URADNI UST Narodne vlade SHS v Ljubljani. Njega kraljevska Visokost regent Aleksander je poslal Narodni vladi SfIS v Ljubljani nastopni telegram: Belgrad, dne 24. decembra. Na praznik našega ujedinjenja mi je došlo iz vseh krajev slovenskega dela naše domovine toliko dokazov pravega narodnega čustvovanja in iskrene navdušenosti, da sem globoko ginjen. Presrčna hvala vsem v imenu mojega očeta kralja Petra I. in v mojem imenu. Kmet, obrtnik, delavec, gospod, vsi ste složni v veliki misli ujedinjenja. Vsi zajedno hočemo v bratovski ljubezni na delo, da utrdimo svobodo. Z vami sem trdno uverjen, da bo bodoči narodni praznik z nami praznoval tudi oni del našega naroda, ki danes še prenaša težko breme vojnega časa. Pozdravljeni vsi vrli Slovenci! Aleksander. Minister za notranje zadeve Svetozar P ribi če v ič je po pooblastilu ministrskega sveta službeno brzojavil predsedniku Narodne vlade SHS v Ljubljani Josipu Pogačniku, da je Njega kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander imenoval prvo ministrstvo kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov ter da so člani tega ministrstva dne 20. decembra 1.1. prisegli Njega kraljevski Visokosti. Ministrstvo je sestavljeno tako-le: 1. ) Predsednik ministrskega sveta brez portfelja : Stojan P r o t i č. 2. ) P dpredsednik ministrskega sveta brez portfelja: dr.Anton Korošec. 3. ) Minister za zunanje zadeve: dr. Ante T r u m b i č. 4. ) Minister za notranje zadeve: Svetozar P r i b i č e v i č. 5. ) Minister za vojno in mornarnico: general Mihajlo Raši č. 6. ) Minister za prosveto: Ljubomir Davide v i č. 7. ) Minister za pravosodstvo: Marko Trif-k o v i č. 8. ) Minister za železnice: Velislav Vulo-v i č. 9. ) Minister za pošto in brzojav: dr. Edo L u k i n i č. 10.) Minister za javna dela: Milan K a p e t a- Razglasi Narodne vlade. 216. Naredba celoknpne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede obrtnega nadzorništva. § L Območje obrtnega nadzorništva za Kranjsko s sedežem v Ljubljani se je raztegnilo na vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani. § 2. Pri vseh obratih, ki so pod nadzorstvom obrtnega nadzorništva v Ljubljani, je uvesti institucijo delavskih zaupnikov, s katerimi mora biti obrtno nadzorništvo v najožjem stiku. § 3. O notranji uredbi institucije delavskih zaupnikov izide posebna naredba. § 4. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 18. decembra 1918. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. 217. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede ustanovitve državne posredovalnice za delo. § i- Narodna vlada SHS v Ljubljani je ustanovila državno posredovalnico za delo z osrednjim uradom v Ljubljani in s krajevnimi podružnicami. § 2. Na čelu državne posredovalnice za delo je osrednja komisija za organizacijo delavnega trga, ki je podrejena poverjeništvu za socialno skrbs.vo v Ljubljani. c) Pretvoritev že obstoječih posredovalnic v krajevne podružnice državne posredovalnice in določitev njih okrožja. č) Ureditev načelno enotnega poslovanja pri osrednjem uradu in pri vseh podružnicah državne posredovalnice. d) Kontrola vsega posredovanja za delo. e) Določevanje posredovalnih pristojbin. § 5. Vse potrebne poslovnike sestavi osrednja komisija sama, predložiti pa jih mora poverjeništvu za socialno skrbstvo v odobritev. § 6. Predsednik sklicuje seje osrednje komisije. Sklepa se z nadpolovično večino. Pri enakosti glasov odloča predsednik. § 7- Upravni odbor je eksekutivni organ osrednje komisije in je sestavljen iz predsednika