Špela HUDNIK Arhitektura in komunikacija Bioelektronska telesa Informacijska tehnologija Medijska arhitektura Medijske membrane Megastrukture Moderni nomadi Information technology Medla architecture Medla membrane Megastructures Modem nomads Bioelectronical bodies V članku je predstavljen vpliv tehnologije, znanosti in kapitalskih strategij na spremembe tradicionalnih oblik In definicij prostora, arhitekture In telesa. Spoznava nas z novimi procesi mišljenja In bivanja, ki se stalno preoblikujejo v novih dinamičnih časovnih in prostorskih kontekstih. Prostor postaja informacijski filter, komunikacijska mreža. S prerezom treh pokrajin: pokrajine megastruktur, nomadske pokrajine in psi he de lične pokrajine teorija prispeva k razumevanju razvoja medijev in vesoljske tehnologije, informacijske tehnologije in elektronskega jezika. Ponuja oblikovanje različnih megastruktur, medijskih površin in ovojev sodobne informacijske družbe: antropološki modul, hi-pertelesa in infratelesa, bioelekronska telesa in telesa populacijske genetike. Predstavlja arhitekturo komunikacije. The article presents effects of technology, science and capital strategies on changes in traditional forms and definitions of space, architecture and bodies. It confronts us with new processes of thinking and living that are constantly being transformed into new dynamic time and spatial contexts. Space is becoming the information filter, communication network. A crosssection of three landscapes: landscape of megastructures, nomadic landscapes and psychodelic landscapes, theory contributes to understanding of media and space-age technology, information technology and electronical language. It offers designs of various megastructures, media surfaces and envelopes of contemporary information society: the anthropological module, hyper- and infra-bodies, blol-eiec-tronicai bodies and population genetics bodies, it presents the architecture of communication. 1. Uvod Ideja popularne kulture je tesno povezana s teorijo masovne kulture, ta pa z Marchallom McLuhanom in njegovima legendarnima citatoma: Medij je sporočilo (orig. The media is a message) in Svet je globalna vas {orig. The tuorld is a global village), ki ju današnja elektronska revolucija uveljavlja z neustavljivo hitrostjo. Richard Hamilton, britanski pop umetnik, definira vsebino nove estetike 60. let - pop kulturo- kot »popularno, minljivo, potrošniško, poceni, masovno, mladostno, duhovito, seksi, glamurozno in komercialno«. Šestdeseta leta so torej čas, ki je najmočneje označil vizijo prihodnosti. To je čas, ki je prestopil mejo med arhitekturo in drugimi polji umetnosti. To je čas popularne kulture polne simbolov in metafor, čas nove vizualne senzibilnosti, ki zahteva spremembe, užitek in novosti. Nove tehnologije, ki izhajajo iz uresničenih projektov Nase, razvoja medijev, znanstvene fantastike in pop kulture, vplivajo na stvaritve futuristične mode, oblikovanje, umetnost, glasbo, na načrtovanje mest in urbano regeneracijo. Poj- mi masovna družba, komunikacija in potrošništvo dobijo pomen tudi v arhitekturi. Tokrat se prvič zgodi, da vsa generacija umetnikov in arhitektov deluje globalno in kljub geografski razliki (London - Arch i g ram, Dunaj - Coop Himmelblau, Hollein, Missing Link, Haus-Rucker-Co, Firence - Archizoom, Superstudio, Tokio - Metabolisti ...) ponuja skupne vizionarske koncepte mest in arhitekture. Pod vjDlivom Andya Warhola, Cleasa 01-denburga, Roya Lichtenstaina in Toma Wesselmanna, najvidnejših predstavnikov pop arta, projicirajo svoje vizije z različnimi mediji (kolaž, film, performans, inštalacije, časopis, plakat). Warhol reproducira milijone ikon medijske družbe in postane zaščitni znak za Coca Colo, Campbells, Brillo