SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 22
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 27. maja 1964
Žena in boj
Revolucija je šele pokazala, kako različno je naše gledanje na svet od njihovega. Niso nas ločile le površinske razpoke, v globini je zijal prepad med našim in komunističnim taborom.
Skoro v vsa področja je seglo, ponekod bolj drugod manj vidno nasprotje. Tako ni čudno, da smo tudi na ženo v narodu zrli z različnimi pogledi. In ko je izbruhnil boj, so se žene uvrščale vanj v skladu s poklicem, ki so ga čutile 'kot sad te ali one ideologije.
Marksisti so si postavili za vzor ženo aktivistko — uniformirano, omedaljeno, oboroženo, hladno, uspešno, moškemu tovarišico, v dobrem in zlem, njemu enako v delu, tekmi, boju in nagradi.
Propagirali so ta lik, ga deloma uresničili, mu dosledno priznali mesto v svoji družbi in ga slavili v besedi, črki in marmorju ter bronu.
Posledice, ki jih trpi vsled tega slovenska družina in preko nje narod, so znane. Vendar priznajmo, sovražnik je bil v svoji zmoti dosleden in je skušal ženo za njeno vlogo nagraditi — čeprav z edinim kar premore — z materijo, s tvarnimi dobrinami.
In mi?
Včasih se obnašamo, kakor da bi bila revolucija izključno moška stvar in omenjamo žene pri tem le kakor pomočnice ali kakor žrtve, ki so padale tu in tam pod streli in udarci... A o njihovem boju — nikjer besede.
In vendar so se tudi one borile, Čeprav drugače, čeprav z orožjem, ki je bilo v skladu z njihovo vero, naravo in izročilom. Zato je prav, da se jih spomnimo v juniju — mesecu junakov.
Če bi mogel duh preleteti vrste domobranskih bataljonov, utrdbe naših postojank, bi za vsakim borcem opazil obris žene...
Mati —, ki je sina pokrižala in bodrila, ko se je mlad in vročekrvn odpravljal s puško iz domače hiše, je borila svoj boj... Borila ga je, ko je bil sin v nevarnosti, pa tudi kadar je bil v varnem zaklonu... Zanjo, ki je odkrivala solze le Bogu, ni bilo premirja. Molitev in preudarna beseda, ki je sinu odgnala sleherni dvom, sta bila njeno orožje.
Pa žena —, ki je kljub strahu in bolečini stala možu ob ¿trani polna razumevanja, podprla štiri vogale pri hiši, delila z možem njegove skrbi in tesnobe, svoje vsakdanje težave pa prenašala skrito v srcu, da se je on lažje posvetil stvari...
In sestra, ki je s ponosom mahala bratu-borcu, ko se je odpravljal branit dom in mu bila v trenutkih malodušnosti sončni žarek, pa se vrgla s pesmijo na ustih v delo za mladino, prijela za pero in za šivanko, nadomeščala brata v društvih in organizacijah...
In dekle, ki je svojo osebno srečo postavila pod dolžnost, bila fantu-legio-narju v oporo, dvig in zanos — ne v pohujšanje.. .
Pa vdova, ki ni tožila in obupovala, ampak pogumno nastavila življenju obraz, pa še našla čas, da je ohranjala v otrocih živo sliko očeta-junaka in plamteč ideal...
Vse so predano sodelovale v boju. katerega končni namen ni bila Smrt, temveč Življenje.. .
Njihov del v boju je bil in je še vedno neslikovit — a bistven. Brez naših žena bi zmagovala smrt in sovraštvo, ne na fronti, temveč v srcu naroda — v družini.
A fronta, ki so jo držali možje, se je pod težo svetovnih dogodkov zrušila .. .
Za borce, ki so ostali pri življenju, je bilo vsaj za trenutek boja konec. Za žene ne. Krog njihovega taboriščnega ognja so se zbirali ostanki raztepene družine, ob njihovi besedi je za hip posijalo upanje iz obupa, iz njihove moči je pričela rasti begunska skupnost; kajti življenje se ne sme ustaviti niti za hip — pa četudi se zdi, da se svet krog nas ruši! Boj za človeško dostojanstvo je v veliki meri slonel na njihovih ramah... medtem ko so se celile rane. Val - nas je zanesel v novi svet.
In spet — medtem ko moža oklepa skrb za kruha in streho, ter ga izčrpava javno delo v naši skupnosti, se bori slovenska žena proti tisočkratni premoči sveta za svoj dom, za jezik, za vero v pravega Boga, za dušo vsakega čla-
NASSER NI NAVDUŠEN ZA KOMUNIZEM
Hruščov je minuli ponedeljek zaklju- j ščova v Egipt jih je nekaj dal izpu
L' p o r n i Si i na Kubi
čil svoje propagandno potovanje po Egiptu. Iz Aswana se je vrnil z Na-sserjem in Arefom v Aleksandrijo in v Kairo, nato pa po konferenci z obema odšel samo z Nasserjem v Port Said, kjer mu je INasser razkazal egipčanska žitna polja. Hruščov je zgrabil ponujeni srp, požel nekaj žitnih klasov in dejal: „Žito je dobro.“ V ostalem pa je bil redkobeseden, ker so mu povedali, da bodo za izboljšanje egipčanskega poljedeljstva ZDA dale posojila nad 100 milijonov dolarjev. ZSSR Egiptu ne more preskrbeti umetnih gnojil, ker jih sama nima in jih uvaža z Zahoda. Hruščovu ni bilo prav, da se tudi Ame-rikanci vrivajo v egipčansko gospodarstvo.
V Port Saidu je Hruščov napadel Lkzv. ameriško politiko letalonosilk, s katero zavezniki poskušajo izvajati pritisk na posamezne vlade, da preprečujejo „osvobodilne vojne na Bližnjem in Daljnem vzhodu.“ Zavezniki, se pravi ZDA, so v Sredozemlje pred kratkim namreč poslale skupino atomskih Polaris podmornic.
Ob vrnitvi v Kairo se je Hruščov spustil z Nasserjem v debato, katere vrste enotnost je prikladnejša za Arabce, Nasserjeva ali komunistična. Nasser je Hruščovu zatrdil, da se on bori in se bo boril za arabsko skupnost z nacionalističnega vidika, medtem ko mu je Hruščov sugeriral, da mora svojo borbo za skupnost prenesti na širše polje, se pravi na komunistično skupnost. Nasserjeva borba mora postati, trdi Hruščov, razredna borba.
Vsled te debate se je med njima razmerje ohladilo in postalo strogo protokolarno, prav tako med Hruščiovom in Arefom. Nasser je pripravljen sprejemati sovjetsko finančno in tehnično pomoč, komuniste pa v Egiptu in med Arabci preganja ter jih je v Kairu zaprtih več sto. Tik pred prihodom Hru-
stiti na svobodo v znak prijateljskega razpoloženja do Hruščova.
Pred Hruščovim odhodom iz Egipta sta Nasser in Hruščov izdala skupno poročilo, iz katerega je razvidno, da je ZSSR naklonila Egiptu novih 227 milijonov dolarjev posojila, Nasser pa je Hruščovu vsaj na papirju obljubil, da bo podpiral sovjetsko zunanjo politiko. Nasser v poročilu zatrjuje, da priznava, da je ZSSR tudi azijska država — kar ji rdeči Kitajci osporavajo —, dalje da je tudi on proti ameriškim poletom nad Kubo in nad Severnim Vietnamom, ne smatra pa, da bi ameriško vmešavanje v kubanske zadeve pomenilo nevarnost za svetovni mir. O tej zadevi so v poročilu navedene samo izjave Hruščova. Glede Laoša pa Nasser in Hruščov pravita, da nasprotujeta kršitvi ženevskega sporazuma, ne navajata pa, kdo 'krši sporazum.
Hruščov je, kakor razvidno iz njegovih izjav med bivanjem v Egiptu, prišel tja predvsem zato, da bi rdeči Kitajski zamajal, če ne izpodnesel tla na afriškem kontinentu. Oba komunistična velikana se bijeta za ta kontinent, iz katerega so se tako na vrat na nos umaknile zahodne velesile po drugi svetovni vojni. Med afriškimi -narodi je opaziti, da so se po prvih medenih tednih samostojnosti začeli prebujati v resen pogled na svet in da ugotavljajo, da od vzhodnega tabora nimajo mnogo pričakovati, ker sam nima mnogo. Zato se večina afriških držav sicer počasi, pa vztrajno izmotava iz objema sovjetskih mamil in išče nadaljnjo gospodarsko in finančno pomoč ter tudi idejna navodila na Zahodu. Pazijo pa se, da se ne bi navezale na kateri blok. Zahodnjakom ta politika afriških držav prija, sovjetski in kitajski komunisti pa kljub temu upajo, da bodo ' lahko prodrli na črno celino in jo iztrgali Zahodu.
Castro in njegovi pajdaši so živeli v največjem strahu pred napovedano invazijo kubanskih emigrantov vse do
20.	t. m., ko je napočil dan, ki bi moral v zgodovini Kube pomeniti začetek splošnega napada na Castrov komunistični režim in njegovo končno uničenje.
Po vsem otoku je bilo proglašeno obsedno stanje in policijska ura od devetih zvečer do petih zjutraj. Vsem tujim ladjam je bilo objavljeno, da se smejo približati otoku samo na razdaljo 10 km, havanski radio pa je grozil napadalcem, da „jih bo naše ljudstvo zravnalo z zemljo, če se bodo drznih stopiti na otok.“
Castro je mobiliziral tudi delavstvo predvsem v provinci Oriente na vzhodnem delu otoka.
Dvajseti maj je medtem minil brez. dogodkov za zunanji svet. V noči oa 20. na 21. maj pa so se v zraku pojavile tri uporniške radijske postaje, ki so z otoka začele oddajati v svet. V svojih prvih oddajah so začele pozivati kubansko prebivalstvo, da je napočil čas „neusmiljene borbe proti Castrovemu režimu. Naši borci so že na otoku,“ so oddajale te tajne radijske postaje, „kubanski gozdovi so polni svobodnih mož pripravljenih na upor“.
