerimi je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih, pa tudi zopet nekaj hiš požganih.
(Rimski parlament) se je sestal v ponedeljek dne 18. t. m. Nova vlada je podala takoj v začetku seje svoj program.
(Radi zavlačevanja izvedbe mirovne pogodbe z Bolgarsko) so protestirali Grki, Romuni in mi pri vrhovnem svetu zaveznikov.
(V Mali Aziji) se nadaljujejo boji med Grki in Turki. Grki poročajo o velikih svojih uspehih, v katere pa le malokdo veruje.
(V Rusiji je glad.) Patriarh Tihon se je obrnil na ves svet z nujno prošnjo, da rešijo Rusijo pred grozečim splošnim gladom. Enako prošnjo je poslal v svet tudi Maksim Gorki.
(Vsled grozeče lakote) je sovjetska vlada odpovedala vse pogodbe glede nakupa strojev in sklenila namesto njih pogodbe za nakup živil.
(Umrljivost v Rusiji) je grozovita. Lani je umrlo nad 12 milijonov ljudi, to je desetina vsega prebivalstva! Vse to je zasluga komunistov!
(Na Kitajskem) je bil silen potres, pri katerem je prišlo ob življenje na tisoče ljudi.
leno krmo, katero bi sicer lahko posušili, je treba, da se naši kmetovalci poprimejo setve strniščnih krm-skih rastlin, katere dajejo zadostno množino krme do jeseni.
Po drugih krajih, zlasti v severnih državah, kakor na Češkem, Nemškem i. dr., je setev strniščne krme močno razširjena. Zakaj se ne bi tega tudi mi v izdatni meri poprijeli, ko imamo vrhu tega žetev za 14 dni prej in ko tudi zima nastopi pri nas pozneje kakor na severu, vsled česar ima rastlinstvo cel mesec več časa za svoj razvoj. Zato bi bilo zelo hvaležno, če bi naši kmetovalci uko-ristili svoja zemljišča s sejanjem druge žetve, ajde in okopavin kot strniščnega korenja in repe. Zakaj se ne bi potrudili, da bi nasejali po spravljenem ovsu in spravljeni pšenici še krmske rastline.
Najprikladnejša rastlina za strniščno setev je pri nas koruza, ki nam da obilo sočnate sladke krme, ki jo živina do pozne jeseni rada žre. Drugi taki rastlini sta še grašica in grah. Beli grah je primeroma drag in bolje je, ako se vseje črni grah ali peluška, ki rdeče cvete. Ker imata te dve rastlini mehka stebla in radi poležeta, se priporoča mešati ju z ovsom ali z ržjo, kar navadno delajo v severnih državah, oziroma pri nas s koruzo. Koruzo ne bi smeli pregosto sejati, tako da bi imela grah in grašica dosti prostora in svetlobe za svoj razvoj. Ker se te dve rastlini ovijata po trdih steblih, se ovijata tudi po koruzi, zrasteta zelo visoko ter napravita veliko množino najboljše krme. Ako ne razpolaga eden ali drug kmet z grahom ali grašico, si more pomagati tudi z ajdo, katere primeša koruzi eno tretjino. Mlada, cvetoča ajda, pomešana med koruzo ali drugo krmo, nikakor ne škoduje v tisti meri, kakor si naši kmetje domišljujejo, posebno pa ne mlečnosti. Ako ne moremo vse krme porabiti, oziroma, ako bi koruza pozebla, se pokosi in se jo pusti oveneti ter spravi nato v kozolce, kjer jo posušimo na isti način kakor deteljo, ki nam služi pozimi kot izvrstna krma za delavno, pitovno kakor tudi mlečno živino. Ako bi nameraval kdo na tako zemljišče sejati še ozimino, bo imel tudi še dosti časa za pripravo zemlje, ki bo v boljšem in godnejšem stanju, zlasti pa bomo dobili boljši pridelek, kakor na nepreoranem strnišču, če bomo krmskim rastlinam prignojili s hlevskim gnojem. Poleg teh rastlin sejejo ponekod še belo ogrščino, lupino itd. Pripomniti moram, da obo-gate metuljnice, grašica, lupina itd zemljo z dušikom ter da jih sejemo tudi tam, kjer nimajo dosti hlevskega gnoja in ga nadomeste z zelenim gnojenjem, da tako rastlinstvo po valjajo in zaorjejo. Zategadelj vsa kemu umnemu kmetovalcu priporočam, naj se poprime tega nasveta, katerega dajem iz lastne praktične izkušnje.
