»Tednfk« Izhaja pod tem skraJSa- ' nim imenom od 24 nov liJfil da- .je na predlog Občmslc^b odborov SZDL Ptuj m Ormož — Izdaja «avod »Tednik* Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — 1'redništvo m uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel 156 — St. tek ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 2000, za inozemstvo 3000 din Št. 31 PTUJ, dne 6. avgusta 1965 Din 40 Letnik XVIII. OB IZVOLITVI DUŠANA HRESCAKA ZA ČLANA TRZASKEGA OBČINSKEGA SVETA DemonScraci e šovinistov Tržaški fašisti, liberalci, krščan- | skodemokratska desnica in del re- publikancev že skoraj poldrugi mesec razpihuje po tisku in na javnih mestih gonjo proti Sloven- | cem in Slovanom in seveda tudi — posredno ali neposredno — pro- j ti socialistični Jugoslaviji in nje-' nemu vodstvu, . Nekakšen povod za tako ravna- nje so dale najprej novice, da bo- do po sporazumu med strankami sedanje vladne koalicije levega centra pritegnili v tržaški občinski i svet tudi Slovenca Dušana Hre- I ščaka, člana socialistične stranke, pozneje pa tudi sama odločitev večine v svetu. Šovinistični pritisk se je zadnje mesece polegel, vse tesnejše ita- lijansko-jugoslovansko sodelova- nje v meddržavnih in obmejnih odnosih pa je dalo še večji pospe- šek za boljše razumevanje tudi v manjšinskem vprašanju. Tak raz- voj seveda ni všeč tistim, ki še niso opustili misli o »italijanski Istri in Dalmaciji«, ki še vedno v svoji rasistični zaslepljenosti vidi- jo v jugoslovanskih narodih in še posebno v manjšinah v okviru italijanske države manjvredne lju- di. Sobotne In nedeljske demon- stracije fašističnih elementov, ki so morali priti tržaškim »kole- gom« na pomoč iz sosednjih več- jih italijanskih mest, so dale du- ška protislovenskemu razpolože- nju. D'-' i^omer so bile tudi gmot- no p '-^-te slovenske ustanove in R t-ili turistov. Policija je sicer -redovala, vendar ne v času k'i na račun Slovencev in Jugoslavije letele največje žaljiv- ke, temveč potem, ko so se zli- kovci lotili avtomobilov ter slo- venske banke in knjižnice Primor- skega dnevnika. Policija je zaprla kakih osemdeset oseb, vendar jih je v času, ko to poročamo, že iz- pustila. Značilno je, da je desničarski italijanski tisk ocenil prihod Du- šana Hreščaka v občinski svet kot »žalitev italijanstva Trsta«, kar naj bi pomenilo, da omenjenemu odreka kot italijanskemu državlja- nu iste pravice kakor drugim dr- žavljanom. Nekateri mu ne morejo odpustiti, ker se je kot odgovorni urednik svoj čas zavzemal za pri- ključitev Trsta Jugoslaviji v okvi- ru okoliščin, ki so bile tiste čase povsem razumljive. Očitn6 je, da so tudi tržaški Slo- venci v želji, da ne netijo nacio- nalistične strasti, morali marsikaj pozabiti, predvsem pa zatiranje in nasilje tistih, ki sedaj sami ali po primerno vzgojeni mladini dejnon- strirajo za »italijanstvo Trsta« po metodah nekdanjih fašističnih skvader. Prav zlahka bi opozorili, da v Italiji navzlic sprejetim ob- veznostim po drugi svetovni vojni še vedno mirno delujejo nekdanji fašisti — sokrivci svetovne trage- dije, ki bi morali pred sodišče če že ne zaradi drugega — zaradi na- cionalnega genocida. Demokratična javnost obsoja najnovejšo gonjo. Treba je dati priznanje tudi strankam 16ve sre- dine, ki so se v občinskem svetu zavzele za predstavnika Slovencev in vztrajale pri svoji odločitvi. Se- veda slovenska manjšina želi, da se krivci za šovinistične izbruhe kaznujejo in da oblasti poskrbe, da ne bo prišlo več do takih po- javov. Ostali dogodki Letošnje leto bo ostalo v leto- pisih naše ožje domovine zapisa- no kot leto neurij, poplav in dru- gih tegob. Te dni je narasla voda Drave in Mure močno ogrozila ob- močje, po katerem teče, prav tako se je znesla tudi toča v nekaterih krajih. Seveda se poplave pojavljajo tudi v drugih deželah, posebno v Srednji Evropi, kar je pač posle- dica neustaljenega zračnega pri- tiska. Obisk predsednika Seku Tureja Predsednik Gvineje in znani borec za nacionalno neodvisnost in neodvisnost afriške celine Seku Ture je prišel v ponedeljek na dvodnevni uradni obisk v Jugosla- vijo. Gre za redne osebne stike, ki sta jih s predsednikom Titom vzpostavila že pred leti. ttsgsp sqo BjBuii Bp 'aC oubu^ precej sorodno ali enako mnenje o perečih mednarodnih vpraša- njih. Trenutno hudo zamotani po- ložaj v svetu, posebno še ameri- ško ravnanje v Vietnamu, sam po sebi terja od državnikov, ki pred- stavljajo trdne temelje politike ak- tivne koeksistence, rednejše stike in posvetovanja za nove predloge, pobude in priporočila. Seveda so tudi dvostranski stiki vedno hva- ležen predmet posvetovanj in red- no izhodišče za nove prijerhe in oblike sodelovanja. Uradno poročjlo o razgovorih Tito-Ture opozarja na vse slabši mednarodni položaj, posebno v jugovzhodni Aziji, in vidi v sploš- ni razorožitvi osnovni in glavni pogoj za uresničevanje trajnega miru. Aktivna koeksistenca pa je edina prava pot za enakopravne odnose med narodi in za progre- sivni razvoj vseh dežel. Novi zapleti Vietnam pomeni vse težji vozel v Aziji. V ZDA je namreč prevla- dala tako inienovana peta — »brezkrvna« varianta, ki sicer — po mnenju Američanov — zavrača * skrajnosti (tj. atomsko vojno), ven- dar tudi še naprej poudarja vo- jaško moč, ki naj izsili pogajanja za zeleno mizo. Toda ker Severni Vietnam odločno odklanja izsilje- vanje (s tem se strinjajo tudi ZDA in Kitajska), je usoda Vietnama nezanesljiva. Boji postajajo vse hujši, napadi na severnovietnam- ska »strateška« mesta vse pogo- stejši. Američani pošiljajo novih moči in bodo pričeli z ofenzivami potem, ko bo minilo obdobje mon- sunskega dežja, ki ustreza