V Miami, kjer živi največ kubanskih emigrantov, so se širile najrazličnejše novice. Vodje različnih vojaških in političnih organizacij so izginili, tako da je na splošno prevladalo mnenje, da so se tajno izkrcali na Kubi z večjimi ali manjšimi oddelki, da tam začno s sabotažnimi akcijami proti komunistom. Med uporniškimi vodji so najbolj znani Artime, Ray in Veneciana. Iz tajništev teh organizacij so prišla poročila, da niso imeli posebnih težav pri izkrcanju na otoku. Artime je prisegel,
da se bo od 20. maja t. 1. dalje boril proti Castru na Kubi sami.
Medtem so kubanski emigranti v ZDA in drugih srednjeameriških državah izvedli referendum, s katerim so se v veliki večini izrekli za ustanovitev skupnega poveljstva odn. nekake vlade v izgnanstvu, ki jo sestavljajo: 31 letni Eneido Oliva, poklicni vojak, ki se je udeležil propadle invazije na Kubo; Ernesto Fr eyre Varona, 53 letni advokat; 43 letni notar Aurelio Fernandez Diaz; 51 letni delavski vodja Vicente Rubiera Feito ter 24 letni univerzitetni študent prava Jorge Mas Canosa. Referendum so izvedli direktno ali s pismenim stikom med 75.000 kubanskimi nad 21 let starimi emigranti, od katerih je samo 979 glasovalo negativno.
Raul Castro, Castrov brat in njegov obrambni minister in Che Guevara sta po havanskem radiu in televiziji smešila emigrante, da se samo širokoustijo in da so „navadni črvi, ki jih bodo naši škornji poteptali v prah.“ Priznala sta, da je prišlo sicer na več krajih v notranjosti otoka do spopadov med Castrovo milico in uporniki, vendar „začeli bomo protiofenzivo proti črvom, ki so se dvignili proti nam, navdušeni zaradi poročil o invaziji.“ Guevara je izjavil, da če bodo emigranti še naprej napadali otok, bo Kuba s sovjetskimi raketami bombardirala Cabo Kennedy (prejšnji Cabo Canaveral) in Miami.
'ZDA ob teh dogodkih molčijo ter budno zasledujejo razvoj položaja v karibskem morju. Zunanji ministri južnoameriških držav pa se pripravljajo na konferenco Medameriške organizacije, ki jo pripravlja predvsem Venezuela, na kateri naj bi se dogovorili o nadaljnjih skupnih nastopih proti Castrovemu režimu.
I Z
TEDNA
Romunija se Izmotava iz sovjetskega Moka
sporu med rdečo Kitajsko in | sestanki so se pogosto sprevrgli v od-
V
ZSSR je, kakor kaže, Romunija 'izkoristila priliko in se poskuša izmotati iz sovjetskih gospodarskih klešč, v katere je bila vklenjena od druge svetovne vojne naprej.
Že dolge mesece sovjetsko-kitajske-ga spora je Romunija poskušala igrati vlogo nekakega posrednika med Maoce-tungom in Hruščovim. Romunska delegacija je bila v Pekingu s predlogi iz Moskve, kako rešiti spor. V Pekingu so romunski delegaciji natresli svojih predlogov, ki jih je ponesla Hruščovu. V svoji posredniški vlogi se Romunija ni nagibala ne na eno ne na drugo stran, zavedajoč se nevarnosti za tistega, ki se znajde med dvema ognjema. Albaniji ni mogla slediti, se pravi, ni se mogla odločiti za Kitajce, ker ima z ZSSR skupno mejo, tako da jo sovjetska vojska lahko vsak trenutek popolnoma podjarmi, kakor se/ jfe zgodilo Madžarski.
Vendar je med romunskimi komunisti naraščal pogum in želja po večji neodvisnosti od Moskve sedaj, ko je Kremelj tako zaposlen s Kitajsko. Podžgal jih je bolgarski zgled protikomunističnih demonstracij v iSofiji za pravoslavne velikonočne praznike, še bolj pa jugoslovanski zgled, ki se vleče že po romunskih tovarna|i in univerzah na 16 let.
Zato so pred dobrim mesecem začeli sestankih bučno razpravljati o „nujnosti rešitve izpod ruske dominacije“. Ti
na družine, ponižno in brez hrupa. Ne dela tega pod vplivom propagande in ne za nagrado, temveč ker je zvesta svojemu poklicu in načelom, za katera so padali bratje, možje in sinovi.
Sredi med nami so, pa vendar mnogokrat niti ne opazimo njihovega vztrajnega napora in boja, kakor da ne bi cenili njihovih uspehov in da smo vzvišeni sodniki njihovih porazov.
Da bi jim — junakinjam tega boja — postavili spomenik — ne ^ marmorja — temveč iz skromnih besed priznanja in zahvale, se ne spomnimo, čeprav jih v srcu občudujemo; smo jim ■hvaležni ter v duhu ponavljamo: Bog vam plačaj!... A z jezika,... ne, z jezika nam ne gre.	—ar.
krite protisovjetske demonstracije s protesti proti- Moskvi in kritiziranjem Hruščova. Vse te sestanke je, kakor poročajo zahodni diplomati iz Romunije, organizirala in podprla romunska KP.
Že 22. aprila t. 1. je imel romunski CKKP v Bukarešti zborovanje, na katerem so se izrekli za gospodarsko neodvisnost od Moskve in za tesnejše stike z Zahodom. Na zgoraj omenjenih sestankih so partijski delegati poučevali delavstvo in študente o vsebini sklepov CKKP.
Ameriška in druge vlade so takoj izkoristile priliko in se začele ■ zanimati za razvoj položaja v Romuniji. Ameriški veleposlanik v Bukarešti je po nalogu iz JVashingtona stopil v direkten stik z romunsko vlado in jo pozval, naj predloži ameriški vladi svoje gospodarske in finančne probleme, ki jih bo ameriška vlada skušala reševati, v kolikor jih bo mogla. Ameriški predsednik Johnson sam je na tiskovni konferenci izjavil, da je med sovjetskimi sateliti opažati vedno večje gibanje za gospodarsko in politično osamosvojitev izpod moskovskih direktiv in da se vedno bolj približujejo Zahodu. Zato ZDA ne smejo zamuditi nobehe prilike, da ta gibanja podpro, ker \bo na ta način tudi lažje in hitreje moglo priti do rešitve centralnega evropskega problema: združitev Nemčije.
Na ameriškem veleposlanišvu v Moskvi so odkrili mrežo mikrofonov, ki so jih sovjeti vzidali v poslopje leta 1952, ko so ga izročili Amerikancem. Mikrofonov so odkrili nad 40 ter so bili razmeščeni po vseh važnih prostorih stavbe. Žice so se stekale v skupno cev, ki je čez vrt peljala proti... pravijo, da ne vedo kam, ker izven vrta Amerikanci zadeve ne smejo preiskovati. Posebna komisija je dobila sedaj nalogo, da ugotovi, koliko ameriških diplomatskih tajnosti so sovjeti mogli izvedeti po teh mikrofonih v zadnjih dvanajstih letih Ameriška vlada je poslala oster protest, sovjetska vlada pa ji je odgovorila, da se bo zanimala „za ta vohunski slučaj“. — Na drugih ameriških poslaništvih v državah za železno zaveso so doslej odkrili že nad 130 mikrofonov.
V	Peruju so, kakor v Argentini, delavci pretekli teden zasedli tovarne. Razlika je bila v tem, da je tam policija nastopila proti delavstvu ter izpraznila samo v Limi nad 18 tovarn s 15.000 delavci. Pri čiščenju je bilo več delavcev in policistov ranjenih. Tako v Peruju kakor v Argentini proučujejo, če nima skoro istočasna okupacija podjetij v obeh državah medsebojne zveze.
ZSSR dolguje organizaciji ZN večje vsote dolarjev za vzdrževanje oddelkov ZN predvsem v Kongu in na Srednjem vzhodu. Vsaka članica ZN mora imeti po pravilniku vse svoje pristojbine plačane pred začetkom vsakoletnega zasedanja Glavne skupščine, sicer nima pravico glasovanja. Ker ZSSR noče plačati svojega prispevka za Kongo, so nekatere države predlagale, naj bi Moskvi letos odvzeli pravico glasovanja. Ameriška vlada se trudi, da bi spremenila tozadevni člen pravilnika, da ne bi Moskve spravila v neprijeten položaj.
V	Laosu komunisti zavzemajo vedno več ozemlja tako, da so se Anglija in ZDA sedaj začele resno baviti s francoskim predlogom o ponovnem sklicanju ženevske konference. ZDA so sicer obljubile Laošu vso vojaško pomoč in so tudi začele z izvidniškimi poleti nad severnim Laošom, vendar se je njihov poseg v to gverilsko vojno pokazal kot popolnoma nezadosten in premalo odločen. ZDA so prosile Moskvo, naj bi vplivala na laoške komuniste, da prenehajo s prodiranjem. Moskva je posredovanje obljubila. Glavno pomoč pa, kakor je znano, laoški komunisti dobivajo od rdeče Kitajske, 'ki si na vsak način hoče zagotoviti nadvlado nad jugovzhodno Azijo.
V	Oslu na Norveškem je policija odkrila bombo, ki jo je postavil neznanec v rezidenco, v kateri bo stanoval Hruščov, ko bo v kratkem obskal Norveško. Hruščov bo predvidoma prišel na Norveško 29. jun. in bo' tam ostal do 4. jul.
Na Cipru vodijo preiskavo glede 84 turških talcev, ki so jih grški Ciprčani pred tedni polovili in skrili. Poveljstvo ZN zahteva od Makariosa, da doseže od Grkov, da talce vrnejo žive in zdrave ter so mu določili za to prejšnji petek. Makarios Grkov ni mogel prepričati, da naj talce vrnejo ter je zato turški podpredsednik Cipra Fazil Kučik obtožil Grke, da so talce verjetno pobili. Medtem se je Makarios začel nagibati vedno bolj na stran upornikov tudi v zadevi
V TEDEN
delitve otoka na grški in turški del, zahtevi po izselitvi turške manjšine pa je zaenkrat opustil. Pod turškmi streli je prejšnji teden padel tudi prvi vojak ZN.
Alžir je z ZSSR podpisal pogodbo, po kateri bodo imele sovjetske podmornice oporišče v tej severnoafriški državi. Ben Bella je izgnal iz alžirskih oporišč Francoze, sedaj pa uvaja vanje Sovjete, piše pariški dnevnik Figaro.