Fran M a lasek na Grmu
'Pnvni« T Krajevni od-JTUafiUI S bori, poskrbite za to, da se bo ob nedeljah povsod pred cerkvijo prodajalo naše glasilo »Kmetijski list", kajti kmet da težko naenkrat 50 K, mnogo lažje pa po eno krono za posamezno številko! Pomnite, da je list močno orožje v našem težkem in trdem boju! Sovražniki so brezobzirni. Vsi — klerikalci, liberalci, socialisti, komunisti — so proti nam in vsi se trudijo, da bi razbili našo organizacijo, ker jim je res nevarna. Na vztrajno delo tedaj vsi, ki Vam je na srcu kmetska dobrobit ! V vsakem kraju se bo pač našel dobrotnik, ki bo žrtvoval na teden kakih deset kron za prodajalca lista. Naj-boije pa je seveda, če celotni krajevni odbor to preskrbi. -Krajem, ki iz svojega nagiba list na omenjeni način že razprodaj ajo, pa vsa čast in hvala!
Preskrbimo se s krmo!
Letošnja košnja sena je v splošnem zelo slabo izpadla. Take tožbe slišimo povsod, posebno na Dolenjskem. Da si prihranimo suho krmo za zimski čas in da varčujemo z ze-

(Kmetijski svet.) Naše poljedelsko ministrstvo je izdalo zadnje dni pravilnik glede ustanovitve kmetijskega sveta, ki naj bo strokovni posvetovalni organ poljedelskega ministrstva. Za razvoj vsega kmetijstva bo kmetijski svet največje važnosti in obenem dokaz, kako globoko pojmuje minister Pucelj svoje naloge. Kmetijski svet bo štel 30 članov, 12 jih bo imenoval minister izmed urad likov poljedelskega ministrstva, 18 pa razne kmetijske organizacije; po enega člana bosta imenovali poljedelski fakulteti v Beogradu in v Zagrebu, do-čim b.> volil glavni zadružni Savez dva člana. Člani sveta bodo dobivali dnevnice ob priliki sej in tudi potni stroški se jim bodo povračali. Članstvo sveta bo trajalo dve leti. Seje se bodo morale vršiti najmanj enkrat na leto, dnevni red sej pa bo moral biti razglašen in dostavljen članom deset dni pred sejo. Za upravne posle kmetijskega sveta še bo ustanovila posebna pisarna Kmetijski svet ne bo imel pravice, da bi posloval direktno s strankami, ampak vse vloge na kmetijski svet se bodo smatrale za vloge na poljedelsko ministrstvo. Pozdravljamo novi svet in upamo, da bo izpolnil nade, ki jih stavita nanj njegov ustanovitelj in vse kmetijsko ljudstvo.
(Veliki semenj v Ljubljani) je zaradi stavke mizarskih delavcev preložen na čas od dne 3. do dne 12. septembra.