osvo- bodilnemu gibanju. PravijOj da bodo v Sajgonu kmalu spet »strmoglavili« sedanjo vlado generala in premiera Kyja. Nekateri višji častniki namreč že- le. da bi se vrnila civilna uprava, tako da bi se vojska mogla ukvarjati dosledneje z organiza- cijo boja proti osvobodilnemu gi- banju. Težave v Grčiji Na zasedanju grške skupščine v sredo je Novasova vlada pro- padla. To pa je tudi dokaz, da ve- čina grških predstavnikov ne želi osebe, ki je prišla na krmilo po zaslugi kralja oziroma krogov, ki so vplivali nanj. da je protiustav- no razrešil dolžnosti voditelja uni- je centra Papandreuja, ker je za- hteval razrešitev desničarskega obrambnega ministra. Do formiranja nove vlade naj bi posle vodila neustoličena Novaso- va vlada. Dvor ne namerava od- stopiti, ker ga podpirajo tudi ZDA oziroma bolje krogi NATO in ameriške obveščevalne službe. Ameriški politiki ne gre v račun »odtujevanje« od atlantske organi- zacije, tj. večja samostojnost gr- ške vlade, pa tudi ne več ali manj jasno izražene misli v ciprskem vprašanju, kjer skušajo Američa- ni v okviru NATO uresničiti svoje zamisli, »proatlantska skupina« okrog dvora in v vojski pa spet izsiliti priključitev otoka Grčiji. S seje občinskega komiteja ZKS Ptuj ^ in'nakige'komunistov Pred kratkim je občinski ko- mite ZKS Ptuj razpravljal o no- tranji izgradnji in delu Zveze ko- munistov v 'občini, o delu občin- ske kontrolne komisije in o do- sedanji angažiranosti Zveze ko- munistov ob gospodarski reformi ter o bodočih nalogah v zvezi s tem. Referenti na seji so bili: Antaii Žagar, Karel Zmavc in Ja- nez Kostanjevec, o bodočih nalo- gah v zvezi z izvajanjem gospo- darske reforme pa je obširno go- voril Branko Bračko, politični se- kretar občinskega komiteja. Po- vzemamo nekaj misli iz razpra- ye, zaključkov in stališč, ki jih je sprejel občinski komite: Namen gospodarske reforme Osnovni namen gospodarske reforme je ustvariti prostor za svobodno delovanje objektivnih ekonomskih zakonov, ki bodo spodbujali k intenzivnemu go- spodarjenju in zagotovili skladen Odnos med proizvodnjo in po- trošnjo. Osnovne gospodarske sile so pri nas že razvite, zato moramo nujno začeti intenzivi- •"sli naše gospodarstvo in ga ^kjjučevati v svetovni trg. Vsi rJo Trtaj že znani ukrepi pomenijo važen, daljnosežen in revolucio- naren korak v tej smeri. To je trenutek največje odgovornosti, ko so se začeli sklepi spreminja- ti v dejanja, kar zahteva mobili- zacijo vseh zavestnih socialistič- nih sil, posebno še komunistov. Da ne bi zapadli v prakticizem, je tudi v bodoče treba tolmačiti gospodarsko reformo kot celoto, to ne pomeni, da na konkretne učinke in ukrepe pozabljamo, ampak gre za to, da na te kon- kretne posledice gledamo skozi splošne cilje reforme. Zato so člani občinskega komiteja ZKS dolžni vplivati na ostalo članst- vo ZK v občini, da se bo vsak komunist temeljito seznanil z no- vimi ukrepi po njihovi pravno- tehnični in politični strani. To bo komunistom omogočilo, da bodo lahko politično usmerjali proce- se, ki jih - odpirajo gospodarski ukrepi. Naloga komunistov pri tem je dvojna: Na eni strani mo- rajo vplivati, da bodo ljudje vse ukiepe realno dojemali; na dru- gI strani pa mora biti njihov pri- , spevek v tem, da kritično sprem- ljajo ves ta razvoj z vsemi za- pletenimi in raznolikimi posledi- ' cami. Metoda dela Zveze komunistov pri tem ne more In ne sme biti operativno odločanje, ampak se ' morajo komunisti zavestno od- povedati neposrednemu posega- nju. Njihova naloga je, da nepo- sredno uresničujejo stališča Zve- ze komunistov kot člani organov upravljanja in drugih teles ali da kot komunisti na vodilnih polo- žajih vplivajo na sprejemanje odločitev, ki so v skladu s cilji reforme. Nič manjša odgovornost ne ča- ka komuniste tudi zunaj delov- j nega mesta in upravnega telesa, med občani, tam, kjer prav tako nastajajo stališča in mnenja, po- sebno mnenja potrošnikov. Skrat- ka, vodstva organizacij ZK mo- rajo poskrbeti za to, da bodo ko- munisti in prek njih vsi delovni ljudje politično pravilno razu- meli in izvajali gospodarsko re- formo in posamezne ukrepe. Življenjski stroški in osebni dohodki Boris Kraigher je v svojem ekspozeju^ med drugim poudaril: »Treba je'povsem odkrito in jas- no povedati, da gospodarske re- forme ne smemo izvesti na rovaš standarda, ker za to ni opravičila, ne ekonomskega ne političnega.« Zato bo zaradi povišanja živ- ljenjskih stroškov potrebno zve- čevati tudi osebne dohodke. To je gospodarskim organizacijam omogočeno z odpravo nekaterih dajatev, kot je prispevek iz do- hodka, prenos prometnega davka od proizvodnje na potrošnjo In z zmanjševanjem stopenj nekate- rih prispevkov (prispevka Iz osebnega dohodka, prispevkov za socialno zavarovanje, prispev- ka za zaposlovanje ipd.). Ob tem se morajo komunisti borili za tak način povečevanja osebnega do- hodka, ki bo v skladu s principi nagrajevanja po delu ter bo da- jal stimulacijo za zvišanje pro- duktivnosti. Povečanje osebnega dohodka mora biti izvedeno tudi ob doslednem spoštovanju meril za nagrajevanje po učinku, spre- jetih s pravilniki posameznih de- lovnih organizacij. Linearno, uravnilovsko zviševanje osebne- ga dohodka je v nasprotju z na- šimi temeljnimi principi o na- grajevanju in razen lega per- spektivno nikomur ne more iz- boljšati položaja. Tam, kjer so doslej zviševali osebni dohodek na račun povečanja cen, a ne za- radi povečane produktivnosti, bodo morali to ob valorizaciji osebnega dohodka vsekakor upo- števali. Čeprav je minilo le nekaj dni, ko je začela veljali gospodarska reforma, so v glavnem že sestav- ljeni ceniki, tako