Kenija, srednjeafriška država, je podpisala z rdečo Kitajsko pogodbo, po kateri ji bo Peking poslal skoro 15 milijonov dolarjev strojev in druge tehnične pomoči. Posojilo bo Kenija morala vrniti v 10 letih. Kenijska vlada trdi, da Peking ni postavil za posojilo nobenih političnih pogojev.
Brazilski predsednik Castello Branco
je objavil, da odslej naprej brazilski generali ne bodo smeli dajati več političnih izjav, ker je zanje odgovorna izključno samo vlada. V zadnjem tednu so oblasti zaprle zopet okoli sto ljudi, osumljenih komunizma. Cenzura nad domačimi in tujimi tiskovnimi agencijami še vedno traja.
Pavel VI. namerava v kratkem ustanoviti komisijo, ki naj bi reformirala in modernizirala vatikansko kurijo. Kurija je upravni organ katoliške Cerkve, ki jo vodijo kardinali, nastanjeni v Vatikanu. Lansko jesen je papež Pavel VI. napovedal modernizacijo kurije v nekem govoru, v katerem je dejal, da „potrebuje sprememb v svoji strukturi, ki je že stara več stoletij“. Za predsednika komisije bo imenovan, trdijo v Vatikanu, 75-letni Francesco Roberti, prefekt vatikanskega vrhovnega sodišča.
General De Gaulle je v torek skupno z zahodnonemškim predsednikom Liibkejem in vojvodinjo Luksemburško odprl nov prekop na reki Moseli. Je to prvi De Gaullov nastop v javnosti po operaciji. Vsem zasebnim letalom je bilo prepovedano letati nad področjem prekopa za časa slavnosti. Trije poglavarji držav so se skupaj peljali po novem prekopu skozi ozemlja treh držav in s tem storili nov korak k zahodnoevropski gospodarski in politični skupnosti. Zgraditev prekopa je stala 195 milijonov dolarjev.
Nennijevi socialisti v Italiji so ponovno odklonili Saragatovo ponudbo, naj bi se oboji socialisti združili in tako zrušili sedanjo italijansko vlado. Sara-gat se je s svojimi socialisti ločil od Nennija leta 1947 in osnoval stranko socialdemokratov.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Airesa 27. maji' 1964-
* Vladko Maček
Dr. Vladko Maček, predsednik Hr-vatske kmetske stranke in predsednik hrvatskega narodnega vodstva v emigraciji, je umrl.
Tako je odšel iz družbe naših političnih emigrantov iz Jugoslavije najstarejši in najuglednejši politik, človek izredno dobrega srca, zgledno vztrajen borec za vse, kar je smatral dobrim in koristnim za narod, ki mu je dal svoje zaupanje in ki ga je on politično usmerjal in vodil zadnja desetletja.
Izgubili smo tudi iskreno dobrega prijatelja Slovencev. Dr. Vladko Maček je bil sin slovenskega očeta. Rad je preživljal počitnice na domu svojih dedov v zeleni štajerski in kasneje je s svojo lastno, družino pogosto -obiskoval slovenske kraje. Kot malokdo je dodobra poznal slovensko kmetsko življenje. Rad je bil med Slovenci, rad .je v pogovoru navajal slovenske pregovore in naša ljudska gesla. V zabavni družbi je rad recitiral na pamet slovenske pesnike, zlasti Gregorčiča, Prešerna in Vodnika. Tudi zapel je sloveni sko pesem, ki jih je izredno veliko znal po besedilu in melodiji.
V javno življenje je vstopil po prvi svetovni vojni kot eden prvih sodelavcev ustanovitelja Hrvatske kmetske stranke, Stjepana Radiča. Bil je podpredsednik te stranke in po Radičevi smrti postal njen predsednik. Stranka je pod njegovim vodstvom dobila absolutno večino med vsemi Hrvati tako, da je bil v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno dr. Vladko Maček nesporni politični predstavnik hrvatske-ga naroda in Hrvatske. Med nemško, okupacijo, pod ustaškim režimom med vojno, je bil dr. Maček deloma v zaporih in kazenskih taboriščih, delc-ma priprt v svojem stanovanju v Zagrebu ali konfiniran na svojem kmetskem posestvu v Kupincu. Ob koncu vojne je izbral svobodo in odšel v politično izgnanstvo.
Dr. Maček je po Radičevem nauku in zgledu ter po svojem globokem krščanskem prepričanju bil vse življenje predvsem boritelj za pravice in korist kmetskega stanu. Hrvatski in vsak kmet je bil njegova prva ljubezen in skrb. Kmetska družina, njena zemlja, njen znoj, njeni žulji, to in vse kar je vsebina življenja svobodnega kmeta, je bilo dr. Mačku vir narodove moči in zdravja, lepote in pobude, najdragocenejše narodovo bogastvo; zato mora biti predmet vse ljubezni narodnih delavcev in združen za javno blaginjo, srčika narodne politike. Razumeval je politično življenje kot moder kmetski gospodar, politično svobodo kot ponosen kmetski svobodnjak, odnose z drugimi narodi pa kot dober sosed, član srenje. Kmetska družina mu je bila tudi jamstvo in čuvar duhovnega narodnega zdravja in napredka.
VELIČAffiS POGREB VODITELJA HRVATOV
Pogreb dr. Vladka Mačka, predsednika Hrvatske kmetske stranke, je bil v ponedeljek dne 18. maj® v Washing-tonu, D. C. Ob pol desetih so se pričeli žalni obredi, ki jih' je vodil msgr. dr. Ante Livajušič, nekdanji gimnazijski profesor v Sarajevu, asistirala pa sta mu čč. gg. dr. Stjepan Lackovič in dr. Častimir Hajič, OFM, V cerkvi Božjega rojstva je dr. Livajjišič daroval slovesno pogrebno sv. mašo in v prelepi pridigi orisal lik in pomen pokojnega za narodno življenje Hrvatov. Dr. Mačkov grob je na pokopališču „Sate of Haeven“ na Georgia Ave. Če bo domovina v dogledni bodočnosti dosegla svobodo, ga nameravajo pr epel j ati i v Zagreb» V pogrebnem sprevodu je bila» neposredna pokojnikova rodbina: soproga Josipa Maček, hčerka • Mrs. Nena Lewis s svojim možem, prof. dr. John Lewis, sin dr. Andrej Maček s soprogo Miriam, pokojnikov tajnik, odvetnik dr. Branko Pešelj s soprogo Melito, glavni tajnik stranke dr. Jurij Krnjevic, bivši poslanec dr. Ivan Pemar s soprogo Ano, zastopstvo Hrvatov iz Zapadrie Evrope, zelo številni zastopniki hrvatskih organizacij in hrvatskih naselbin iz raznih krajev Združenih držav in Kanade, med katerimi sta bila g. Simunovič iz Lo-raina in Zimmerman iz Clevelanda, podpredsednik Odbora za svobodno Evropo iz New Yorka, Mr. Bernard Yarrow, industrialec William B. Smyth iz New Yorka, ki je prišel k grobu» svojega dolgoletnega prijatelja, dasi sam bolan, mnogi ameriški prijatelji pokojnega in močna zastopstva Mednarodne kmečke zveze, Slovencev, Srbov, Bolgarov,Čehov, Slovakov, Madžarov, Romunov, Polja-
kov, Litvamcev, Latvijcev, Estoncev, Ukrajincev, Albancev in drugih narodov, ki so sedaj v Vzhodhi Evropi pod komunističnimi diktaturami. Od Slovencev so med drugimi bili ob grobu: dr.
n ■ j
Miha Krek z gospo Malko, ga. Nija Natlačenova, prof. dr. Ciril žebot in Viktor Mejač. Poslovilnih govori so zaključili žalno slovesnost. Govorili sor dr. Jurij Dimitrov v imenu Mednarodne kmetske zveze za Srednjo Evropo,, zastopniki hrvatskih političnih in narodno-prosvetnih združenj ter glavni tajnik dr. Jurij Krnjevic.
Predsednik Narodnega odbora' za Slovenijo dr... Miha Krek je» poslal k mrtvaškemu odru dr. Mačka venec rdečih nageljnov z napisom:: Voditelju Hrvatov — Slovenci..:.
TRŽAŠKA IN PRIMORSKA
Volilni rezultati na Tržaškem in Gorisfcenr
Kot smo poročali v zadnji številki Svobodne Slovenije, so demokratični:
Slovenci pri volitvah v Deželni svet za Furlanijo in Julijsko Benečijo dosegli deset tisoč glasov in s tem enega poslanca. Dosegli so cilj, ki so si ga zastavili. Res sta 'izvoljena še dva Slovenca. Toda izvoljena sta na listi- italijanske komunistične partije in zato ne bosta mogla podpirati slovenskih narodnih interesov. V svojih odločitvah bosta odvisna od smernic italijanske KR:
Novi parlament je sestavljen; tako-, da ima v njem največ poslancev- italijanska krščansko-demokratska strank® in sicer 28. Tej slede komunisti z 11 poslanci. Socialistična stranka jih ima 7, socialdemokratska stranka 6, liberalci 4 ter MSI (neofašisti) 3. Po enega pa Slovenska skupnost in pa PSIUP.
Krščansko-demokratska stranka ne bo imela sama zase večine n se bo morala novezati s kako drugo stranko..
Goriškem par'3051, skupne • torej 10.008 glasov.
Od treh glavnih: italijanskih strank so; dobile glasov nar Tržaškem: Krščanski demokrati 68,938, komunisti 50.274 in liberaleil 20.703.. Na Soriškem pas: Krščanski demokrati 37.990, komunist» 221576, liberalci pat 4590.