osrednje komisije, ki je obenem predsednik upravnega odbora, iz zastopnika poverjeništva za socialno skrbstvo, iz voditelja osrednjega urada, iz dveh do štirih članov in njih namestnikov, od katerih mora biti polovica delavcev in polovica delodajalcev. § 8. Področje upravnega odbora: a) Izvrševanje sklepov osrednje komisije. b) Reševanje tekočih zadev. c) Kontrola nad vsemi uradi državne posredovalnice za delo in nad krajevnimi komisijami. č) Reševanje pritožb zoper poslovanje krajevnih komisij. § 9- Upravni odbor posluje razen tega kot krajevna komisija pri osrednjem uradu državne posredovalnice in pri podružnici za Ljubljano in okolico. § 10. Predsednik skliče sejo upravnega odbora vsaj enkrat na mesec. Sklepa se z nadpolovično večino. § H- Zoper poslovanje upravnega odbora je pri-pustna pritožba na osrednjo komisijo. § 12. . novic. H.) Minister za finance: dr. Momčilo Nin-čič. 12. ) Minirter za trgovino in industrijo: Stojan R i b a r a c. 13. ) Minister za socialno politiko: Vitomir ^ o r a č. 14. ) Minister za verstvo: dr.Tugomir Alau-Povič. ,.15.) Minister za narodno zdravstvo: dr. Uroš Krulj. gozdarstvo in rudarstvo: o. 17.) Minister za poljedelstvo: dr. Živko Pe-tričić. v ) Minister za konstituanto: dr. Albert K r a m e j. č Jv • ^'n'ster l,rez portfelja : Milosav R a j - . Minister za 1 1 • ^ehmed Spah § 3. V osrednji komisiji so zastopniki poverjeništev za socialno skri-Hvo, za javna dela, za industrijo in trgovino, voditelj osrednjega urada državne posredovalnice, osem do dvanajst članov in njih namestniki, od katerih mora biti polovica delavcev in polovi a delodajalcev. Clane komisije in njih namestnike imenuje poverjeništvo za socialna skrbstvo na predlog vseh delavskih strokovmh in delodajalskih organizacij, oziroma dokler teh ni, na predlog trgovskih in obrtnih zbornic; vladne zastopnike pa prizadeta poverjeništva. Poslovna doba komisije se razteza na tri leta. § 4 Področje komisije: a) Volitev predsednika, dveh podpredsednikov in upravnega odbora. b) Ustanavljanje krajevnih podružnic državne posredovalnice, določitev njih okrožja in predlaganje članov krajevnih komisij. Na čelu krajevnih podružnic državne posredovalnice je krajevna komisija, ki je sestavljena iz voditelja podružnice, iz dveh do štirih članov in njih namestnikov, od katerih mora biti polovica delavcev in polovica delodajalcev. Člane komisije imenuje poverjeništvo za socialno skrbstvo na predlog osrednje komisije. Komisija voli iz svoje srede predsednika in sklepa z nadpolovično večino. § 13. Krajevne komisije vodijo krajevne podružnice državne posredovalnice, skrbe za nepristranost njih poslovanja in rešujejo pritožbe zoper poslovanje krajevne podružnice. § M. Osrednji urad državne posredovalnice ima v prvi vrsti nalogo, da izravnava delavni trg, to je, da obrača delavstvo iz krajev, kjer ni dela, v kraje, kjer nedostaje delavcev. § 15. Da osrednji odbor posluje uspešno, morajo I krajevne podružnice dnevno, tedensko in mesečno poročati o stanju krajevnega delavnega trga. § 16. Dokler se ne uredte krajevne podružnice državne posredovalnice za vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani, posluje osrednji urad obenem kot krajevna posredovalnica za vse one kraje, ki ne spadajo v okrožje kake krajevne podružnice državne posredovalnice. Za to poslovanje jc treba urediti pri osrednjem uradu poseben oddelek. § 17. Zaradi hitrega poslovanja je urediti v krajih, ki ne spadajo v okrožje kake krajevne podružnice državne posredovalnice, posredovanje za delo na ta