(Vinski oddelek na ljubljanskem ve-lesemnju.) Na ljubljanskem velesem-nju, ki bo od dne 3. do dne 12. septembra, bo v posebnem vinskem oddelku paviljona »0» razstavljenih čez 150 raznih izbranih vinskih vrst iz najboljših štajerskih in kranjskih vinskih goric. Vina se bodo točila v razstavnem prostoru po kozarčkih, tako da bo mogel vsak obiskovalec in interesent po-kusiti različne vrste ter obenem skleniti s producenti tudi kupčijo. Na ta način si bo lahko marsikateri gostilničar, oziroma vinski trgovec, prihranil mnogo časa in stroškov, ki bi jih moral 'drugače žrtvovati za potovanje in iskanje dobre kapljice po raznih vinorodnih krajih. Razstavljalci-producenti bodo razvidni iz posebnih seznamkov. Nadaljnja tozadevna pojasnila daje v Ljubljani g. višji kletarski nadzornik F r. Gombač (Dunajska cesta 38) in «Kmetijska družba za Slovenijo®, v Mariboru pa vinarski odsek.	,
(Kako se tke.) Kdor se zanima za tkanje, naj pride na ljubljanski vele-sejem, kjer bo poseben oddelek z a belokranjsko domačo obrt, na katerega posebno opozarjamo somišljenike širom slovenske domovine. Tkalo se bo platno, tanko in debelo, laneno, konopneno in bombaževinasto, dalje trpežni traki za vezanje vreč in drugih stvari. Kmetiškemu ljudstvu bo dana prilika, da si natanko ogleda vse to na sejmu, kjer bodo Belokranjice vse to delale. Na te stvari opozarjamo zlasti prebivalce onih krajev, kjer se še seje lan in prideluje predivo. Belokranjske statve so sila priročne in izdelovanja platna se je iahko priučiti. Razstavo teh stvari vodi delavni nad-učitelj Božo R a č i č v Adlešičih. Zanimali se bomo za to zadevo, ker je vredna in potrebna pažnje z gospodarskega stališča.
(Naša vojna odškodnina.) Našim zastopnikom se je posrečilo doseči, da dobi Srbija od nemške vojne odškodnine pet odstotkov, dočim je bilo prej določeno, da dobe vse države male antanta skupno le šest in pol odstotkov.
(Cene na južni železnici.) Od 1.1914. so se cene na južni železnici tako-le zvišale: Za blagovni promet: v Avstriji povprečno 34krat, na Madžarskem povprečno 26krat in v Jugoslaviji povprečno 29krat; za osebni promet: v Avstriji povprečno lOkrat, na Madžarskem povprečno 20-krat in V Jugoslaviji povprečno 17krat. Ce vpoštevamo valutno razliko, tedaj znašajo dandanes cene na južni železnici z ozirom na predvojne cene za blagovni promet v Avstriji 26, na Madžarskem 22 in v Jugoslaviji 8 8 odstotkov, to se pravi, da plačujemo torej prav, toliko, kakor v mirnem času; za osebni promet pa znašajo ti odstotki v Avstriji 8, na Madžarskem 17 in v Jugoslaviji celih 52 odstotkov. Številke same govore dovolj!
(Nov papirnati drobiž) po 25 par ali eno krono pride v promet.
(Kako je kolkovati račune?) Račune do zneska 20 kron je kolkovati z osem-vinarskim, do 100 kron s 40vinarskim, do 1000 kron z 80vinarskim in čez 1000 kron z dvekronskim kolkom.
(Vrednost denarja.) Dolarji od 148 do 149 kron, avstrijske krone okoli 23'50 vinarjev, levi 152 vinarjev, carski rabi ji od 34 do 36 vinarjev, češke krone okoli 2'06 naše krone, laške lire od 7-30 do 7-35 naše krone, nemške marke od 2'12 do 2'13 itaše krone, turške zlate lire okoli 5-90 in grške drahme od 1-90 do 1-95 naše krone.
(Poštni zavitki,) ki vsebujejo tekočine, se sprejemajo le, če se nahaja posoda v močnem lesenem zaboju.
(Avtomobilna zveza) je bila otvor-jena dne 9. t. m. med Mariborom—Šent Lenartom—Radgono—Slatino—Radenci—Mursko Soboto—Beltinci in Dolnjo Lendavo. Odhod iz Dolnje Lendave ob petih, prihod v Maribor ob 9'30: odhod iz Maribora ob dveh popoldne, prihod v Dolnjo Lendavo ob 6-50 zvečer.
(Na Gorenjskem) se otvorita avto-mobilni zvezi Kranj — Jezersko in Lesce — Bled.
(V Jevnici, občina Kresnice,) se je
dne 16. julija otvorila poštna nabiral-nica. Pisma se bodo pobirala ob ponedeljkih, sredah in sobotah.