V odstotkih je dti-bila Slovenska ¡skupnost na Tržaškem 3.3% ih na Goriškem prav isti odstotek-! Glavne tri italijanske stranke pa so- dosegla na Tržaškem; Krščanski demokrati 3213%, komunisti 24.6% in; liberalci 9.7%i . Na Goriškem pa: Krščanski .demokrati 41.8%, komu» rasti 24 6 % in liberalci 5%.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
število glasov za listo Slovenske skupnosti je v posameznih krajih sle-i deče: Trst mesto in okolica: Staro me-V Jugoslaviji je dr. Maček skuša)	gtQ	66> Noyo mesto 522, Mitnica	360,
doseči notranjo ureditev, v kateri naj	gy_	Jakob	342> Ro^n 388) skedenj	278,
bi: „Vsak narod imel svoj denar in	gy^	sob(Ra	jgg) Lonjer-Katinara 78, Sv.
kruh v svoji torbi, svojo puško pa na	Iyan 321>	Sv Alo;jzij 77; Rocol	129>
Proti centralizmu, za čim - Qre|-a	Barkovlje-Grljan 204, Op-
čine 350, Prosek 184, Sv. Križ 135, Ba-ni-Trebče 9Q, Gropada-Padriče 81, Bazovica 1139.
V okoliških občinah tržaškega ozemlja pa je bilo število glasov za Slovensko skupnost tako: Devin-Nabrežin:. 819, Dolina 709, Milje 71, Zgonik 224;
svoji rami' popolnejšo samostojnost in neodvisnost jugoslovanskih narodov si je prizadeval pa istočasno poudarjal svojo vero, da ti narodi morajo zaradi skupnih interesov •ostati v državni skupnosti napram tujini.
Očitno je, da smo Slovenci z možem
takih političnih misli lahko iskreno so-' Repentabor- 144.
delovali, kadarkoli je bila prilika in da i y yseh teh obžinah je število sloven-so se na obeh straneh narodni zastop- skib glasov od lanskih drž. volitev orb-
niki prizadevali, da bi 'bilo to sodelovanje čim stalnejše in vse bolj vsestran- ; sko. Dr. Maček je bil graditelj sloven-sko-hrvatske in jugoslovanske skupnosti.
Dasi je velik del življenja moral preživeti po ječah in zaporih zaradi kazni, ki si jih je nakopal, s svojimi političnimi
čutno naraslo. Vedno več je takih, ki so prej glasovali za italijanske stranke a so spoznali, da so bili njihovi glasovi izgubljeni. Spoznavajo, da za Slovenca ni mesta v neslovenskem tabori*.
Na Goriškem pa so bili izidi za Slovensko skupnost sledeči: Goriška ob-
Natečai. aa slovenska dramska dela
Italijanska radij skr-družba (RAL) -slovenska oddaja Radio Trst A — je-objavila nagradni razpis za nova slovenska dramska dela. Razpisa se: lahko, udeležijo le 'n, Italiji živeči slovenski avtorji.; Nagrade so tri: 200.000, 150.000 in 100 000 lir. Razen nagrad bodo dela. tudi plačana, nenagrajena dela pa tudi morejo biti odkupljena. Poslanih je bila 19 del; ki jih bo pregledala posebna komisija. Predsednik komisije- je dr. Martin Javnikar, prof. za,, slovenščino na padiov-sfci univerzi, člani pa prof. Joža Peterlin, msgr. dr. Jože Škerl,, prof., dr, Josip Tavčar ter dr. Zorko Harej.
Proslava obletnice rojstva; argentinske svobode
V ponedeljek, dne 25.. maja, so. v Argentini po vsej državi proslavljali praznik Majske revolucije, t. j. dneva, ko je Argentina pred .154 leti dobila svojo prvo narodno Vlado. V Buenos Airesu so prihajali v teku dopoldneva izrekat čestitke predsedniku republike dr. Arturju, liliji ministri njegove vlade im vrhovnega drž. sodišča, visoki cerkveni dostojanstveniki in vojaški poveljniki, poslanci, senatorji ter člani diplomatskega zbora.
Z ministri :svnje vlade in vojaškimi poveljniki se je predsednik dr. Illia. ob dvanajstih napotil iz vladne palače v buenosaireško katedralo, kjer je imel buenosaireški nadškof kardinal Caggia-no slovesno zahvalno službo božjo.
Zaradi varčevanja so ostale prireditve, ki so bile na sporedu druga1 leta. na ta dan odpadle. Tako zlasti: razkošna predstava združena s sprejémom v gledališču Colomn.
Podpredsednik republike dr. Perettè a . petroleju :
Na nedavna vprašanja» časnikarjev je podpredsednik» dr. C. Perette med : drugim odgovarjal tudi ha razna vprašanja, ki so se nanašala na petrolejske pogodbe z raznimi ameriškimi 'družbami. Odločno jé poudaril, da vprašanje neveljavnosti petrolejskih pogodb za' vlado sploh na obstaja več. Sodna ‘oblast mora sedaj samo še ugotoviti, 'Kdo. komu kaj dolguje. Pri tem je ■ naglasil, da je bilo ugotovljeno, da nekatere petrolejske, družbe sploh niso plačevale nobenih davkov ne v Argentini in iltudï ne v ZDA. Končno je strnil poglédê sedanje vlade? na sedanja argentinsko -stvarnost v naslednjo, ugotovitev: Vlada ni želela in ne želi imeti sporov z~nikomer.. Ne želi ’ imeti problemov ne- z-délaver,, ne z Ikstniki podjetij, ne s-» Cer kvfjb, ne z oboroženimi silami in ne z vseačiliško mladino.“1
Državna konvencija privatnih', šolskih zavodov
Med tem» ko je vprašanje privatnega šolstva v CSrdobi odprto, je bil v Buenos Airesu dne 24. hi 25. maja ■vsedržavni’ kongres predstavnikov privatnih šolskih zavodbv iz vse Argentine. Navzo čih je bi ib 4000’ delegatov privatnih, osnovnih ih' sredn® šol v državi. Predsednika /«publike, dr. Hlio je zastopal njegov brat prof.'. Ricardo Illia, ki je ob začetku zborovanja tudi potegnil narodno zastavo na drog ob igranju državne himne. Na kongresu so bile navzoče- odlične cerkvene osebnosti, tako katoliške,, kakor tndi predstavniki ostalih kršč. Cerkvi a v Argentini.
Predsednik pripravljalnega odbora-za ta kongres dr. Carlos Bièdma jé v pozdravnem nagovoru poudarjali da so bili delegati „pozvani, da resno razmišljajo- o privatnem šolstva in naj določijo položaj; ki naj ga dobi privatna šola. kot osnovna ustanovil demokratske ureditve države, ter poslanstvo njenega, polnega sodelovanja za- napredek države'“'. Duhovnik Carlos Olivera- Lahore je kot, predstavnik- združenja za svobodo pouka poudarjal, da je privatna šola sestavni del' državne vzgoje že iz prvih začetkov- argentinske- narodnosti, kajti
ÍWBttllBBMBBaUBBBBBHHnKlXHBB B HRMEMBH B HBBfcjSBnMH *T;#a*MBBB*BB • .41MU*BBBBBBrti4H* ■ n BBIBJÍBBBI ■■ B MB B HB H ».«Il IS B ■ H H« *1 i» NliH S H URHI
nastopi, so ga prijatelji in sovražniki čina 1897. Po mestnih predelih je lista, častili in spoštovali kot politika in dr- Slov. skupnosti dobila: Štandrež 240-žavnika, ki je nad vse cenil mir, mir Podgora 146, Pevma 169, Gorica-sevei
ohranjal in se zanj prizadeval ter vedno najodločneje obsojal vsako nasilje. Zlasti mednarodno vojno je smatral za najstrašnejše zlo in nesrečo. Hrvatje so mu rekli „naš Gopon — Mirotvorac“.
229, Gorica-Ulica Croce 116, Gorica-jug 158, Gorica-center 42.4,. Sv. Rok 158 in Srce Jezusovo 191.
V podeželskih občinah je pa dobila lista Slovenske skupnosti: Doberdob
Tujci so mu dali vzdevek „hrvatski ; 246, Sovodnje 404, in števerjan 258.
Gandi“.
Da bi svojemu hrvatskemu in vsem jugoslovanskim narodom ohranil notranji mir, je sklenil s knezom Pavlom sporazum Cvetkovič-Maček, ki naj bi Ju-
V celoti je dobila lista Slovenske skupnosti na Tržaškem 6957 glasov, na
teh razmerah ne morem drugega kot prositi vsemogočnega Boga, da tako Hr-
goslavijo okrepil in pripravil na hude1 vatom kakor Srbom razsvetli pamet, da
zunanje nevarnosti, ki jih je nosil vihar hitlerjevske osvojalne vojne. Da bi Jugoslavija ne postala žrtev, je bil najodločneje za sklenitev takozvanega dunajskega sporazuma v letu 1941. Kot svobodnjak in mirotvorec je bil do konca nepopustljiv nasprotnik ustaške in komunistične diktature.
Za zadnji božič je objavil politično pismo, ki ga je končal takole: „Jaz v
se ne bi dali nikdar več od nikogar zapeljati, da bi srbsko-hrvatske račune skušali reševati z bodali in noži.“
Ameriški in vsi drugi svobodni Slovenci prejemamo vest o smrti dr. Vladka Mačka z globoko žalostjo in soču-, stvovanjem. Iz vseh naših src sedaj mi prosimo vsemogočnega Boga, naj mu da svoj večni mir.
Dr. Miha Krek
BRALI SMO
„Brez licitaeifeei
Visoki komunistični funkcionarki je gotovo šel močno na živce članek pod gornjim naslovom, v katerem so „Perspektive“ -sedanjo komunistično družbo razgalile kot vseskozi materialistično, ki za kulturne potrebe naroda nima nobenega smisla več. V potrditev svojih ugotovitev navaja za primer razmere v Bizoviku pri Ljubljani, kjer s« dogajajo takele stvari:
„O problemih naše družbe in sodobnega sveta, ujetega v slepi tok produkcije in potrošnje, je bilo napisanih na straneh te revije že toliko filozofskih in socioloških resnic, da jih skoraj ne kaže več razpredati ob vsaki priložnosti. Za spremembo lahko spregovore gola dejstva. Resnica sama ne ho zaradi tega nič prikrajšana.
Torej: Pred kratkim je zbor volil-cev krajevne skupine Bizovik v občini Ljubljafla-Moste-Polje sklenil, da dvorano v bivšem zadružnem domu, ki je služila kulturnim prireditvam in delav-sko-prosvetnemu društvu Svoboda, prepusti tovarni perila in trikotaže Pletenina. Dela za adaptacijo dvorane v industrijski obrat so se takoj začela in so zdaj v polnem teku.