način, da se uvedejo pri poštnih uradih dotičnih krajev potrebne tiskovine za delojemalce in delodajalce. Tiskovine, izpolnjene po strankah, mora odposlati poštni urad vsak dan s prvo pošto na osrednji urad državne posredovalnice. § 18. Vsi obrati, ki odpuste ali namerjajo odpustiti več kot pet delavcev naenkrat, so obvezani, da to takoj javijo pristojni/krajevni podružnici, kjer pa te ni, osrednjemu uradu v Ljubljani. § 19. Uradništvo pri državni posredovalnici imenuje poverjeništvo za socialno skrbstvo na predlog osrednje komisije. § 20. Vse pošiljatve in vsi telegrami, ki se tičej > organizacije delavnega trga, so poštnine prosti; odpraviti se morajo s prvo pošto in takoj do- j staviti. Pri vseh uradih državne posredovalnice je urediti uradno telefonsko zvezo. § 21. Stroške državne posredovalnice za delo plačuje država. Koliko je treba k prispevanju stroškov pritegniti interesente, določi za vsak primer posebe upravni odbor. § 22. Obrate, ki se ne ravnajo po določbi § 18., kaznujejo politične oblasti prve stopnje z globo do 1000 kron ali z zaporom do dveh tednov. / § 23. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 20. decembra 1918. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. 218. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede podpore nezaposlencem. § i. Pravico do podpore za nezaposlenost ima: a) Vsak nezaposleni delavec in nameščenec brez razlike, ako ima domovinsko pravico na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani ter je dolžan po zakonu z dne 30. marca 1888., drž. zak. št. 33, o bolniškem zavarovanju delavcev, dalje po zakonu z dne 28. junija 1889., drž. zak. št. 127, o ureditvi bratovskih sklad-nic, in po zakonu z dne 16. decembra 1906., drž. zak. št. 1 iz leta 1907., o pokojninskem : zavarovanju nameščencev v obliki cesarske naredbe z dne 25. junija 1914., drž. zak. št. 138, § 1., brez omejitve starosti in določbe zadnjega odstavka, da se zavaruje za bolezen, oziroma za pokojnino. b) Vsak nezaposleni bivši delavec, nameščenec, nadalje vsak nezaposleni, za delo zmožni vojni invalid brez ozira na njegovo invalidno pokojnino, ki je odpuščen od vojakov, pa je bil ob vpoklicu v vojake dolžan, da se zavaruje za bolezen, oziroma za pokojnino, brez omejitve starosti in § 1., zadnji odstavek, cesarske naredbe z dne 25. junija 1914;, drž. zak. št. 138. § 2. Inozemski nezaposleni delavci in nameščenci tuje narodnosti, kateri so bili ob odpustitvi od dela ali ob svojem vpoklicu v vojake zaposleni kje v obratu ali v pisarni na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, dobe podporo nezaposlencev samo, če se je z njih domovinsko državo v tem oziru sklenil dogovor. § 3. Podporo nezaposlencev dobe vsi nezaposleni delavci in nameščenci, omenjeni v § 1., od dne 1. januarja do konca marca leta 1919. za vsak dan izkazane nezaposlenosti. § 4. Nezaposlencem se bo izplačevala dnevna podpora v nastopni višini: mladostnim do 18. leta po 1 K 20 v, ženskam po 2 K in moškim po 2 K 50 v. Razen tega dobi vsak nepreskrbljeni član rodbine, ki je gospodarsko zavisen od nezapo-slenca, živi z njim v skupnem gospodinjstvu in nima nobenih drugih dohodkov, rodbinsko doklado v višini 1 K na dan. Za rodbinske člane je šteti ženo, lastne zakonske in nezakonske otroke, pastrke, zasvojence, posinovljenee in pohčerenke do 14. leta. § 5. Ko se določa višina podpore nezaposlencem, je odračunati vse morebitne dohodke iz kakega posestva, denarnih prihrankov ali zaslužka, oziroma je takim nezaposlencem, ako so zadostno preskrbljeni, sploh