in druge komercialne izdelke. Ukvarja se z odnosom potrošnik-proizvod. Njegova Factoiy je bila jedro inovativnosti, ustvarjalni mikro-kozmos, kjer so različni udeleženci ustvarjali skupno umetniško produkcijo. Paco Rabanne s svojimi kovinskimi oblekami obleče Jane Fonda v filmu Barbarella (1967) režiserja Rogerja Vadima. Fantazijski svet občutljivih, čutnih in tipnih j^ovršin mehkih organskih plastičnih oblik ponujata tudi letnik 14, št. 2/03 Olivier Mourgue in André Courrčges v psihe-delični pokrajini Kubrickovega filma 2001: A Space Odyssey (1968). »Poster Dress« z motivom Boba Dylana, modularni sistemi stolov in interierji Vernerja l^antona, Cardinovi vesoljski klobuki in televizor ter stoli v obliki globusa Eera Aarnia so novosti, ki temeljijo na tehnološkem pospeševanju potrošniške družbe. Potrošništvo in tehnologija postaneta zadovoljevalca potreb in želja ljudi. Danes Velvet Underground in Nico nadomeščajo nove glasbene pop ikone: Madonna, Björk, Bowie. Martin Margiela, Maria Blaisee, Hussein Chalayan, Issey Myake, Jean Paul Gaultier so modni oblikovalci tehnoloških membran, nosilk sporočil, vmesnikov med telesom in arhitekturo. Jeff Koons popularizira Cicciolino, Martin Creed ustvarja mehka, gibljiva okolja, Jenny Holzer pa zapiše umetiiost na elektronski zaslon. Ustvarja medijske prostore in išče meje med informacijo in propagando. llidi arhitektura vstopa v elektronsko simulirana okolja. Masovno potrošništvo in ikone pop kulture se evforično realizirajo v najrazličnejših »worldih in Las Vegasih«, v simulacijah realnosti, ki sledijo dinamičnim gibanjem vlaganja kapitala in ponujajo koncepte medijskih membran, mehke arhitekture, tekoče in transtekoče arhitekture, hiper-površine, hipertelesa ... 2. Pokrajina megastruktur Mobilni, komunikacijski in biološki koncepti urbanizma, spremenjeni osnovni principi bivanja »ugodja in zadovoljstva«, ki jih ponuja tehnološki napredek, in možnosti naraščajoče individualne mobilnosti so s pojmom večdimenzionalnih odnosov močno zaznamovali šestdeseta leta. Analogija med anatomsko strukturo in arhitekturo, prepredeno s komunikacijskimi tokovi transporta in medijev, se izraža v konceptih začasnosti, fleksibilnosti, prenosljivosti in prehodnosti družbe megastmktur in mobilnosti. Multiplikacija prostora je v »fimkcijiposev7tin«, ki z medsebojnim prepletanjem podpirajo, »72e-prekinjeno, tekoče gibanje in prisilijo telo, da se prilagodi nestabilnosti ...da ustvari čutni odnos z arhitekturo. To je čas sočasnega individualnega in družbenega telesa. Individualna bivalna celica je postala po zgledu avtomobila in avtodoma mobilna celota vse bolj avtomatizirane industrijske proizvodnje, Fullerjev Dymaxion House (1942), »ki mora biti tako kot človek kar-seda popolnoma samostojna in samovz-drževana, s svojim lastnim značajem, ponosom in lepoto ali barmoitijo«^^^. Postane potrošniški produkt minljivosti in začasnosti, ki se vse bolj >približuje ideji stalne mei^jave kosov oblek«^^^ Hibrid arhitekture in transporta kot mobilnega sredstva, ki se ponovi v velikanskem merilu dinamičnega organizma - megastrukturi - sestavljenega iz konstrukcijskih mrež posameznih enot, vpetih v infrastrukturne sisteme. Kolonizacija ogromnega, ekstremnega, brezgravitacij-skega, praznega prostora pa vpliva na radikalno preoblikovanje telesa in arhitekture. Vesolje se odpira kot alternativen bivalni prostor, ki za preživetje zahteva simbiozo telesa in tehnologije. 