Zboru volilcev so to odločitev narekovali naslednji motivi:
Dvorana v bivšem zadružnem domu pravzaprav ni povsem dograjena in je propadala iz dneva v dan. Za njeno dograditev pa bi Bizovičani potrebovali
najmanj 20 milijonov dinarjev, ki se jih niso mogli nadejati od nobene strani. Delavsko-prosvetno društvo Svoboda je v Bizoviku; že dalj časa. obstajalo le formalno in dvorane praktično ni več potrebovalo;.
Na zadružnem domu, ki je bil zgra-. jen v glavnem z. udarniškim delom, ja-ostalo 809.000 dinarjev dolga, ki ga hiv «oviška Svoboda nikakor ni mogla plačati. Dvorana je bila že pred tem deloma skladišče, deloma stanovanje? in podobno.
Mimo naštetih motivov, za katerimi tiči gospodarska nuja in imajo torej svojo železno logiko, velja omeniti še naslednja, dejstva:
Bizovik pravzaprav ne sodi v gospodarsko pasivnejše kraje. Zaslužek v njem ni nikakšna redkost, saj leži blizu meščanskega industrijskega:, bazena. V njegovi soseščini pa delujejo kar tri tovarne: Totra, Žima in Papirnica Vevče. Zaposlujejo tudi 'žensko delovno silo.
Dom delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Hrušici, ki naj bi Bizoviča-nom nadomestil izgubo dosedanje dvo rane, služi le kino predstavam in priložnostnim proslavam. Ostali kulturni in telovadni domovi v okolici so že prej doživeli podobno usodo: v nekdanjem telovadnem domu v Polju domuje obrat Izolita, kulturni dom v Zadvoru je že dalj časa zaprt, ker tamkajšnja Svobodo obstaja samo še formalno. Bivši dom Partizan v Stepanji vasi, ki je občasno služil tudi kulturnim namenom,
privatna iniciativa je s svojimi napori, in žrtvami civilizirala in kulturno dvigala po prostrani državi razkropljena ljudstva. Poudarja, da. privatna, in- drž. šola z ramo ob rami vršita težko-in naporno delo za napredek države in kulturni dvig njenega naroda. Leon Hal-pem. je govoril v imenu tistih privatnih ustanov, ki so priključeni državnim zavodom. Naglašal je veliko korist, ki jo ima država od vlaganja svojih sredstev za dviganje izobrazbe ljudstva. Zato se zavzema, naj država še bolj podpira tako- državno, kakor privatno šolstvo»
G referatih so razpravljale posebne komisije ter so končne predložile plenarnemu; zborovanju v» odobritev razne resolucije. V njih je med drugim poudarjeno. načelo, „da je kulturna svoboda bistvena za človeško osebnost ter da privatna šola izhaja iz izvajanja kulburne svobode, nudise 'različna» pota-za pridobitev kulture, nad katero ne vlada vse absorbirajoča sila države“. Končno poudarja neodtujljivo pravico pravico staršev do odločitve vzgoje za svoje otroke, poudarjajoč, da je ta pravica; vsebovana tudi v argentinski ustavi. Zato njen® kršenje, predstavlja kršitev'ustavnih določil, pa-tudi Deklaracije človeških pravic OZN, ki tudi tako pravico, poudarja.
Še o „bojnem aaïrtu“ CGT
30.000 kovinskih delavcev in.. 14.000 tekstilnih nameščencev je bila. glavnina. tiste sile kovinarskih in tekstilnih sindikatov, ki so prejšnji teden v- Buenos . Airesu in v notranjosti države zasedli več tovarniških obratov, njihove lastnike pa imeli ves ta čas priprte: kot talce. Listi poročajo, da je- resnica, da je bila zasedba, obratov izvršena na povsem miren način. Toda dejstvo je, da je bila zasedba izvršena pa do vseh podrobnostih izdelanih načrtih in da predstavlja kršitev svobodnega;, razpolaganja s privatno; lastnino, ki jjî zajamčena v ustavi. Zato opozicionalne; skupine vladi zamer-jajo), da sama ni odločno segla po izvajanju: zakonodajen za zaščito privatne lastnine in za nedotakljivost človeške svobode in da jej vso zadevo izročila v razpravljanje sodni oblasti! Isti krogi zatrjujejo, da načrti, ki jih sedaj izvaja. CGT, gredo mnogo dalje, kakor pa samo . zahteve- po nujnem reševanju socialnih vprašanj. V podkrepitev? takih trditev ■ navajajo izjave» glavnega tajnika. CGT' Alonsa, da CGT z izvajanjem svojega. bojnega načrta zahteva „spremembo ¡ sedanjega sistema“.
Zahteva pp koncentracijski vladi
Federacija-: sredinskih strank; ki zla«, sti v provinci Buenos Aires, doživlja precejšnjo krizo zaradi dosed.; podpiranja sedanje? Ijudskoi adikaln» vlade, je po večdnevnem razpravljanju objavila sporočilo, v- 'katerem hudo kritizira vlado. Dalje vs njem zatrjuje, ua je položaj v državi tako resen/ da bi ga mogla rešiti samo močna koncentracijska vlada z izbranimi in sposobnimi močmi.
elani; vodstva: ljudske radikalne: stranke 3 predsednikom dr. Êalbinom na čelu so. pa obiskali predsednika "republike ter- mu znova potrdili solidarnost stranke-z delom vlade in -mu zagotovili še n ..dalje vso pomoč.
Francoski poljedelci: v Argentini
Za Francija so še v,edno pereč problem družine poljedelcev, ki so se vrnile iz Alžira, Kakih 3000 jjb je moglo dbbiti zaposlitev v Franciji, med tem ko se jih je ali bo moralo kakih 12.000 teh družin izseliti preko morja. V Argentino je prišlo doslej 110 teh družin, od katerih se jih je 45 naselilo v For-mosi, 65 pa v provinci Entre Ríos. Vsaka teh družin je dobila od francoske vlade poleg plačane vožnje še tele ugodnosti: 25.000 dolarjev (t. j. približno tri milijone in pol pesov) za nabavo poljedet-Skih strojev, 800.000 pesov za zgradbo stanovanjske hiše in še okrog; 200.000 za pomoč v prvem letu izseljenstva.
»—■MBS«« ■■■■■»■■—
že poldrugo leto v lasti tovarne
je
boljmbonov in keksov Šumi.
Za popolnejši dokument velja dodati samo še dva dodatka:
Gradnja bizoviškega zadružnega doma je stekla leta 1948. Takrat so se Bizovičani lotili dela s tako vnemo, da je mladinska četa za svoje prizadevno udarniško delo dobila... prehodno zastavico kot najboljša mladinska četa v okraju. Danes tako zadružni dom kot dvorana v Bizoviku sploh nista potrebna in taisti mladinci — zdaj že skoraj odrasli ljudje, ne najdejo ne časa ne veselja za kakršnokoli kulturno-prosvet-no delo.
Istočasno z adaptiranjem dvorane v industrijski obrat poteka v Bizoviku še ena gradbena dejavnost: Z denarjem vernikov se, obnavlja bizoviška cerkev. — M. R.“
Buenos Aires, 27. maja 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je imenoval za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije dr. Stanka Leniča, dosedanjega župnijskeg upravitelja v Sodražici. Dr. Stanko Lenič je bil svoj čas tajnik pok. škofa dr. Gregorija Rožmana.
Slovenski ordinariji so se 6. aprila zbrali v Ljubljani in ustanovili Slovenski medškofijski liturgični svet. To so storili na podlagi odloka II. vatikanskega zbora o svetem bogoslužju, ki v 45. čl. predvideva ustanovitev odbora duhovnikov v vsaki škofiji, ki posebej študira vprašanja svetega bogoslužja in predlaga škofu potrebne spremembe. Delo teh škofijskih liturgičnih svetov bo ustanovljeni Slovenski medškofijski liturgični svet vzporejal, da bo prišlo do navodil in uredb, ki bodo veljale za vse ozemlje, kjer prebivajo Slovenci.
V	medškofijski liturgični odbor so bili imenovani za zastopnike ljubljanske nadškofije: generalni vikar dr. Stanko Lenič, dr. Janez Oražem, rektor bogoslovnega semenišča in dr. Marijan Smolik, prefekt v semenišču, ki se trenutno mudi na študiju v Parizu. Za trža-škojkoprsko administraturo so bili določeni: štef-an Strle iz Podgrada, France Koritnik iz Lazareta, Cvetko Gregorič iz Studenega ter Bojan Ravbar iz Kopra.
V	Mariboru je umrl 78 let stari jezuit p. Anton Bukovič. Deloval je v dušnem pastirstvu v raznih krajih. Med drugim je bil tudi misijonar med slov. izseljenci v Makedoniji. Tu se je naučil tudi albanskega jezika, da je lahko pridigal in spovedoval v tem jeziku. Znan je tudi po tem, da je ustanovil verski list „Blagovest“, ki izhaja v Beogradu.
Slovenski oktet ima znova za sabo uspelo koncertno turnejo. Aprila meseca je -imel uspeli koncert v operi Regio v italijanski Parmi. Koncert je bil v vrsti prireditev ob proglasitvi bratstva med Ljubljano in Parmo. Glasbeni kritiki iz Ljubljane in Parme so se o koncertu Slovenskega okteta izražali z najbolj laskavimi ocenami. Po vrnitvi v domovino je Slovenski oktet priredil več koncertov v Sloveniji in Srbiji, dne 14. maja je pa bil povabljen na Dunaj, da v ta-mošnjem Konzerthausu poda koncert narodnih pesmi narodov Jugoslavije. Tudi s tem koncertom je Slovenski oktet potrdil svoj stari sloves, ki ga uživo pred avstrijskim glasbenim svetom. To dokazuje povabilo, ki ga je dobil, da v začetku avgusta nastopi s klasičnim progra mom v okviru tako imenovanih „Palais Konzerte“.