odbiti podporo nezaposlencev. § 6. Nezaposleni delavec ali nameščenec brez razlike spola, ki hoče uveljaviti svojo pravico do te podpore, se mora jav.iti pri županstvu, magistratu ali pri javni posredovalnici, kjer ima svoje domovališče, oziroma kjer je nazadnje prebival dalje časa. Predložiti mora; a) Domovinski list ali drugo izkaznico o domo-vinstvu in istovetnosti. b) Potrdilo župnega urada o nepreskrbljenih svojcih. c) Potrdilo zadnjega delodajalca o tem, da pri njem zanj ni dela. V potrdilu naj se natančno označi obrat ali pisarna, kjer je bil ne-zaposlenec nazadnje zaposlen, doba in način zaposlenosti in višina plače. Tega potrdila pa nezaposlenec ni obvezan predložiti, če lahko verjetno dokaže, da potrdila ne more dobiti. Vsak delodajalec je obvezan dati omenjeno potrdilo na zahtevo nezaposlenčevo (delavca, delavke, nameščence in nameščenke) od dne 1. januarja do konca marca 1919., kadar odpusti delavca ali nastavi j enca brez razlike spola ali pa če delavcu ali nameščencu, ki je bil ob vpoklicu pri njem zaposlen, po odpustitvi od vojakov ne more dati posla, č) Potrdilo o invalidnosti. § 7. Dolžnost občine, magistrata ali javne posredovalnice je, da izda nezaposlencu potrdilo o nezaposlenosti, ki naj obseza kratek izpisek iz potrdila, omenjenega pod § 6. c, potrdilo župnega urada v zmislu § 6. b in izpisek iz potrdila o morebitni invalidnosti v zmislu § 6. č. Potrebne tiskovine mora imeti na razpolago vsaka občina, vsak magistrat ali vsaka javna posredovalnica. Občine dobe te tiskovine pri pristojnem okrajnem glavarstvu. Nezaposlenec dobi tiskovino pri občini, magistratu ali javni posredovalnici na zahtevo brezplačno. Glede osebnih i podatkov mora izpolniti tiskovino nezaposlenec sam. § 8. S potrdilom o nezaposlenosti se oglasi nezaposlenec pri pristojnem okrajnem glavarstvu osebno ali pa ga pošlje tja poštnine prosto. Okrajno glavarstvo (magistrat) odločuje o vprašanju, ali ima dotičnik pravico do podpore nezaposlencev; v tem primeru mu določi višino podpore in rodbinsko doklado ter mu izda plačilno nakazilo. Vsekakor pa sprejme okrajno glavarstvo, magistrat ali javna posredovalnica nezaposlenca v razvidnost. § 9- Občinski uradi, magistrati, javne posredovalnice in okrajna glavarstva morajo rešiti zadeve glede podpore nezaposlencem tekom treh dni po vložitvi. & 10. Podporo nezaposlencem izplačujejo davčni uradi za vsak teden nazaj. Ako davčni urad razvidi iz plačilnega nakazila, da je nezaposlenec navedel napačne podatke o svojih dohodkih in o dohodkih svojih rodbinskih članov v zmislu § 4., odkloni izplačilo podpore in obdrži plačilno nakazilo, ki ga pošlje pristojnemu okrajnemu glavarstvu, oziroma magistratu, v kazensko postopanje. Davčni uradi morajo voditi o podporah nezaposlencev poseben račun in imenik, ki obseza ime, poklic, stan in' bivališče nezaposlene osebe. Koncem vsakega meseca mora davčni urad poverjeništvu za socialno skrbstvo, oddelku za nezaposlenost, izporočiti mesečno vsoto izplačanih podpor in imenik podpirancev za ves mesec. V imeniku bodi označeno, koliko tednov in dokdaj je nezaposlenec prejemal podporo. § H- Nezaposlenec se mora javiti vsak teden enkrat osebno v občinskem uradu, na magistratu ali v javni posredovalnici za delo svojega bivališča zaradi kontrole o nezaposlenosti, kar mu potrdijo imenovani uradi na plačilnem nakazilu za nezaposlenost. Zaradi kontrole o nezaposlenosti je dolžnost občin in magistratov, da pritegnejo k tej kontroli strokovne organizacije delavcev, nastav-Ijencev in delodajalcev, nadalje