v proizvodnji kot v maloprodajni mreži. Ne- stvarno bi bilo domnevali, da je vsaka številka, ki je bila zdaj sprejeta, idealno izračunana In zadeta Posamezne številke bodo verjetno morale doživeti tudi spremembe na podlagi novih iz- kušenj In zakonitosti tržišča. Iz- računavanje »ekonomskih cen« je pokazalo, da si ponekod, med njimi tudi komunisti, predstav- ljajo gospodarsko reformo sila preprosto. Po njihovi logiki je treba sestavili samo novo kalku- lacijo, k starim cenam pripisali toliko, kolikor manjka, pa bo vse v redu. Tako, razen potrošnika, nobeden sploh ne bi imel težav. To je sila naivno In kratkovld- (Nadaljevanje na 4. strani) OBVESTILO NAROČNIKOM Obveščamo naročnike, da smo bili prisiljeni s pri- čujočo številko povečali prodajno ceno našega lista od prejšnjih 25 na sedanjih 40 din za Izvod. Tednik smo izdajali doslej pod naslednjimi pogoji: tiskarni smo plačali za izvod 42 din, poleg tega so znašali ostali stroški za en izvod okrog 30 din. Prejeli smo zanj 25 din. Z novo ceno se nlH malo ne bo zboljšalo stanje pri Izdajanju našega lista. Splošen dvig cen je narekoval to povišanje, da bi vsaj v neki meri sledili stroškom. Upamo, da bodo naročniki sprejeli lo zvišanje z ra- zumevanjem. UPRAVA LISTA stran 2 »TEDNIK« — petek, 6. avgusta 196S <5 trnn 1 TEDNIKOVA AKCIJA Dinar do dinarja v sredo, 4. avgusta, dopoldne smo se časnikarji Tednika spre- menili za nekaj časa v tajne trž- ne inšpektorje. Hoteli smo preve- riti, kako so se v praksi uveljavi- le nekatere določbe občinske skup- ščine glede novih cen. Za široko množico potrošnikov so najvažnej- še in najbolj pereče cene osnov- nim prehrambnim artiklom — mo- ki, olju, sladkorju, kruhu. Nekaj minut pred 10. uro smo postali: gospodinje, turisti, inšpektorji. Tržno inšpekcijo smo poklicali k sodelovanju, vendar eden od trž- nih inšpektorjev ni mogel sode- lovati, ker se je zjutraj vrnil s po- tovanja. drugi pa je bil na te- renu. Naše "-žrtve-" so bile »Sa- mopostrežba »Na-Ma«, trgovina tr- govskega podjetja «Panonija«. »Koloniale«, H-Jelen*. in H-Hrana-«. trgovini trgovskega podjetja »Iz- bira«. Pričeli smo pri »Na-Mi«. V trgovini je bilo precej ptujskih gospodinj. Za obema blagajnama sta sedeli blagajničarki. Kazalo je. da bo prijeten dan, kajti često je kljub dolgi vrsti le ena blagajna odprta. Pa smo se malo prehitro razveselili. Cene nam že niso bile tako všeč, kot simpatični blagaj- ničarki. To ne velja za cene mok. ki so bile vse po predpisih, tudi sladkor, ki je za 8 din dražji kot drugod, ima še vedno predpisano ceno. Za predpakiranje je namreč dovoljen dodatek 8 din za kg. Ta- ko stane 1 kg sladkorja pri -Na- MI« 278 din oziroma 308 din slad- kor v kockah. »Veselje-« je bilo pri olju. Po določilih občinske skupščine za cene je predpisana najvišja cena za liter olja v ste- klenicah 500 din. Liter olja »Zvez- da pri »Na-Mi« res toliko stane, zato pa olje »Evit-« kombinata Zre- njanin stane kar 579 din. O tem olju boste še lahko slišali v na- daljnjih ATsticah marsikaj zani- mivega. Druga ha vrsti je bila trgovina »Jelen-«, za njo pa še »Koloniale-« in »Hrana«. Za vse tri trgovine je značilno, da je bilo v njih pre- cej ljudi, kljub temu pa postrežba hitra in vse prodajalke so bile ze- lo prijazne. So pa se te trgovine skregale s cenami za moko. Raz- like niso ravno velike, so pa le in to ni ravno priporočilo za naše trgovce. Tako je en kilogram mo- ke tipa 400 C pri »Jelenu« po 225 din. v »Kolonialah« 220 din, 1 kg moke tipa 1000 stane 134 din pri »jelenu«, in 130 din v »Kolonialah-«. Moramo omeniti, da je cena v »Kolonialah tista, ki jo je občina, predpisala. Zakaj je pri »Jelenu« dražje? Tudi druga »Izbirina« tr- govina »Hrana« ima za moko tipa 600 višjo ceno kot je predpisana; 172 din, namesto" 170 din. Spet bo nekdo rekel, da dlako cepimo. Pa se naj spomni, da podjetje proda moke na tone, a lahko potem še govorimo o dlakocepstvu? J6 dla- kocepstvo tudi, če se vprašamo, zakaj so se žemlje podražile za 114 odst., moka pa za 81 odst; 33 odstotkov je le prevelik razpon. Sedaj pa še nekaj o olju »Evit«, Pri »Na-Mi« smo ga kupili jia 579 dinarjev in 50 din smo dali za ste- klenico; 79 din več kot je predpi- sano. Kaj se lahko obdrži kateri- koli izgovor, če smo isto olje lahko pri »Jelenu« kupili za 468 din. 111 din razlike v trgovinah, oddalje- nih za nekaj korakov. Veselje za- radi dobrega nakupa je bilo spet kratkotrajno. Prodajalka se je spomnila, da stane steklenica 57 dinarjev. Zakaj Ra spet teh sedem din več kot pri »Na-Mi«?! Končno smo odkrili tudi arti- kel, ki v vseh trgovinah, razen v »Na-Mi« stane enako: sladkor. Povsod je cena 270 din in SOO din za kilogram sladkorja v kockah. Da, cena je ista — posebno tegale v kockah. Samo ptujska gospodi- nja mora dobro zbrusiti pete, da ga tudi odkrije. »Na-Ma« ga ima, tudi »Hrana«, o njem pa nič ne vedo v »Kolonialah« in pri »Je- lenu«. Prej sem pohvalil prodajalke. Bile so res povsod prijazne, mor- da bi se lahko edinole naučile, kako se strokovno imenujejo raz-; ne vrste moke. Bi nam v akciji malo pomagalo, sedaj pa je že vse končano. Pa bi nas vseeno vese- lilo, če bi se naučile, ker za šte- vilke že imajo talent, čeprav so se pri »Hrani« pritožile, da so v enem tednu kar trikrat menjali cene in imajo sedaj raje vse zapisano. l'ri »Jelenu« pa so veseli, če jih kupci stalno sprašujejo za cene raznih konzerv, ker bi jih verjetno sicer napisali pod konzervami. Mogoče je v reportaži malo bo- dic, pa se naj trgovci spomnijo, da so potrošniki še na večjih bo- dicah. Rudi Ročak in Drago Rizman TOKRAT JE POVZROČILA DRAVA OGROMKO ŠKODO TUDI PRI NAS Velika