Slovenska filharmonija iz Ljubljane
je s svojim gostovanjem dne 8. maja do-segla v Celovcu na Koroškem znova izreden uspeh. Njen simfonični orkester je pod vodstvom Boga Leskovica izvajal najprej uverturo k operi „Ruslan in Ljudmila“ ruskega glasbenika Mihajla Ivanoviča Glinke, zatem „Koncert za violino in orkester“ 42-letnega Uroša Kreka iz Ljubljane, učenca Lucije Marije Škrjanca. Kot solist je v tem delu nastopil Rok Klopčič, ki ga prištevajo med najboljše violiniste v Jugoslaviji. Višek koncerta je pa bila Sedma simfonija češkega glasbenika Antonina Dvoraka. Navdušenje občinstva je bilo tolikšno, da so ljubljanski gostje morali dodati še Kolo iz Gotovčeve opere „Ero z onega sveta“. Po koncertu je bil v prostorih koroške deželne vlade sprejem v počastite ljubljanskih gostov; katerega so se udeležile razne osebnosti koroške deželne vlade in vidni funkcionarji sed. kom. oblasti iz Ljubljane.
Med slovenskimi pevkami se je začela v zadnjem času uveljavljati altistka Marija Bitenčeva. Aprila meseca je pela pesmi jugoslovanskih skladateljev v tržaškem in graškem radiu. Pred tem je že nastopila na Dunaju, v Toulusu, Parizu in Londonu.
Basist ljubljanske opere Ladko Korošec ne uživa velikega slovesa samo v domovini, ampak tudi v evropskem glasbenem svetu. To je potrdilo znova njegovo letošnje gostovanje marca in aprila meseca v Barceloni in v Monte Carlu. Ob njegovem gostovanju v Barceloni je tamošnja glasbena kritika o njegovem nastopu zapisala naslednjo laskavo ugotovitev: „Ladko Korošec nam je dal pravega španskega Sancha Pansa, takega kot bi ga izrezali iz Cervantesove knjige.“ V Monte Carlu je pel Warlaama v operi Boris Godunov, v kateri je nastopil dvakrat. Pri obeh predstavah je doživel velik uspeh, saj ga je občinstvo nagrajevalo z aplavzi kar pred odprto sceno. Že po prvi predstavi je Korošec dobil povabilo za gostovanje na Irskem prihodnje leto. Doslej je Korošec pel skoro že na vseh po-
membnejših evropskih odrih. Tako petkrat v Parizu, šestkrat na festivalu v Wiesbadnu, štirikrat na glasbenem festivalu v Lausani v Švici, trikrat v Barceloni, dvakrat v Kairu, ponovno v Celovcu, Grazu, na Dunaju,, Bologni, Benetkah, Parmi, Torinu, Reggio Emiliji, Sofiji, Varšavi, Passauu, Utrechtu, Rotterdamu, Amsterdamu, Haagu, Pragi in Aleksandriji.
Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je marca meseca razposlal v pregled poskusni snopič Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Na občnem zboru Jamarskega kluba v Ljubljani so odborniki poročali, da so člani tega kluba v lanskem letu raziskali blizu 50 jam na Kaninskih podih in Veliki planini. Najpomembnej-! še speleološko odkritje pomenijo raz- ( sežni rovi Lipertove ali Najdene jame. j Smatrajo ga za najuspelejši prodor v neznani jamski sistem podzemske Ljubljanice med planinskim poljem in Ljub-j ljanico. Govorili so tudi o nalogah, ki j jih postavlja zlasti priprava svetovne- j ga speleološkega kongresa, ki bo pri-; hodnje leto v Ljubljani in Postojni.
Skozi slovenske mejne prehode je prišlo leta 1963 v Slovenijo 469.629 mo tornih vozil. Od tega števila je bilo 455 tisoč 540 osebnih avtomobilov, kar predstavlja z 247.667 vozili v letu 1962 povečanje za 80%. .
V	narodni park pod Triglavom bodo meseca junija izpustili prvo družino piemontskih kozorogov. Kdzorog namreč postaja tako po slovenskih planinah, kakor tudi v ostalem evropskem alpskem svetu, zelo redka planinska divjad. Najlepše in najbolj zdrave kozoroge ima Uprava narodnih parkov Piemonta v Italiji. Z njo je uprava narodnih parkov Slovenije sklenila dogovor o sodelovanju in menjavi redke divjadi. Iz Piemonta bodo dobili v Slovenijo kozoroge, Slovenija pa bo pošiljala v piemontski narodni park v Italijo družine jelenov in košut.
Republiško ustavno sodišče SR Slovenije je začelo poslovati 15. februarja, potem, ko so člani tega sodišča podali „svečano izjavo“. To so pa storili naslednji: predstojnik sodišča Vladimir Krivic ter sodniki Milan Apih, Jože Bor-štnar, dr. Darko Černe j, Milko Goršič, Jože Pavličič, dr. Miha Potočnik, Mira Svetina in ing. Pavel Žaucer. Po poklicu so člani ustavnega sodišča: predsednik sodišča Krivic, pravnik, Milan Apih, učitelj, ki je bil zaradi komunizma obsojen na štiri leta zapora že leta 1934, Jože Borštnar, je dovršil 'dveletno železniško šolo v Beogradu, dr. Darko Černej je pravnik in je pod komunisti bil poslanik v raznih državah,-Milko Goršič je tehnik ter je bil tudi že pred vojno obsojen zaradi komunizma. Jože,Pavličič je pravno fakulteto dokončal v Ljubljani, dr. Miha Potočnik je tudi pravnik, Mira Svetina je končala filozofsko fakulteto v Ljubljani, ing. Pavle Žaucer pa kmetijsko fakulteto v Zagrebu ter je postal komunist že kot gimnazijec. Sekretar ustavnega sodišča je Rado Taufef. Vsi uživajo polno zaupanje komunistične partije, ker so zvesti izvrševalci vseh njenih navodil in sklepov.
V	idrijski občini je bilo doslej 25 krajevnih odborov. Sedaj mislijo njihovo število znižati na 19. Najmočnejša krajevna skupnost bo v mestu, za tem pa bodo občinske skupnosti v večjih podeželskih naseljih. Tako zlasti v Cerknem, Spodnji Idriji in v črnem vrhu nad Idrijo. Ostalih 15 skupnosti bo zajemalo ostalo podeželje.
Na zadnjem, zasedanju republiškega' in gospodarskega zbora v Ljubljani so razpravljali o turizmu in njegovem pomenu''za narodno gospodarstvo. Predstavnika sedanje kom. oblasti sta morala tudi tu priznati, da je razvoj turizma tudi zavirala dosedanja njihova krivična politika do zasebnih gostinskih podjetij. Predsednik odbora republiškega zbora za trgovino, gostinstvo in turizem Jože Tramšek ie navajal, da na zaostajanje razvoja4brizma vpliva več čimteljev, med katerimi je tudi nepravilno določen prometni davek. Drugi vzrok za zaostajanje gospodarske dejavnosti je prav „zaviranje razvoja zasebnega sektorja v gostinstvu in turizmu, ki lahko koristno dopolnjuje naš turistični' promet“. Republiški sekretar
SPOMINSKA PROSLAVA za padle žrtve bo v nedeljo, dne 7. junija 1964, v Slovenski dvorani, Ramón Faltón 4158. Začetek točno ob 16. Društvo Zedinjena Slovenija vljudno vabi vse rojakinje in rojake k udeležbi in prosi za pravočasen prihod, da ne bo moteno zvajanje programa, ki se bo pričel točno ob napovedani uri.
za turizem Janko Potočnik je pa zatrjeval: „Kot posledica dosedanje nesmotrne davčne politike, nerazumevanja, v mnogih primerih pa tudi starosti lastnikov se število zasebnih gostišč od leta 1958 vedno bolj krči. Zato menimo, da bo potrebno spremeniti predpise, ki onemogočajo razvoj zasebnega gostinstva ter z novimi predpisi omogočiti poslovanje zasebnih gostiln, bifejev in tudi penzijonov. Z novimi predpisi bomo morali zagotoviti zasebnim gostincem sigurnost in upoštevanje njihovega vloženega dela. Dopustiti bomo morali zaposlitev tuje delovne sile, podobno kot pri samostojni obrti”.
Na osnovni šoli v Zagorju ob Savi imajo mladinski pevski zbor, ki šteje 100 članov. Vodi ga pevovodja Rihard Bauerman. V začetku maja je mladinski zbor priredil celovečerni koncert slov. umetnih, narodnih in delavskih pesmi v Grazu.
V Mariboru je ravnatelj tam. študijske knjižnice Janko Glazer pripravil spominsko razstavo ob stoletnici rojstva in 30-letnici smrti slov. pisatelja Josipa Kostanjevca. Pisatelj Josip Kostanjevec je bil po rodu Vipavčan, toda od leta 1919 pa do svoje smrti 1934 je kot učitelj v p. živel v Mariboru. Razstavljeni so bili pisateljevi prispevki v revijah, knjige, rokopisi, pisma, ocene njegovih del in spominski sestavki. Kostanjevec je svoja dela objavljal v Ljubljanskem zvonu, Slovanu, Slovenski matici in pri Mohorjevi družbi. Slovstveni kritiki smatrajo za najboljše Kostanjev-
čevo delo njegovo novelo Ella Kostanjevec.
Umrli so. V Ljubljani: Elizabeta Stein-berger roj. iSajovic, Anton Dominiko, žel. v p., Anton Bazarič, glavni arhivar fin. direkcije v p., Franc Ferjan, prof. v p., Josip Kobal, strok, učitelj za slepe v p. in čebelar, Cecilija Kastelic roj. Babnik, Katarina Hermavs, upok„ Marija Curk roj. Porenta, ing. Hugo Weiss, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije, Marija Krisper roj. šoštar, vdova po trgovcu, Katarina Petrič roj. Presker, vdova po prof. in novinarju, Frančiška Lotrič roj. Srečnik. Neža Daris roj. De-renčič in Franc Čebin, pos. iz Otavice pri Ribnici, INežika Kreutz v Ormožu, Marija Vrečar v Rudniku, Marija Pahu-Ije roj. Oražem v Prigorici, Janez Pavlič, upok. železarne na Jesenicah, Anton Cvetko, projektant-tehnolog v Vidmu-Krškem, Anica Kožuh roj. Koritnik v Zidanem mostu, Marija Ramovš v Borovnici, Ivan Pešec, pos. v Arji vasi, Ivana Jeršin roj. Kmetič v Kranju, Franc Glavnik, pismonoša v p. v Ptuju, Franja Saksida roj. Mlakar v Ivančni gorici, Karel Slavci, žel. upok. v Dol-Logateu, Ana Rus v Vel. Češnjicah, Frančiška Trnovec v Brodu, Ivan Ramšak v Hrastniku, Vlado ^Mlakar, geometer v Celju, Malči Lininger roj. Baloh v Marigoru, Janez Gačnik, vodja splošnega odd. Lesne industrije v Kranju, Jakob Kopač, pos. pri Sv. Jakobu ob Savi, Ivan Beranič, biv. trgovec v Rogaški Slatini, Katarina Jurkovič roj. Vuk v Tržiču in Ana Janželj na Lavrici.