bolniške blagajne. Ako se nezaposlenec preseli iz ene občine v drugo, se mora odglasiti v prvi občini, v drugi pa dobiti potrebno potrdilo o nadaljnji nezaposlenosti. § 12. Brez tedenskega potrdila občine, magistrata, javne posredovalnice‘za delo o nezaposlenosti in brez potrdila o morebitni preselitvi nezaposlen-čevi iz ene občine v drugo in o njegovi nadaljnji nezaposlenosti na plačilnem nakazilu davčni urad nezaposlencu ne sme izplačati podpore. § 13. Ce nezaposlenec od občine, magistrata, državne posredovalnice za delo ali od druge posredovalnice za delo, ki bi jo v to določil oddelek za nezaposlenost pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, neče sprejeti odkazanega dela ali pa, če je nezaposlenec dobil delo, mu davčni urad od tistega dne dalje ne sme več izplačevati podpore. § 14. Zoper odredbe občin in javnih posredovalnic za delo se more nezaposlenec pritožiti na okrajno glavarstvo, ki odločuje o pritožbi končno-veljavno. Zoper odredbe okrajnih glavarstev in magistratov pa se more pritožiti nezaposlenec na poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani. V obeh primerih je rešiti pritožbe v enem tednu od dne vložitve. S 15. Izdatke za podpore nezaposlencem trpi država do dne 31. marca 1919.; do tega časa se s posebno naredbo določijo prispevki delavcev in delodajalcev k definitivnemu socialnemu zavarovanju. § 16. Delodajalca, kateri se brez vzroka brani dati potrdilo, omenjeno v § 6. c, ali kateri odda v potrdilu vedoma nepravilne podatke, kaznujejo politična oblastva prve stopnje z globo do 500 K ali z zaporom do enega tedna, če dejanje ni kaznivo po drugem zakonu. Kdor je vedoma navedel bistveno napačne ali nedostatne podatke, tega kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zaporom doi enega me- seča ne da bi se v obeh primerih dotikala morebitni kaznivosti po kakem drugem zakonu; vrhutega se mu lahko odvzame pravica do nadaljnje podpore. Kdor uživa podporo nezaposlencev, ne da bi l)il za to upravičen, ali pa sicer zlorablja podporo nezaposlencev, tega kaznujejo politična _ oblastva prve stopnje z zaporom do enega meseca in z izgubo pravice do podpore, če dejanje tli kaznivo po drugem zakonu. § 17. S to naredbo izgube veljavo vsi dosedanji sklepi Narodne vlade SHS v Ljubljani glede podpore nezaposlencem. .§ 18. Naredba velja od dne 1. januarja do dne 31. marca 1919. V Ljubljani, dne 23. decembra 1918. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. 219. Naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani, 8 kalero se z dnem 15. janaarja 1919. ustavljajo in na novo urejajo prispevki za preživljanje, in amerikanske podpore. Narodna vlada odreja tako-le: Člen I. Zakon z dne 27. julija 1917., drž. zak. št. 313, Se 7- veljavnostjo izza dne 16. jantarja 1919. iz-Preminja v nastopnih ozirih : § 1- Stalni postavki, ustanovljeni v § 3., 1: odstavek, točki 2 in 3 zakona, se znižata na 1‘20 K, oziroma na 1 K, ako svojci, dasi jc opravičenost do prispevka docela dana, vendar niso povsem brez zaslužka in dohodkov. Te postavki veljata °b enakili razmerah tudi v primerih 5. in 6. odstavka. Najvišji dnevni prispevek vseh oseb skupnega gospodarstva vpokllcančevega je znižan na 8 K, oziroma ob prej omenjenih razmerah na 6 K. V inozemstvo se prispevki ne 'takazujejo. Poverjeništvi za socialno skrbstvo in za btiance se pooblaščata, da sporazumno te postavke po razmerju cen za živila predrugačita kadarkoli, bodisi celotno, bodisi za določne kraje a6 okoliše. § 2. Tretji in četrti odstavek § 4. odpadeta. Do-l'čniki (svojci invalidov in preostali rodovinci Padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov) prejmo, ako so sicer upravičeni, s pogoji člena IV. naklonitve ]>o zakonu z dne 28. marca ^918., drž. zak. št. 119. § 3. V komisije, navedene v § 7., imenuje finan-cna deželna oblast namesto zastopnika dežel-!'