poplava v ponedeljek, 2. avgusta 1965, pomeni za po- plavljene predele ob Dravi k vsem nevšečnostim še eno novo, letos in v zadnjih 50 letih ne- navadno poplavo, ki je povzro- čila večmilijonsko škodo, obe- nem pa je opozorila projektante in investitorje na veliko odgo- vornost, ker ne upoštevajo, da je nevarno graditi večje gospo- darske objekte v poplavnih ob- močjih in da ne smejo biti tla teh objektov izpod nivoja po- plavnih voda. Ptuj, pa tudi vse podeželje ob Dravi in Pesnici, je v ponede- ljek, 2. avgusta, v zgodnjih urah ugotovilo, da se bliža ponovna poplava, vendar nikdo ni raču- nal, da bo dosegla tako višino in da bo tako razsežna. Stab za po- moč ob poplavah in ob drugih elementarnih nesrečah pn ob- činski skupščini Ptuj je opozo- ril s sireno na večjo nevarnost kmalu predpoldne i)n je tudi raz- pK>slal reševalne skupine v Oreš- je k Stalcerjevim, v mlin na Bregu in v Sturmovec, od koder so že klicah pa pomoč gai-nizijo JLA in gasilce, pa tudi bližnje prebivalce. V mlinu na Bregu ogrpženih večjih količin pšenice, kljub hi- tri pomoči garnizije JLA, ni bilo mogoče rešiti pred naglim vdi- ranjem vode v mlin.?ke in skla- diščne prostore. Od Meškovih im Roginovih ob Dravi je Dra- va našla pot proti mlinu in Stu- denčnici, kakor je to bilo ved- no ob enako visokem vodostaju. Sicer nizka in mirna Studenč- nica se je spremenila v rokav Drave, ki je odnesel sprva iz struge Studenčnice vso travo in mulj, potem pa je začel resno ogrožati perutninsko farmo. Uprava farme se je takoj za- vedla nevarnosti. Sprva ji je bolj pretila nevarnost vdora vo- de i'Z glavne struge Drave, zato so najprej tam hiteli kopati ja- rek za odtok vode in delati na- sip, toda kmalu se je izkazalo, aa je naval vode po strugi Stu- denčnice nevarnejši, ker je juž- na stran objektov, zlasti prvih štirih, na nižjem terenu in zelo blizu Studenčnice. In če se ne bi tako resno in hitro odločili za graditev zaščitnega nasipa vzdolž objektov, bi nastala ogromna škoda s potopitvijo vsaj 40.000 piščancev in več va- gonskih količin koruze in vskla- diščene hrane za perutnino. Gar- nizon JLA Ptuj, štab pred vo- jaške vzgoje Ptuj, celotni ko- lektiv Perutnine Ptuj ter tovar- ne močnih krmil, so prihiteli na pomoč in so v kratkem času zgradili več kot 1 meter visok nasip. Vanj je pljuskala uma- zana in razburkana dravska vo- da, ni pa ga mogla pcxireti. Voda pa je vseeno vdrla v 4 objekte farme skozi kanale, vendar ni dosegla višine, kot je bila izven nasipa. Z večstoroko verigo lju- di je uspelo rešiti iz 4 objektov nad 40.000 piščancev. Spravili so jih v drug objekt, ki je bil pra- zen in izven nevarnosti. Popol- dne je začela Drava naglo upa- dati in nevarnost za objekte far- me je minila. Malokdaj doseže Drava viši- no, da bi vdrla čez visok nasip in zid ob Dravski ulici v to ulico in na alejo v parku. Tokrat je več ur pljuskala po zidu vinarskega muzeja in je zalila del Dravske ulice med tiskamo in med »2e- lezniino«. Prav pri vrhu stebra novega cestnega mostu so se raz- bijali veliki valovi, enako pa tudi na stebrih železniškega mostu. Struga Grajene je tudi bila polna Drave. Vzhodno od skla- dišč Vodne skupnosti za Dravo in Muro se je Drava na š-iroko razlila in je potisnila čez brego- ve tudi Rogoznico, ki je zalila bližnjo Simoničevo hi5o v Bu- doni in dalje navzgor travnike in ogrozila tudi bližnje hiše pod Brstjem. Hiše na travnikih v Sturmovcu so bile odrezane od okolice. Vse njihovo imetje se je znašlo v vo- di, ki jim je prizadela ogromno škodo. Komaj so rešili najnujnej- še. Brez čolnov zanje ni rešitve. Graditev njihovih domov na ni- zek teren med Dravinjo in Dra- vo pomeni ponesrečen poskus, kar občutijo ob vsaki, tudi naj- manjši poplavi. 2e ob spomladni poplavi Dra- ve se je izkazal kot stalno ogro- žen tudi predel med Stoinci in Muretinci, zlasti v Muretincih severno od ceste (Obranovit. ki zavije na Bori in dalje dol od Horvato\'ih, ki so tudi vsakokrat poplavljeni. Kleti se jim vedno napolnijo z vodo. Enako je s hi- šami dalje proti vzhodu. Tako ogroženih hiš je več še na For- minu, od koder so morali '^udi sedaj evakuirati živino in ljudi. Resno ogrožen je bil tudi most pri Borlu. Poplavno ogrožena območja so tudi ob Pesnici, ki je sedaj prav tako povzročala večjo škodo s po- plavljanjem nekaterih dvorišč in njiv ter travnikov. Gasilci so morali na pomoč v vseh ogroženih predelih občine, v najnevarnejših predelih pa je prevzela skrb za pomoč garnizija JLA iz Ptuja. Poplave okrog Ptuja je bilo najlaže videti s ptujskega j^ruau. Obrati tovarne avtoopreme so bi- li že kmalu dopoldne obkroženi z vodo. Z naraščanjem Drave pa se je ta vodna gmota razlivala vedno dalje in je končno prepla- vila celo tovarniško dvorišče, ter je vdrla v nižje ležeče prostore. Kolektiv te tovarne je imel mno- go dela, d aje spravil na varno vse, čemur bi škodovala voda. Cez dvorišče je končno nastal t«k, ki pa je popoldne zopet iz- ginil. Tudi nasipu za novi kanal Dra- ve voda ni prizanašala, temveč ga je precej nagrizla in odnesla z njega precej materiala. Škoda še ni ocenjena, vendar presega po višini vse prejšnje ce- nitve. ■ Letošnje leto je tudi za ptuj- sko občino leto veliko škode in nesreč ter vremenskih težav, kar po svoje vpliva na letošnji doho- dek in napredek. V J Dravski cestni most v Ptuju je bil do betonskih nosilcev v vodi Nad en meter visok nasip je obvaroval perutninsko farmo pred najhujšim. Štiri objekte je napolnila voda iz kanalov. Piščance so morali evakuirati ' Pogled 2 gradu na breški obrat tovarne avtoopreme, ki je obdan j z naraščajočo vodo LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedplje 8.. do nedelje, 15. avgusta 1965 Polna luna bo v četrtek, 12. avgusta, ob 9.22 Napoved vremena: kratko po- slabšanje vremena bo od nede- lje, 8.. na ponedeljek, 9. avgusta. Nato bo lepo vreme do konca , tedna. Dnevne temperature bo- do nihale med 16 do 20" C v za- četku in ob koncu tedna. V sre- dini tedna bodo dnevne tempe- rature okrog^26°C Alojz Cestnik Okrog 60 niiijonov dinariev škode zaradi poplave na ormoškem območju POPLAVLJENIH JE NAD 1000 ha KMETIJSKIH ZEx\ILJIŠC. UNIČENIH IN POŠKODOVANIH JE VEC CEST, MOSTOV IN BRVI. POPLAVE SO UNiCiLE PRECEJ DIVJADI IN POŠKODOVALE NEKAJ HIŠ IN GOSPODARSTEV. V torek, 2. avgusta t. i .,je mo- čan naliv povzročil, da so se v jutranjih urah razlili potoki iz svojih strug. Voda je poplavila vse rodovitnejše in nižje kmetij- ske površine. Poplavljala je Pe- snica, Podgorski potok, Sejanca, Trnava in Pavlovski ter Pušenski potok. V zgodnjih jutranjih urah so prizadeti prebivalci pričeli re- ševati ogroženo živino, les in les- ne izdelke ter vse ostalo, kar se je dalo rešiti. Po mnenju predsednika občin- ske skupščine Ormož Francka Novaka so poplave napravile od 50 do 60 milijonov dinarjev ško- de. To je trenutna ocena. Ce se bo voda dalj časa zadrževala na njivskih površinah, bo škoda narasla na 100 milijonov dinar- jev. Največ škode je na koruzi. krompirju, uničenih in poškodo- vanih je nekaj cest, poškodovani so mostovi in brvi, voda je od- nesla nekaj lesa, zblatila otavo, poškodovanih je nekaj hiš in go- spodarskih poslopij. Poplave so povzročile največ škode v Cvet- kovcih na Otoku, v Trgovišču, Frankovcih, Obrežu in v Sredi- šču. Stanovalci iz poplavljenih po- dročij so reševali živino, perutni- no, posteljnino, pohištvo in dru- go. V nekatera stanovanja je vdrla voda in je uničila precej nepremičnin. Skoraj vsi kletni prostori v poplavljenem območ- ju so bili polni vode. Najhuje je bilo v Cvetkovcih, kjer so mo- rali nekateri stanovalci zapustiti svoje domačije. Živino so eva- kuirali na nepoplavljena področ- ja in tako so reševali vse, kar se je dalo. Prizadetim so prisko- čili na pomoč gasilci iz Ormoža, Cvetkovc, Hardeka, Loperšic. Ivanjkovec in iz Trgovišča. V Cvetkovcih so napravili nekaj manjših nasipov, ki so prepre- čili večjo škodo pred poplavo. Po mnenju kmetijskih strokovnja- kov so poplave uničile precej ro- dovitnih površin in s tem tudi krompir in druge poljedelske kulture. Na poškodovanih zgrad- bah in cestah je večmilijonska škoda. Ceste so poškodovane in nekatere uničene — proti Ivanj- kovcem in Otoku pri Veliki Ne- delji. Poplava je poškodovala tu- di ormoški vodovod. V tem času 9o zaprli za ves promet ormoški most čez Dravo. Zaradi p^lave so morali živi- no preseliti na nepoplavljena področja v Cvetkovcih, Trgovi- šču in v Frankovcih. V Središču je poplavila Tmava in ogrožala 12 Gospodarskih poslopij. Vo-i^n (Nadaljevanje na 3. strani) stran 3 »TEDNIK« — petek, 6. avgusta 196S <5 trnn 1 Tudi za živila končno nove cene OBČINSKI ZBOR IN ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SKUP- ŠČINE OBCINE PTUJ STA NA SEJI, KI JE BILA V SOBOTO, 31. - 1965, DOLOČILA MALOPRODAJNE CENE ZA OBMOCJE PTUJSKE OBCINE IN SICER ZA MOKO, KRUH, SLADKOR, OLJE, cVEZE MESO, MLEKO, PREMOG IN DRVA, DOLOCiLA STA TU- pi MARZO V PROMETU NA DROBNO ZA BREZALKOHOLNE plJACE, RlZ, SOL, JEDILNE MASCOBE, MESNE IZDELKE, KA- VO. ZA ZAČIMBE, ZA JUZNO SADJE IN ZA DRUGE PODOB- NE ŽIVILSKE PROIZVODE. Sejo je vodil podpredsednik občinske skupščine Vladimir Vrečko. Prisostvovali so ji tudi poslanci in predstavniki nekate- rih gospodarskih organizacij. Po razpoloženju na tej seji in pO diskusiji so odborniki poka- zali, da se dobro zavedajo odgo- vopnositi, ko gre za zelo važna vprašanja kot sedaj za reformo našega gospodarstva in za odgo- vornost za odločitve o povišanih cenah, ki prizadenejo vse proiz- vajalce in potrošnike na občin- skem območju. V dislcusiji so se bolj oglašali odborniki kot po- trošniki, zlasti glede na zvišanje cen živilom in industrijskemu blagu. Nekaj navzočih je disku- tiralo tudi o proizvodnji. Več kot o samih cenah je bilo diskusije o tem, da se večina po- trošnikov ne bo znašla zlasti pri nakupu moke raznih kvalitet in cen in da bo to lahko samo v ko- rist prodajni mrežL Zlasti pa je izražena ta bojazen glede mesa ravno zaradi preveč razčlenjenih Kvalitet mesa in 15 cen. Malo je verjetno, da bo zmogel mesar v prodajalni pri navalu potrošni- kov točno razmejevati kvaliteto mesa in cene. Tako se bo lahko dogajalo, da bo dobil potrošnik kvaliteto mesa, ki je ne bo pla- čal, drugi pa bo plačal kvaliteto mesa, ki je ne bo dobil. Na vprašanje, zakaj 15 cen za meso, so dobili odborniki od so- odbornika iz podjetja »Perutni- na« pojasnilo, da je s tem pod- jetju olajšan obračun s proda- jalci mesa. Podjetje je torej naš- lo ob tem povišanju cen priliko za ureditev notranjega obračuna s svojimi zaposlenimi na poti med klavnico in mesnico, med- tem ko je prepuščeno potrošni- kom, naj sami skrbijo, da bo pra- vilen obračun tudi med prodajal- ci in med potrošniki. To praktič- no pomeni, da bi morali biti vsi potrošniki enaki strokovnjaki za ocemjevanje kvalitet mesa, kot so iračeni mesarji, nakar bi lahko cfifpadla vsaka bojazen, da bi bi- lo pri obračunu kaj narobe. Na drugi strani nalaga taka postavi- tev cen prodajalcu, da napiše na obračun, kakšno meso je obra- čunal, da bodo lahko potrošniki preverili pravilnost obračuna. Novi ukrepi zasledujejo mnogo več, ne pa 1 dodatno admini- stracijo, zato se bo prej ali slej izkazalo, komu je taka razčleni- tev kvalitete mesa in cen naj- bolj koristna. Ob