Vsale teden ena
OJ TA VOJAŠKI BOBEN..
Oj ta vojaški boben, ta bo meni velki zvon, oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom... Bim, bom...
Oj ta vojaška sablja, ta bo meni svetla luč, oj ta mi bo svetila, kadar jaz umrl bom. Bim, bom...
Oj ta zelena trata, ta bo meni zadnji dom, oj tamkaj bom počival, kadar jaz umrl bom. Bim, bom...
t* " '
Oj ti gorenjski fantje bodo pokopali me, vsi bodo me spremili na zelene travnike.
Bim, bom...
SLOVENCI
BUENOS AIRES
V A R G E N T I N I
PROCESIJA svetega Rešnjega Telesa- bo v nedeljo, 31. maja, v Don Bo-scovem zavodu v Ilamos Mejii. Najprej bo ob 10 sv. maša nato pa procesija po zavodskem vrtu.
Deseti brat.
V soboto, 16. t. m. so Lanuščani igrali Desetega brata, tokrat že četrtič, v dvorani Slovenske hiše na Ramon Falconu v Buenos Airesu. Vajeni bue-nosaireške točnosti so prihajali ljudje malo pozneje, a so nazadnje le dvorano skoraj napolnili in se je igra lahko pričela. Marsikaj so režiser, njegovi pomagači in igralci še zboljšali, tako pri kulisah, obleki, izgovarjavi in igranju in Deseti brat je gladko stekel. Poenostavile bi se lahko še maske in se ne bi bilo treba držati sicer dobrih Gasparijevih ilustracij, pa bi bila zgodovinska resničnost pristnejša, masker bi imel pa hitrejši posel. V Slovenski hiši je trajala predstava dobro uro dalj, kot prej v Lanusu. Poleg zamude gledalcev so k temu pripomogle večja velikost odra, njegova manjša oprema in pa potreba prilagoditi manjše lanu-'ške kulise večjemu prostoru. Toda lju-| dje so vztrajali, slišali so v dobri slovenščini prav dobro igranega Jurčičevega Desetega brata in če bi brali roman,, ga tudi ne bi hitreje prebrali. K delu in žrtvam pripravljeni voditelji slovenskega gledališča so takoj napravili akcijo za zboljšanje odra, ki so jo ljudje, navdušeni nad lepim igranjem Lanuščanov, radi podprli. Tako so gostje iz Lanusa s svojim delom pripomogli tudi k izpopolnitvi centralnega -slovenskega gledališča. Bil je torej vsestransko lep in uspešen večer.
/
Prvi kulturni večer SKA
Srednjeveška skulptura na Slovenskem je bil naslov predavanja v soboto, 23. t. m. v Bullrichevi dvorani. Večer je vodil g. Ruda Jurčee, ki je pozdravil predavatelja in goste. Predavatej g. Marijan Marolt je govoril o srednjeveškem kiparstvu na Slovenskem. Uvodoma je povedal, kakšno je bilo poznanje gradiva v času našega bivanja doma in kakšna so bila takrat prizadevanja za izpopolnitev te slike, povedal je, da je to snov raziskal po našem odhodu uspešno dr. Emilijan Cevc, čigar najnovejše zadevno delo zdaj to predavanje zelo olajšuje. Zahvalil se je g. Marijanu Šuštaršiču za izdelavo diapozitivov ter gospe in .gospodu Petričku za projiciranje. V predavanju je vse predromanske in romanske spomenike posamič omenil in označil, pokazal je na kratko in razkril velesovsko Marijio, dela mojstra solčavske Marije in nato skulpture v cdiski dekaniji: v Št. Petru ter v minoritski cerkvi in kapeli žalostne MB v Celju. Obširneje je govoril o čeških,
-	arlerjanskih vplivih na slovensko kiparstvo in predstavil tri glavne mojstre
—	kiparje na Ptujski gori. Zatem je podu’ še prerez dela ljubljanske kiparske delavnice, čez stvaritve gorenjskih ar-
hitekturnih Mesarjev, ptujske nagrobnike in čez barokizujočo pozno gotiko. S posebnim spoštovanjem se je ustavil pri delu ljubljanskega mojstra Janeza Lip-ca. Po nepretrganem dveurnem predavanju je predsednik g. Jurčee z zahvalo končal večer.
Osebne novice
Poročila sta se v cerkvi Male Tere-zike v Martinezu v nedeljo, 24. maja, g. Jože Poznič in gdč. Alenka Prijatelj. Priči sta bili ženinu njegova mati, nevesti pa brat Jože. Čestitamo.
Družinska sreča. V družini Kazimirja Kebra in njegove gospe Helene roj. Chiuch se je v petek, -22. maja, rodil sin, ki bo pri krstu dobil ime Renato Kazimir. Čestitamo!
SAN MARTIN
Zbor naraščajnic SDO. [Na narodni praznik popoldne so se v Slovenskem domu v San Martinu zbrale naraščajnice SDO iz Velikega Buenos Airesa. Kljub slabemu vremenu so prišla dekleta iz San Justa, Ramos Mejle, Carapaehaya in San Martina. Kmalu po drugi uri so se pričele športne tekme. V tekmi „med dvema ognjema“ so zmagale naraščajnice iz San Martina, v „tekmi v podajanju žoge“ pa so zmagale naraščajnice iz San Justa. Sledil je kulturni del zbora. Naraščajnice sio se s svojimi voditeljicami ter ostalimi zastopniki in zastopnicami podali v dvorano, kjer so sanmar-
—	Rojaki v Argentini! Semenišče v Adrogue mora letos dograditi prepotrebno prvo nadstropje škofovega zavoda.
—	Mislite na primerno podporo, enkratno ali v obrokih, v teku leta 1964.
—	Gre za Vaše sinove, ki se vzgajajo ali se bodo vzgajali v tej ustanovi.
tinska dekleta pripravile svojim sestram pester program. S pesmijo „Pozdravljene naše sestre“, ki jo je za to priložnost spesnil g. župnik Gregor Mali, so začele sestanek. Voditeljica sanmartinskih naraščajnic gdč. šaša Hartmanova je nato pozdravila vse navzoče, posebej pa še zastopnico Zedinjene Slovenije gospo' Marjano Marnovo, zastopnike Slov. doma v San Martinu gg. Marinčka, Češno-varja in Smersuja, Voditeljice naraščajnic gospo Cveto Brasovo iz San Justa, gospo Maro Pleškovo iz Carapachaya m gdč. Milo Hribar iz Ramos Mejie ter gdč. Katico” Kovačevo. V imenu Slov. doma v San Martinu je zbranio mladino pozdravil g. Smersu, ki je zlasti poudaril pomen mladinske organizacije za ohranitev naše mladine na tujem. Sledile so tdčke sanmartinskih deklet, ki jih je lepo napovedovala predsednica Ii'ena Šuštaršič. Pregljevo „Beseda materina“ je recitirala Marjeta Rožanc, Levstikovo „Naša vas“ pa je deklamirala Marija Zorec. Oktet sanmartinskih naraščajnic je dvoglasno zapel pesmi „Rožic ne bom trgala“ in ..Ko ptičica sem pevala“. S tem je bil kulturni del zaključen. Dekleta so se nato posedle k bogato obloženim mizam, kjer so imele svojo čajanko, ki je trajala do mraka.
i l 0 V E N C I
KANADA
Obe slovenski sobotni in nedeljski šoli v župnijah Marije Pomagaj in Brezmadežne v Torontu imata v šolskem letu 1963-64 vpisanih 292 učencev. Razen slovenskih šol v Torontu delujejo slovenski šolski tečaji še v naslednjih slovenskih naselbinah v Kanadi: Montreal, Sudbury, Burlington, Hamilton, Winnipeg in London. Razen Slovencev imajo v Kanadi še svoje narodnostne šole Judje, Ukrajinci, Poljaki, Nemci, Grki, Litván-ci, Latvijci, Italijani in Estonci.
V župnijski dvorani Marije Pomagaj je bil v soboto, 11. in v nedeljo, 12. aprila koncert najbolj nadarjenih harmonikarjev Fojsove šole in šole Marije Pomagaj. Koncert je vodil Kazimir Fojs. Na sobotni koncert je prišel tudi vodja mladinske oddaje na televizijski postaji št. 4 v Buffalu. Mladi svet ga pozna pod imenom Stric Jerry — Uncle Jerry. Naslednjega dne je v svoji oddaji kanadskim otrokom o nastopu mladih slovenskih harmonikarjev povedal naslednje: „Snoči sem bil v Torontu, kjer sem po posebnem privilegiju imel čast prisostvovati enemu najboljših harmonikarskih in pevskih koncertov, kar sem jih kdaj slišal. Bilo je presenetljivo doživetje poslušati dovršeno petje, rajanje in igranje otrok. Imeli boste priliko, da boste slišali prenekatere teh korenjakov v naših bodočih programih. Zahvaljujem se župniji Marije Pomagaj za povabilo. Bil je zares razveseljiv večer, kajti vedno me napolnjuje z radostjo, ko gledam,
P
SVET»
kako se daje pogum mladim talentom.“* Striček Jerry je svojo besedo držal. Takoj po koncertu je izbral harmonikarja Romana Perdesa in ga priključil umetniški družini svojih mladih, ki nastopajo v televiziji.
Odbor za slovensko letovišče v Torontu je postavil na oder Diego Fabrijevo dramo Preiskava. V štirih vlogah so nastopili Stane Brunček, ga. Zina Brunček in Franc Torkar ter Lojze Oražem, Igra je povsem uspela.
Slovenci na področju Toronta in okolice bodo imeli telovsko procesijo v nedeljo, 31. maja, na Slovenskem letovišču.