?S?a ali okrajnega odbora in ne glede na more-'tnega zastopnika občine z lastnim štatutom še Po enega nadaljnjega svojega zastopnika. Člen II. prispevki za preživljanje in vse tako-„ ne amerikanske podpore po zakonu z dne jr ^gusta 1917., drž. zak. št. 376, se z dnem ' •Jnnuarja 1919. začasno ustavijo. Člen III. Kdor h0če izza dne 16. januarja 1919. nadalje P'ejemati prispevek za preživljanje, ™?ra !lajkesneje do dne 15. januarja 1919. vložiti 1 I)r.lst°jnem davčnem uradu prošnjo, na kateri potrdita občinski in župni urad: K) ('a ie vnoklicanec še v vojaški službi na-v službi narodne straže, ali .„j ■ . vpoklicanec odne vojske, a ne c a se se n’ vrnil iz ujetništva; 2. ) da je vzdrževatelj-vpOKiicanec preživljal sebe in drifžino le z mezdnim zaslužkom, odnosno s svojo plačo; 3. ) da so svojci vpoklicančevi brez zaslužka in dohodkov, ali pa da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkom l>rez prispevka nikakor ne mogli preživljati. Prošnjam naj se j^rilože dosedanje plačilne pole, ako jih oblasti niso že pridržale. Člen IV. V roku in pri oblastvu, imenovanem v členu III., je vložiti prošnje za nakazilo naklonite v onim osebam, ki so po določilu člena L, § 2., izgubile prispevek za preživljanje. V istem roku in pri istem oblastvu in s sličnimi potrdili ter s prilogo, kakor to zahteva člen 111., je nadalje vložiti prošnje za nadaljnje izplačevanje amerikänskih podpor, katerih zneski se izpremene v zmislu člena L, § 1. Da bi bila brez izplačila te podpore podpirancu resno ogrožena prehrana, bosta morala občinski in župni urad pred vsakim izplačilom potrditi posebe. C1 en V. Z dnem 15. januarja 1919. izgube veljavnost naredbe Narodne vlade z dne 10. novembra 1918., št. 63 (Uradni list št. 5), z dne 18. novembra 1918., št. 125 (Uradni list št. 13), z dne 16. novembra 1918., št. 166 (Uradni list XVII) in z dne 30. novembra 1918., št. 167 (Uradni list XVII). V Ljubljani, dne 19. decembra 1918. Pogačnik s. r. Dr. Brejc s. r. Dr. Kukovec s. r. Kristan s. r. ni list XIX), ki daje občinam pravico, da pose-zajo po stanovanjih, je uveljavljena za mestno občino Kranj. V Ljubljani, dne 23. decembra 1918. Kristan s. r. 224. Naredba poverjeništva za finance. Dodatno k tukajšnji naredbi z dne 12. decem-bra 1918., št. 197 (Uradni list XXIII z dne 17. decembra 1918.) se določa, da obseza okoliš oddelka finančne straže v Borovljah poleg davčnega okraja boroveljskega začasno davčni okraj Rož e k in da tvorijo pregledni okraj finančne straže Velikovec okoliši oddelkov finančne straže v Pliberku, v Labodu, v Velikovcu in v Železni kaplji. Vodstvo preglednega okraja finančne straže v Pliberku se je opustilo. V Ljubljani, dne 21. decembra i918. Dr. Kukovec s. r. 225. Naredba poverjeništev za uk in bogočastje in za finance o draginjskib dokladah za aktivne in upokojene učiteljske osebe javnih ljudskih in meščanskih šol, nadalje za vdove in sirote po takih učiteljskih osebah za dobo od dne 1. januarja do dne 30. junija 1919. § 1- Za aktivne učitelje ljudskih in meščanskih šol z izpričevalom zrelosti, oziroma tudi učne usposobljenosti, se določajo draginjske doklade iz državnih sredstev za leto 1919. po nastopni Naredba poverjeništva za notranje zadeve; gledepodročjaokrajnegaglavarstva