tej priliki je bilo več po- vedanega tudi o proizvajalcih ter o njihovih kalkulacijah pred predlogom za povišanje cen. Tu- di gospodarske organizacije so se morale držati določenih krite- rijev pri postavljanju novih cen in marž in jim je kljub povišanju cen in marž- omogočen le omejen dohodek. Za podjetja in tudi za kmetovalce, ki se ne bodo pri- državali novih predpisov in do- ločil, kot je bilo poudarjeno na seji, so oblasti na razpolago vse n.ožnosti, da zagotovi red in di- sciplino pri njihovem izvajanju. Vsako rušenje sedaj postavlje- nega sistema bi pomenilo v sta- bilizaciji našega gospodarstva nove težave, česar pa skupnost ne sme dopustiti. Po raztolmačenju vseh predlo- gov glede cen in marž sta oba zbora predloge brez sprememb potrdila z veljavnostjo od i. av- gusta 1965. Za živila je v ptujski občini podražitev med 19 "/o in 81 "/o. f^ajbolj se je podražila pšenična moka »C« (prej 122 din) tipa 400 (8l"/o povišanje) in stane sedaj 220 din, nato kruh (prej 120 din) iz moke tipa 400 {73 "Vn) sedaj 208 din, potem pšenična moka »C« (prej 109 din) tipa 600 (64 "/o), se- daj 170 din; kruh (prej 110) iz moke tipa 600 (58 »/o), sedaj 170 din; mešani kruh (prej 108 din) iz moke 70:30 (46«/o), sedaj 158 din; mleko (prej 90 din) z 3,2"/o tolšče (44 »/o), sedaj 1 liter 130 din; kruh (prej 98 din) iz moke *ipa 1000 (42 «/n), sedaj 140 din; ®veže goveje meso (prej povor. 945) 38 »/n, sedaj 1300 din; pše- 'lična moka »C« (prej 100 din) tipa 1000 (30°/o), sedaj 130 din; svinjsko meso (prej 720) s sla- fiino (28 "/o), sedaj 940 din; svinj- sko meso (prej 870 din) brez sla- Jiine (27 0/n), sedaj 1100 din; te- ^ečje meso (prej 1135 din) po- ^'Prečno (240/0), sedaj 1400 dini sladkor (prej 220 din) kristal '230/0), sedaj 270 din, olje (prej 231 din) pol litra pakirano (21 ®/o), fedaj 290 dihi olje (prej 415 din) Jter pakirano (20%), sedaj 500 din; sladkor (prej 250 din) kocke ;20®/o), sedaj 300 dinj olje (prej din) rinfuza (19 »/o), sedaj 470 pšenična moka »B« tipa 1000 Stane 140 din, tipa 600 stane 190 i din in tipa 400 stane 240 din. i ^akšne cene so tudi v drugih ob- j Pri premogu znašajo povišanja od 8 do 10 "/o v primerjavi s prejšnjo maloprodajno ceno. Marža premoga je pri »Lesu« Ptuj 10"/o. Ceiie za trda drva so: in sicer za 1. vrsto 10.000 din, za II. vrsto 9000 din in za III. vr- sto 8000 din. Tudi pri drvih je marža podjetja »Les« 10 "/0. Pri drvih je 20 Vo prometnega davka. Marža je določena v prometu na drobno na nabavne cene od 10 do 350/0. Za banane je določe- na marža na 35 0/0, za južno sad- je (razen banan) 25 "/o, za brez- alkoholne pijače 20 0/0, za riž, testenine, konzerve vseh vrst, kavo in kavovine 15 0/0, za moko (razen pšenične) 13 0/0, za sol 12®/o in za jedilne maščobe 10 0/0. In končno še cene mesu. Pod- jetje »Perutnina« je upoštevalo pri kalkulaciji tudi pogoje naku- pni živine od živinorejcev seda- nje in še morebitne spremembe cen. Pri cenah za meso gre za lestvico od 100 do 2100 din. Najdražja je goveja pljučna pečenka, meso posebne katego- rije 2100 din; telečje meso brez kosti, I. kategorije, stegpo in ple- če stane 2050 din; goveje meso brez kosti, 1. kategorija, stegno, pleče, podpleče — 1800 din; te- lečje meso brez kosti, II. kate- gorija, bočnik — 1700 din; teleč- je meso z vraščenimi kostmi, I. kategorija, zarebrnica, kotleti, ledvična pečenka — 1550 din. Po 1400 din je 1. goveje meso z vraščenimi kostmi, I. kategori- ja, visoka in nizka bržola; 2. te- lečje meso brez kosti, III. kate- gorija, potrebušina, flam; 3. svinjsko meso brez kosti, I. ka- tegorija, stegno, pleče. Po 1360 din je goveje meso brez kosti, II. kategorija, bočnik,. vrat, flam, robček in vbodno meso. Po 1300 din je svinjsko meso z vrašče- nimi kostmi, I. kategorija, zare- brnica, kare. Po 1200 din je svinjsko meso z vraščenimi kost- mi, I. kategorija, vrat in po 1100 din je sveže goveje meso z vra- ščenimi kostmi, II. kategorija, rebra in prsa. Po 1000 din je telečje meso z vraščenimi kostmi, II. kategori- ja, vrat, prsa: svinjsko meso brez kosti, II. kategorija, potrebušina, flam in svinjsko meso z vrašče- nimi kostmi, II. kategorija, reb- ra. Po 940 din je svinjsko meso s kožo brez glav in nog; po 650 din je svinjsko meso z vraščenimi kostmi — krače; po 450 din sve- ža slanina brez kože in salo in po 100 din goveje, telečje in svinjske kosti. V ponedeljek, 2. 8. 1965, se je že začela prodaja po teh novih cenah. O novih cenah je še vedno do- volj razprav in komentarjev. Zdaj je še povsod največje zani- manje za izračun življenjskih stroškov in za koliko bodo dvig- nile gospodarske organizacije dohodke svojim zaposlenim gle- de na povečano proizvodnjo. Nnve cene pred ormoško skupščino Na zadnji sobotni seji občin- ske skupščine Ormož so odborni- ki razpravljali o predlogih sveta za splošne gospodarske zadeve, sveta za občo upravo in notranje zadeve o spremembi odloka o prispevkih in davkih, o poročilu komisije za likvidacijo gostišča pri »Kolodvoru« in sprejeli so nekaj odlokov. Kot smo že v »Tedniku« poro- čali, veljajo od ponedeljka, 26. julija t. L, na območju občine Or- moč nove cene. 22 poslovalnic tr- govskega podjetja Zarja Ormož je opravilo inventuro čez soboto in nedeljo in v ponedeljek so pričele prodajati blago po novih cenah. Te so izračunali na osnovi danih navodil in upoštevajoč re- publiški, zvezni in občinski da- vek, maržo, prevozne stroši:e in so tako dobili nove cene blaga. Te nove cene je potrdil svet za splošne gospodarske nadeve. Po temeljiti i,n vsestranski razpravi odbornikov je moč sklepati, da se odbprniki in delovni ljudje v občini v celoti