2.1 Komunikacijski tokovi Nenehna rast in transformacija sistemov z majhnimi, hitro spremenljivimi funkcionalnimi celicami ali kapsulami odgovarja naraščajoči osebni mobilnosti ter konceptom Archigramove avtopije, avtomobilskega mesta in individualnega prevoznega sredstva, »ki ni le transportno sredstvo, je način življenja ... predstavlja svobodo, izbiro, mobilnost, statusni simbol... je komunikacijski medij« l^i. Njihovi projekti Plug-in City, histant City, Walking City predstavljajo potujoče metropole na hidravličnih teleskopskih nogah ali zračnih blazinali, ki kot »paketi« potujejo in ponujajo družbi nov medijski univerzum in mobilnost. Prostor kot sa-moregulativni mobilni hidravlični stroj z avtonomnimi mobilnimi kapsulami, časovno omejenimi programi in spremenljivimi vsebinami, večravninskimi, diagonalnimi komunikacijskimi sistemi je odziv na stalnost, nespremenljivost, na psihološke površine varnosti. Lastnosti mobilnosti, komunikacije, občutljivosti in prožnosti megastruktur so pomanjšane lastnosti mikrostruktur, lastnosti prilagoditve procesom sprememb pa so lastnosti telesa. 2.2 Metabolični tokovi Preskok v merilu iz posamezne funkcionalne celice v megastrukturo in kompleteni odnosi med posameznimi celicami, mobilnimi enotami sestavljajo biološke sisteme rasti in C letnik 14, št. 2/03 1, Coop Himmelblau: Villa Rosa, 1968 2, Yuri Gagarin, 3. 2001: Odiseja v vesljo, 1968 4. Pierre Cardin: Čelada klobuk za vesoljsko dobo, 1966 5. Coop Himmelblau: Bela obleka, 1969 6. Marilyn Monroe, 1962 7. Odiseja v vesolju, 1968 8. Deep Blue 9. Zaslon za neposredne prenose 10. Letni kino 11. Dojemanje hitrosti 12. KIsho Kurokawa: Helix City, 1961 13. Kisho Kurokawa: Plavajoča tovarna Meta-bonate, 1969 14. Kisho Kurokawa: Škatlasta stanovanja, 1962 15. Haus-Rucker-Co: Spremlnje-valec okolja -Rumeno srce, 1968 16. Novi medij 17. Razstava: Vizija Japonske, 1991 18. Okolje Pepsi Blue Launch 19. Razstava: Vizija Japonske, 1991 20. Svet oglasov 21. Stephen Perrela: Hiper-površlne -Haptično obzorje, 1995 22. Toyo Ito: Jajce vetra, 1988-91 23. Oglas za IBM 24. Media Metropolis letnik 14, št. 2/03 D 25. Kovček -osebni prostor - javna podoba informacije 26. Hussein Glial ayan: Čajna mizica 27. Matrix 28. Distribucija 29. Migracijski tokovi 30. Modna revija: Hrabri novi neožičeni svet 2000, Charmed Technoiogy -model Lizzy 31. Elektronski umeten ud 32. Čokoladna mizica 33. Marcus Novak: Data - Driven Forms, 1997-89 34. Greg Lynn: blob 35. Kas Ooster-huis: trans-PORTs 2001 36. Z genetskim inženiringom nanovo sestavljeno telo 37. Vesoljska obleka 38. (Viaria Blaiss -Kuma Guma 39. Kas Ooster-iiuis: trans-PORTs 2001 40. Prizor iz filma Lawnmower-man 41. Lars Spuy-broek: Sladkovodni paviljon 42. Kas Ooster-huis: Slano-vodni paviljon 43. Lars Spuy-broek: Sladkovodni paviljon 44. Z genetskim inženiringom nanovo sestavljeno telo 45. Greg Lynn; Digitalni embriološki modeli 46. John H. Frazi er: Interakti-vator 47. Blasteroid letnik 14, št. 2/03 Sprememb. Procese biološkega metabolizma, dinamične tokove mest, ki so teoretična razlaga za mateiialni in alergijski meta-bolizem, uvajajo japonski Metabolisti s projekti »vijačnice«, »večdimenzionalne matrice«, »lebdeče tovarne«. »Mi uporabljamo besedo metabolizem v širšem pomenu, ki vkljiLČuje rast in metamorfoze. Biološki metabolizem se nanaša na spremembe in izmenjave sitbstanc znotraj živega organizma. Urejamo odnose med prepletajočimi se tokovi informacijskih vzorcev ljudi, stvari in eitergije (energijski metabolizem) in prostorskimi enotami ločenih servisnih in bivalnih celic glede na različne metaboliči^e ritme (materialni metabolizem). Sistem rasti, ki vkljiLČuje količinsko širjenje, se pokaže kot metamorfoza v celotni obliki sistema. Razpršeni dinamični tokovi prometnih in komunikacijskih mrež, aktivnih nevidnih procesov, niso več le zunanji komunikacijski sistemi, ampak se zajedajo v arhitekturno telo in ga prebadajo, posegajo v njegovo notranjo strukturo in omogočajo transformacijo posameznih strukturnih sistemov 2.3 Antropološl