(Izvoz konj.) Kakor znano, je dovoljen izvoz 5000 lahkih konj. Od teh jih kupi Grška 2000, ostalih 3000 pa se razdeli tako, da se jih izvozi preko Maribora 1000, preko Rakeka 500, preko Subotice 1000 in preko Džev-dželija 500.
(Ne sitnarite!) Izvoz konj je jasno dovoljen in na carinarnicah tudi nihče o tem ne dvomi. Toda sitnosti delajo vseeno in to celo veterinarski organi. Ne sitnarite, ker s svojimi sitnostmi zapravljate ljudski denar! Zapomnite si to, gospodje!
(Na Madžarsko) je dovolil poljedelski minister svoboden izvoz svežega grozdja, svežega in predelanega sadja, zelenjave, krompirja, vina in šampanjca.
Obrtniki, naša moč in dobrobit sta samo v trdni organizaciji vsega obrtniškega stanu
(Carina na sladkor ne bo zvišana.) večji pomen, vsled česar je bila raz-Finančni svet je odbil prošnjo neke stava zelo umestna, domače sladkorne tvornice, da se zvi- (IV. poročilo «Hmeljarskega društva žaj carina na uvoz sladkorja.	za Slovenijo®.) Žalec (Savinska do-
(Nova pridobitev.) Na prošnjo polje- lina), sredi meseca julija 1921. Od na-delskega ministrstva je sklenilo mini- šega zadnjega poročila je nastalo strstvo za prosveto uvesti v osnovnih ugodnejše vreme in vsled tega se je Šolah p(,uk v vinarstvu in sadjereji, stanje hmeljske rastline izdatno izbolj-seveda samo v tistih krajih, kjer je šalo; vendar izgleda tako, kakor bi ho-vinoreja ali sadjereja dobro razvita. V teli iz mokrote in mraza preiti v sušo prvi vrsti pride v poštev Slovenija. in vročino, ker od začetka tega meseea (Čevljarska gospodarska zadruga) se je le enkrat neznatno deževalo. Ima-je osnovala za Selško dolino v Želez- mo sicer skoro vsak dan male nevihte, nikih. Namen zadrugi je skupno naku- vendar brez posebne padavine. Po-povanje sirovin in razpečavanje čev- manjkanje mokrote se že opaža na ne-ljev. V doglednem času pa se ustanovi katerih poljskih rastlinah (fižolu), tudi skupna delavnica.	Golding-hmelj cvete in pozni hmelj
(Razstavo sadja v Beogradu) priredi prehaja v cvet. O hmeljski trgovini ne letos Srbsko poljedelsko društvo. moremo kaj posebnega poročati. —
(Razstava malih poljedelskih strojev) Društveno vodstvo, je bila v dneh od 10. do 12. julija v (Živinski sejem v Ljubljani.) Meseč-Bukaiešti. Spričo agrarne reforme do- ni živinski sejem je bil zelo živahen, bivajo mali poljedelski stroji vedno Na sejem se je prignalo 585 konj, 95
volov, 96 krav, 26 telet in 203 majhni prašiči. Najnižja cena za konje je bila 4000 kron. Vole je nakupoval neki eksporter, in sicer po ceni od 16 do 21 kron za kilogram žive teže. Par pomladanskih prašičkov je stal 1200 kron.
(Češki trg za meso.) V Pragi se plačujejo te-le cene (v čeških kronah): za volovsko meso: sprednji del od 10 do 14 kron, zadnji del od 14 do 17 kron, za bikovo meso od 10 do 13 kron, za svinjsko meso od 22 do 23 kron, za meso mladih volov in junic pa od 10 do 12 kron.
(Nova rastlina za produkcijo sladkorja) V južni Ameriki je našel nemški generalni konzul Ginter rastlino, ki vsebuje velike množine snovi, podobne saharinu. Ginter poroča, da je sladkor, izdelan iz te rastline, tridesetkrat slajši kakor navadni sladkor in da zadostuje košček v velikosti graha za osladitev čaše kave.
Obrtnik. I
Kapital: K 20,000.000
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske are, budiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
Ivan Pakiž v Ljubljani, Stari trg St. 20.