zavedajo obstoje- čih in nadaljnjih nalog ob go- spodarski reformi. Med ostalim ie bilo na seji skupščin« poudar- jeno, da si morajo ustvariti go- spodarske organizacije v občini primerne pogoje za svoj nadalj- nji razvoj. S tem, da se naše go- spodarstvo vključuje v medna- rodno delitev dela, se ustvarjajo novi pogoji. Ti bodo v veliki me- ri vplivali na razvijanje našega gospodarstva. Namen gospodar- skih ukrepov ni zviševanje cen, temveč gre ,za vrednotenje dela in blaga po cenah, ki jih prizna- va zunanje tržišče. S tem bodo odpravljena nasprotja med pro- izvodnjo in potrošnjo, v razde- ljevanju družinskega proraču- na in drugo. Nova gospodarska reforma gospodarske organizaci- je prisiljuje k povečanju pro- duktivnosti dela, k izboljšanju organizacije in tehnologije pro- izvodnje, k izkoriščanju notra- njih rezerv, k znižanju števila zaposlenih itd. Izdelki morajo bi- ti taki ali kvalitetnejši od izdel- kov na zunanjem tržišču, '-er bo le v tem primeru mogoče našim gospodarskim organizacijam uspešno nastopiti na zunanjem tržišču. Maloprodajne cene tistim iz- delkom in proizvodorn, ki jih do- ločajo občinske skup'sčine. se v občini Ormož ujemajo s cenami sosednjih občin. Za razne vrste moke je skupščina določila na- slednje cene: tip 400, kvaliteta B 240. kvaliteta C 220 din za kg; tip 600. kvaliteta B 190, kvaliteta C 170 din za kg; tip 1000, kvali- teta B 140, kvaliteta C 130 din za kilogram in ržena moka 187 din za kilogram. Odborniki občinske skupščine Ormož so glasovali za odlok, ki določa, da bodo pekarne in trgo- vine prodajale kruh po nasled- njih cenah: beli kruh iz moke tipa 400, 208 din za kg; beli kruh iz moke tipa 600, 168 din; črni iz moke tipa 1000, 140 din: rženi 150 din; žemlja mala 24 in žemlja velika 34 dinarjev. Sladkor (kristal) bodo v ormo- ških trgovinah prodajali po 270 din za kilogram, sladkor (kocke) pa po 304 din. Olje belo je po 480 din za liter, vstekleničeno pa pK) 510 dinarjev. Tudi cene mleku so znatno porasle. Sveže mleko s 3,2% stopnjo maščobne vrednosti bo veljalo 135 din, s 3,6% stopnjo pa 150 dinarjev. Cena premogu je povprečno nad 13 % višja, premogu za go- spodinjstvo pa približno za 15 %. temu zvišan ju §e je treba j prišteti strošiie prevoza. Uki- ■ njen pa je tudi regres na pre- mog. Odborniki so na seji skup- ščine izglasovali, da bo tona li- gnita veljala 10.877 din in tona kockovca 9.911 din. Te cene so računane franko skladišče. Na seji skupščine so odbor- tiiki temeljito in vsestransko analizirali stanje gospodarstva v občini in so na osnovi teme- ljitih analiz in diskusij sprejeli zmerno zvišanje cen tistim pre- hrambenim predmetom, ki spa- dajo v pristojnost občinske skupščine. ORMOŽ Kako bo Z zvišanjem osebnih (doho(jkov? v torek, 3. avgusta t. L, je bil razširjeni plenum Občinske- ga sindikalnega sveta občine Ormož, ki so se ga poleg čla- nov plenuma udeležili tudi predsedniki sindikalnih podruž- nic in predsedniki upravnih od- borov. Namen plenuma je bil kon- kretno razpravljati o položaju gospodarskih organizacij ob no- vj go.spodarski reformi. Novi gospodarski ukrepi so prinesli v na.ostati del velike Nemčije, vsi naj bi deiali za fi- rerja. Zavedne Slovence so iz- gnali tudi v Avstrijo in Nemčijo, mlačni Slovenci in Slovenke pa bi ostali. Okupator pa se je zm')- til v svojem računu. Tudi v na- videz ponižnih in mlačnih Slo- vencih, ki so v stari Jugoslaviji ^politično mirovali, se je vzbudil odpor proti okupatorju, proti njegovemu nasilju in pripravlje- ni so bili pomagati upornikom. Prve dni maja 1941 je prišel v Ptuj član okrožnega komiteja KP iz Maribora Miloš Zidanšek in poročal o ustanovitvi Osvobo- dilne fronte. Zadrževal se je pri trgovki Fini Vugovi v Panonski ulici, danes ulici heroja Lacka. Pri tov. Vugovi bili v službi Kazimir Koželj in njegova žena Milka, članica KP ter skojevec Alojz Strafela iz Markovec. Ko- želja je okup^or že maja aretiral in poslal v zapore na gradu Bor- lu, njegova žena Milka pa je pri- stopila v Osvobodilno fronto. Skupa z Lojzke Koičevo, trgov- sko pomočnico pri Vugovi, sta z dovoljenjem lastnice trgovine podpirali OF. Trgovina Vugove je bila javka OF. Tu so se ogla.5a- li aktivisti, s katerimi je bila povezana Milka Koželj do njene preselitve v »Ljubljansko po- krajino«, decembra 1941. Milkin mlajši brat je prihajal k sestri iz Celja po razne potrebščine za Celjsko in Savinjsko četo. V Vugovo trgovino je prihajala po potrebščine za partizane tudi Anica Kaurevič, sekretarka SKOJ zn ptuisk-o okrojje. Pred- vsem je odnašala material za partizanske cikiostilne tiskarne: papir, tiskarsko barvo in irugo. Zelo požrtvovalna sodelavka Osvobodilne fronte v Ptuju je bi» la Olga Meglič. ki smo jo že ime, novali v poglavju delo\7anja na, prednih žen^k pred letom 1941 Opravljala je nesebično tudi najtežje naloge. Prevažala jg partizane čez Dravo, ko so ho, dili IZ Slovenskih goric po orožje v Haloze in na Dravsko polje, Doma je delila z ilegalci vse, kar je imela, zadnji košček kruha, jim dajala ležišča, jih sprejemala s srčno toplino in jim vlivala po, gum in dobro voljo. Čeprav je bila siromašna delavka, ni nikoli odklonila pomoči ilegalcem, ki so se k njej zatekali. Im.ela je dva otročiča, ki še nista prestopi, la šolskega praga in ju je srčno ljubila, vendar z nevarnim de- lom ni prenehala. Tudi nien mož Albin ji je pomagal pri de, lu. Sekretarka ptujskega okrož- nega komiteja KP, Mima Kovač- Barčka pravi v svojih spominih, da je bila Olga njena največja opora pri delu za osvoboditev med ženami, s katerimi je bila povezana in da se ne more spri- jazniti z mislijo, da le čudovite