v Veli- razpredelnici (glej stran 64 j. koven. Področje okrajnega glavarstva velikovškega je v upravnih zadevah razširjeno na sodni okraj Št. Pavel v Labodski dolini. V Ljubljani, dne 20. decembra 1918. Dr. Brejc s. r. 221. O p o m n j e: L.) V rodbinski stan se vštevajo osebe kakor pri odmerjevanju draginjskih doklad državnih I uslužbencev. j 2.) Za učiteljice, ki so poročene z učitelji, se odmerjajo draginjske doklade po prvem razredu razpredelnice; take učiteljice se ne vpoštevajo j pri rodbinskem stanu učiteljevem. Naredba poverjeništva za notranje zadeve. Občinski odbor v Dobrunjah je razpuščen. Za gerenta je imenovan Fran Selan, deželni računski revident. V Ljubljani, dne 23. decembra 1918. Dr. Brejc s. r. 222. Naredba poverjeništva za kmetijstvo glede izprememb v razdelitvi gozdnonadzor-stvenih okrajev v področju politične uprave na Kranjskem. V razdelitvi gozdnonadzornih okrajev v področju politične uprave na Kranjskem, objavljeni z razglasom c. kr. deželnega predsedništva za Kranjsko z dne 17. novembra 1906., št. 4375 (dež. zak. št. 23 iz leta 1906.), ki je bila že predrugačena z razglasom c. kr. deželne vlade na Kranjskem z dne 23. oktobra 1907., št. 22.292 (dež. zak. št. 15 iz leta 1907.), se je uvedla nastopna začasna iz-prememba: 1. ) Gozdnonadzorstvenemu okraju postojnskemu za politični okraj postojnski je dodeljen še gozdnonadzorstveni okraj logaški. 2. ) Iz gozdnonadzorstvenega okraja ljubljanskega I za politične okraje Kočevje, mesto Ljubljano in okolico je izločen politični okraj kočevski. 3. ) Gozdnonadzorstvenemu okraju ljubljanskemu H za politična okraja Kamnik in Litijo je priklopljen še politični okraj kočevski. V Ljubljani, dne 17. decembra 1918. Prelat Kalan s. r. 223. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 6. decembra 1918., št. 180 (Urad- § 2. Učiteljskim substitutom, pomožnim učiteljem obojega spola in učiteljskim osebam, ki so nastavljene za nagrado, gre 518 kron draginjske ; doklade. § 3. Nekdanjim učiteljem ljudskih šol, ki uživajo pokojnino, se dovoljuje 576 kron, ako imajo j skupne službene dobe do 15 let; 720 kron, ako . imajo daljšo skupno službeno dobo. Nekdanjim učiteljem meščanskih šol, ki uživajo pokojnino, gre 576 kron, ako imajo službene dobe do 10 let; 720 kron, ako imajo skupne j službene dobe do 20 let, in 756 kron, ako so I služili še dalje. § 4. Vdovam učiteljev ljudskih šol, ki uživajo j preskrbninske prejemke, se dovoljuje 468 kron, i ako je imel umrli mož skupne službene dobe do j 15 let, in 576 kron, ako je imel daljšo skupno i službeno dobo. Vdovam učiteljev meščanskih šol, ki uživajo j preskrbninske prejemke, gre 468 kron, ako je imel umrli mož skupne službene dobe do 10 let; 576 kron, ako je imel vsega skupaj službene dobe do 20 let, in 684 kron, ako je služil še dalje. § 5. Vsaki siroti brez staršev, ki uživa konkre-tualno pokojnino, nadalje vsaki siroti brez očeta, za katero gre učiteljevi vdovi vzgojevalni prispevek, se dovoljuje draginjska doklada po pravilih, ki veljajo za državne uradnike, ako se ! sirota brez očeta ni že vpoštevala ob odmeri i draginjske doklade, ki jo dobiva ovdovela I učiteljica. § 6. Nekdanjim učiteljskim osebam, vdovam in ; vsaki učiteljski siroti, ki uživajo miloščine (mi-! lostni preskrbninski užitek), se dovoljuje draginjska doklada po določilih za državne uradnike. ! I. razred, rodbinski II. razred, rodbinski III razred, rcubinski [V. razred, rodbinski ! V. razred, rodbinski Skupna službena doba stan : 1 oseba stan : 2 osebi s' an : 3