15 vagonov dobrega travniškega sena za konje
potrebuje trgovec A. Hotko v Žužemberku. Ponudbe je poslati franko vagon
Stična.
Trgovina z mešanim blagom A. Hotko t Žužemberku	lz p°~
sprejme v uk utoutili gtene hiše in z dobro Šolsko izobrazbo.
Nagrobni spomeniki, grobnioe, mavzoleji, marmornato plošče vseh barv za oprave in strojarje, luksusni izdelki in dekoraoije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena kakor vsa stavbna dela.
_	Kamnoseška industrija
Alojzij Vodnik:, Ljubljana.
Ustanovljena leta 1860.
f m m 11111 n n n tttytttttth i i i i i i i i h i i 11t i n t i ti n
Pozor! Reklamna ponudba! Samo 20 dni veljavna!
najfinejše kakovosti, plavajoče blago, je pričela zopet izdelovati po daljšem presledku tvrdka
p«n<]n ma enonadstropna hlia
a I JUCt OO s hlevom, vrtom in dobrim vodnjakom, pripravna za vsako obrt. V bližini je tudi vodna moč na razpolago. — Več pove Frano Ambrož, posestnik in mesar v Lahovčah št. 35, p. Komenda.
Erjavec & Turk
„pri zlati lopati"
v LJUBLJANI, Valuazorjeo trg St. 7
nasproti križaoske cerkve (prej Hammer-schmidt • Muhleiaen).
Zaloga cementa in karbida.
tovarna kemičnih izdelkov na Viča pri
Ljubljani. Dobiva se začasno v sodih z okoli 200 kg. Cena 11 kron za kilogram s sodom vred (brutto za netto) franko postaja Ljubljana.
Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno.
Po povzetja se pošlje le proti ari 10 dinarjev.
Pohištvo
Edina razprodaja vseh vrst specialnega
mavca (gipsa) 35
za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tvornic Stanz, Kindberg, Sem-mering, Schottwien, Pnchberg, Anseewiese i. dr. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog v Ljubljani, Osijeku, Novem Sadu in Zemunp KOSTA NO VAROVIČ, veletrgovina mavoa v LJUBLJANI, Židovska ulica St. 1.
primerno za vse sloje, trpežno izvršeno, in po ceni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela
priporočata brata Sever v Ljubljani, Gosposvetska cesta £t. 13 (Kolizej).
Kupujemo suhe gobe
t ter priporočamo vsakovrstna semena za poletje in jesen
Sever & Komp.
------, i Ljubljani, Wo foia ulica št. 12.
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
li Ljubljana M
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
Miklošičeva cesta št. !6
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
priporočam ajdo, korazo, gra-horo in rdečo deteljo.
Fran Pogačnik v LJubljani, Dunajska oesta it. 36.
Hlode
smrekove, meoesnove, borove hrastove in druge kupuje po najvišjih cenah tvrdka
Lavrenčič & Co.j
lesna industrija in trgovina
= Ljubljana, = Dunajska cesta St. 47.
g Bakrene kotle §
za kuhanje žganja, od 30 do 300 litrov, izdeluje in razpošilja po najnižjih cenah
Lovpo Tomažič v Max>ibopu, Sodna ulica St. 24.
Stroji za obdelovanje lesa
-^Star- TURBINE.
jiiiiiiiniiiiiiuiiiiiir
: Svinjerejci	:
in živinorejci!	;
" Zanesljivo učinkujoče odvračilno	*
h sredstvo proti svinjski kugi, rde-	-
" čici, kugi na parkljih goveje živi-	"
Z ne itd. je	Z
Iz Havra v Ameriko
samo 6 dni.
Edino najkrajše črte preko Havra, Cherbourga in Antwerpna v Newyork.
Vozne listke in zadevna pojaBnila izdaja edino koncesionirana potovalna pisarna
ZVONOVI. I
Cena zavitku 40 K
Dobiva se v medic, drogeriji
Kolodvorska ulica štev. 4!
blizu glavnega kolodvora.
- Selenbnrgova ulica št. 5.
illllllllllllirilllTIITTI
Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud »Jugoslo venska Matice" I