žene iz proletarskih vrst ni več. Olgo je namreč okupator ustre- lil 4. no^'<=>mbra 1942 (NAOAL]EVAN}£ SLEDI) Olga Meglic, učiteljica v Mari- boru — 4. novembra 1942 Anica Kaučevič, umrla 7. avgu- sta 1943 v Oswiecinu Razstava mladih amaterjev V soboto, 7. avgusta, bo ob 18. uri na magistratu, Trg MDB 1, otvoritev likovne razstave, ki jo prirejata v, počastitev občinskega praznika dva mlada amaterja. To sta Strelec Milan iz Grajene in Kukovec Iztok iz Trubarjeve uli- ce. Čeprav je njuno elementarno okolje različno, sta našla skupne težnje, da preproste, vsakdanje stvari upodobita na dvodimen- zionalni ploskvi in jih obarvata z delcem svoje notranjosti. Strelec Milan je znain že iz ča- sa, ko je kot učenec na osnovni šoli Franca Osojnika pokazal svoj naravni dar. Razstavljal je v Ptuju in sodeloval na raznih natečajih drugod, kjer je žel lepa priznanja. Njegova dela sestoje iz tehnik olja, tempere, akvarela, oglja in linoreza. Kukovec Iztok je še javnosti neznan, ni pa s tem povedano, da se šele kratek čas ukvarja s sli- kanjem, Lansko leto je sodeloval na republiški mladinski razstavi v Slovenjem Gradcu in na nate- čaju Ljudske tehnike v Ljublja- ni. Obakrat je dobil nagrado. Letos je končal osemletko na šo- li Franca Osojnika, za nadaljnjo pot si je izbral šolo za oblikova- nje. Specifičnost njegovega dela so oljna platna. Oba mladinca porabita večino prostega časa za iskanje in izpo- polnjevanje svojega likovnega izrazaj dokaz, da se mlade sile dajo akumulirati v koristno de- javnost, kjer posamezinik najde osebno zadoščenje ter si bogati vsebino. Prepričan sem, da je še več neodkritih entuziastov, ne samo za likovno umetnost, am- pak tudi na drugih področjih Prisluhniti mofamo mladim lju- dem, upoštevati njihova nagnje- nja, čeprav dajejo še morda ne- bogljene rezultate. Ko hodimo površno mimo, delamo napake, ki se kmalu opazijo v liku na oglu ulice. Važno je, da se obli- kuje osebnost, ki bo mogla iz- luščiti pravo lepoto in vrednost Ko takšen mladinec konča osnov- no šolo, se najpogosteje nima kam zateči. Potrebno bi bilo ustanoviti okrilje z mentorstvom, ki bi dajalo impulze za nadaljnje delo. Z obiskom te razstave ne bo- mo pokazali le zanimanja za umetnost, temveč tudii zanima- nje za današnjo mladino. Zani- mivo bo Dogledati po preteku enega tedna v vpisno knjigo, ko- mu je kaj za oboje navedeno. -leči Izvajanje gospodarske reforme in naloge komunistov 1 ( Ni;ii1alievani(- ^ I «ytrann - no! Učinek gospodarske reforme - se mora odražati predvsem v >. iskanju notranjih rezerv, v po- - večanju produktivnosti, v zniža- z nju stroškov, v modernizaciji e proizvodnje itd.; ne pa v postav- e Ijanju »ekonomskih cen«, ki lah- _ ko skrivajo tudi slabo gospodar- a jenje in stroške, ki so vse prej e kot ekonomski. Predstavniki ta- _ kih gospodarskih organizacij se ^ morajo vprašati, kaj bodo napra- .j vili tedaj, če svojih podraženih g izdelkov ne bodo mogli prodati, 1 če jiii potrošniki ne bodo mogli kupovati? Kje bodo takrat jema- ^ 11 sredstva za osebne dohodke, če bo njihovo blago obležalo v ® skladiščih? Po priporočilih bi se naj osebni dohodki zvišali do 24 "/o, vendar mnoge delovne organizacije na tako visoko zvišanje ne bodo mogle iti. Objavljeni ceniki v maloprodajni mreži kažejo, da bodo življenjski stroški porasli 0 za precej več kot za 24«/o. Tu - nastaja vprašanje, aH niso pone- 9 kod določene pretirano visoke e marže, ki blagu znatno zvišujejo - ceno? Spričo tega kupna moč po- e trošnikov ne bo taka, da bi po- ti spravila blago po kakršnihkoli e cenah. Gospodarske organizacije e hodo morale nenehno spremljati - flogajanla na tržišču, ki mora po- 1 stati odločujoči regulator cene, - in če bo tržišče zahtevalo nižje - cene — jih bo treba tudi znižatL - Nenehno bo treba vsklajevati o hlagovno-denarne sklade po eko- nomski logiki zakona vrednosti, a no pa po željah in velikih apeti- - tih. Zvišanje osebnih dohodkov bo t treba opraviti tudi v družbenih - službah, pri čemer velja posebna s skrb enotnemu tretiranju vseh, o ki se financirajo iz proračuna. Tudi tu rešitev ne bo lahka, ker e je treba proračunsko potrošnjo zmanjšati, pri tem pa ne smeta _ biti prizadeta šolstvo in zdrav- a «tvo, ki žo doslej zaostajata za _ našim družbeno-ekonomskim raz- . vojem. - Produktivno'5t in delovna sila Proces intenzivnejšega gospo- darjenja. racionalizacije in mo- L dernizacije proizvodnje, ki ga 5 začenjamo z gospodarsko refor- gi mo, bo prisilil gospodarske orga- B nizacije, da ne bodo povečevale J produktivnosti na račun eksten- Q zivnega zaposlovanja delovne si- • le, temveč bodo morale intenzi- g virati gospodarjenje z obstoječo Q delovno silo. Glede na povečanje • osebnega dohodka bo delovna £ sila draga, vendar produktivna. S Odnnsfanje delovne sile je lah- • ko samo skrajni ukrep In mora 5 dejansko nomeniti realizacijo re- % zerv v številu zanoslenih. Pred • fem je treba poskrbeti za ustrez- 2 no pregrunacijo delovne sile 9 znotraj, tako gosoodarske kot p negospodarske delovne oraani- ' zacije. Zlasti bo treba proučiti vprašanje premeščanja iz admi- n nistracije v proizvodnjo. Novi 2 oospodarski ukrepi dajejo pred- li nost tistim delovnim orqanizari- ■ iam ki so družbeno interesantne 2 zaradi svoje akumulativnosti. ■ Zaradi takšnena položaja delov- ■ nih organizacij v novem gospo- J darskem sistemu ho nujno prišlo ■ j do prelivanja delovne sile med ■ ! nosameznimi delovnimi oroani- J I zariiami in tudi med gospodar- ■ skimi panogami ter do poveča- ■ nerra interesa za uslužnostne de- Jll javnosti. B Delovne organizacije tudi ne n hodo moole na silo zadrževati J delovne