ZDRUŽENE DRŽAVE
„Slovenska pristava“ je imela občni zbor 22. februarja v Baragovem domu na St. Clairju. Vodil ga je prof. Vinko Lipovec. Navzočih je bilo 85 članov od katerih so imeli nekateri tudi pooblastila odsotnih. Ugotovili so, da ima Slovenska pristava 276 članov, ki so vplačali kvoto po 100 dolarjev. Iz poročil odbornikov je bil razviden lep napredek Pristave. Razpravljali so tudi o zgraditvi kopališča in spominske kapelice, Novoizvoljeni upravni odbor je imel prvo sejo dne 3. marca v Baragovem domu in se je konstituiral takole: Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, blagajnik Pavel Košir, odborniki 'Vinko Ržman, Hinko Lobe, Milan Goršek, Jože Mhlovrh, (Nadaljevanje na 4. strani)
\
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 27. 5. 1964 - No. 22
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme, Frank Zalar; duhovni vodja č. g. Jošt Martelanc. Nadzorni odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar; razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster.
Ta odbor se je na seji 24. marca dokončno odločil za zgraditev kopališča na Pristavi. Takoj so pričeli z delom v upanju, da bo kopališče dograjeno do začetka kopalne sezone.
Nedavno pa je upravni odbor sporočil, da je „Odbor za postavitev spominske kapelice na Slovenski pristavi“ tudi začel z delom in so temeljni obrisi kapelice že izgotovljeni.
Za 14. junij pa je napovedana prva prireditev na Slovenski pristavi.
župnija sv. Lovrenca v Clevelandu
Nadaljujemo s prikazom dela slovenskih župnij v Clevelandu. Zadnjič smo bralcem Sv. Slovenije po Severjevih podatkih v AD. prikazali delovanje župnije Brezmadežne Marije, ki jo vodi župnik g. Matija Jager, v dan. štev pa prikazujemo razvoj in delo v župniji sv. Lovrenca.
Župnija šteje okoli 2800 duš. Vanjo je vpisanih 828 katoliških družin in 181 samsko živečih. Versko mešanih družin je 32. Krstov so imeli v letu 1963 69. Od tega je bilo 67 otrok, dva pa sta bila konvertita. Lansko leto je umrlo 31 odraslih in en otrok. Porok je bilo 21. Kot ostale clevelandske slovenske župnije, ima tudi župnija sv. Lovrenca lastno župnijsko osemrazredno kat. osnovno šolo, na kateri poučuje 6 sester domini-kank in ena svetna učna moč. V tekočem letu ima šola 243 učencev in učenk. Župnijska blagajna je imela lani 71.808 dolarjev dohodkov, izdatkov je pa bilo 61.843 dol. Glavni vir dohodkov so nabirke ob nedeljah in praznikih.
Med tem, ko za ostale slovenske župnije v Clevelandu ni pisane zgodovine, za faro sv. Lovrenca obstaja. Napisal jo je biv. šentlovrenški župnik msgr. John J. Oman. Je to njegova „Kratka zgodovina fare sv. Lovrenca“, ki je bila objavljena v Grdinovi Spominski knjigi leta 1935 ob odkritju Jugoslovanskega vrta v Clevelandu.
Iz podatkov v omenjeni Omahnovi „Kratki zgodovini fare sv. Lovrenca“ je razvidno, da je pred 85 leti prišel v Cleveland prvi Slovenec. To je bil neki Janez Pintar od Sv. Gregorija na Dol. Ta mož pa ni ostal stalno v Clevelandu, zato na splošno velja Jože Turk iz Žvirč pri Hinjah za prvega slov. naseljenca v Clevelandu, ki je prišel v to mesto leta 1881 ter ostal v njem vse do svoje smrti pred 16 leti. Večje naseljevanje Slovencev v mestnem delu Newburgh se je začelo kakih 18 let po Pintarjevem prihodu, ko so slovenski ljudje dobivali zaposlitev v železarni „American Steel & Wire“. Ti ljudje so hodili v cerkev v faro sv. Vida, ki je bila ustanovljena 1. 1893. V Newburghu je bila prva slovenska organizacija Samostojno podporno
društvo sv. Alojzija, ki so si ga ustanovili leta 1900 tamošnji Slovenci. Člani tega društva so začeli tudi misliti na lastno slov. župnijo v tem kraju. Do izvedbe te zamisli je prišlo po prihodu Franceta L. Kržeta, doted. prof. na kolegiju sv. Tomaža v mestu St. Paulu v Cleveland z namenom, da bi v juž. delu mesta ustanovil slovensko župnijo. V ta namen je napravil popis slovenskih ljudi. Ugotovil je kakih 65 do 75 slov. družin. S temi ljudmi je bila nato 11. decembra 1901 ustanovljena župnija sv. Lovrenca. Ker lastne cerkve župnija še ni imela, je Krže maševal v kapeli sosednje cerkve sv. Imena. Spomladi leta 1902 pa so pri sv. Lovrencu že začeli graditi cerkev in šolo. Cerkev je bila blagoslovljena že 31. avgusta istega leta, v začetku septembra 1902 pa je farna šola tudi že sprejela prvih 80 slovenskih otrok, ki so jih učile sestre notredamke. Župnik Krže je predvideval nadaljnji razvoj farnega življenja, zato je kupil v bližini obsežno zemljišče. Kr-žetov naslednik v vodstvu fare je bil Josip Lavrič iz Blagovice pri Trojanah. Povečal je šolo, kupil stanovanjsko hišo za sestre dal preslikati cerkev ter postaviti tudi prostorno župnišče. Umrl je za pljučnico 25. julija 1915, Za njim je prišel k sv. Lovrencu za župnika doted. mladi kaplan v fari sv. Vida John J. Oman, ki je zatem vodil faro več kot 47 let, ki je bil ne samo dober župnik svoje fare, ampak eden največjih slovenskih sinov v ZDA. Slovenski demokratski izseljenci v svetu ga bodo vedno ohranili v hvaležnem spominu, saj je bil v glavnem on tisti, ki je s pomočjo Lige slovenskim protikomunističnim beguncem lajšal trpljenje in jim pomagal do obnovitve človega vrednega življenja v svobodnem svetu. Msgr. Oman je bil tudi tisti plemeniti mož, ki je sprejel pod svojo gostoljubno streho in oskrbo našega pok. škofa dr. Gregorija Rož-mana. Sedaj že poldrugo leto uživa zasluženi pokoj v Bethanijskem domu sester bolničark v mestu Onamia v rodni Minnesotti.
Za msgr. Omanom je župnijo sv. Lovrenca prevzel 1. julija 1962 Rev. Franc M. Baraga, clevelandski rojak, doma iz fare sv. Vida. Dragocena pomoč v vodstvu dušnega pastirstva mu je tudi Slovencem v Argentini, Avstraliji in po drugih delih sveta znani in priljubljeni Rev. Julij Slapšak, ki je bil v tej fari tudi kaplan pri msgr.. Omanu, pred smrtjo -škofa Rožmana pa tudi še njegov tajnik.
PO ŠPORTNEM SVETU
V Limi, glavnem mestu Peruja, je bila minulo nedeljo izbirna nogiometna tekma med Perujem in Argentino za reprezentanco na Tokijski olimpiadi. Argentina je po nekaj minutah vodila z 1 : 0. Nekaj minut po prvem argentinskem golu jp eden izmed perujskih nogometašev kršil pravila igre ter je sodnik, Uruguajec Pazos, ustavil tekmo. Žoga je medtem šla svojo pot in se znašla v argentinskem golu, tako, da bi bila tisti trenutek tekma izenačena z 1 :1.
Sodnikova prekinitev igre še pred perujskim golom ni bila po godu enemu izmed gledalcev, ki je preskočil ograjo, s katero so obdana nogometna igrišča v Južni Ameriki ter se z razbito steklenico zagnal v sodnika. Policija je napadalca zbila na tla, nakar je temu priskočil na pomoč drugi, prav tako oborožen z razbito steklenico, za njim pa vrsta drugih izgrednikov. Policija je uporabila proti napadalcu in ostali publiki, ki se je začela valiti s tribun na igrišče, solzilne pline in policijske pse, igralci obeh moštev s sodnikom pa so se zatekli v oblačilnice stadiona. Na igrišču je prišlo do prave bitke med občinstvom m policijo, nastala je silovita zmešnjava, zaradi vsestranske uporabe solzilnih plinov s strani policije se je 45.000 glave množice polastila panika ter je začela drveti proti izhodom; stadiona. V strahoviti gneči, ki je nastala, se je zadušilo veliko število otrok, žensk in moških, mnogi so bili poteptani od valeče se množice. Ljudje, ki so se izmotali iz množice, so po ulicah ob stadionu zažigali avtomobile, razbijali trgovine in jih zažigali. Ko se je z odločnim nastopom policije končno množica razpršila, so na „bojišču“ našteli 265 mrtvih, nad 500 pa ranjenih.
Vlada je proglasila v Limi obsedno stanje in poslala tanke na ulice. V ponedeljek zvečer so bile po mestu demonstracije predvsem univerzitetnih študentov, ki so zahtevali odstop vlade. Po državi je proglašeno splošno žalovanje z zastavami na pol droga.
Vse svetovno časopisje komentira ta „športni“ dogodek, vatikanski Osserva-tore Romano pa povzema mnenje vseh s člankom pod naslovom: Množična ' norost.
Ameriški Iahkoatlet Dallas Long je ponovno izboljšal svoj rekord v metu .rogle z metom 20.30.
OBVESTILA
Proslava v spomin letos umrlemu slovenskemu pisatelju Ksaveriju Mešku
bo v nedeljo, 21. junija p-o sv. maši v Slovenskem domu v San Martinu. O pisateljevem delu bo govoril g. dr. Tine Debeljak. Podroben program bomo še objavili.
Filozofski tečaj SKAD bo v soboto, 30. maja ob 19 v Slovenski hiši. Študijski dan in občni zbor bo 14. junija. Vabljeni!
Drugi redni sestanek Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo, 7. junija. Na programu je predavanje g. dir. Antona Oreharja o „Modernih malikovalstvih“. Fantje iz vseh odsekov prav lepo vabljeni.
Športni dan SFZ bo v Lanusu dne 20. junija. Panoge, v katerih se bo tekmovalo so: tek na 2500 m, tek na 200 metrov, skok v višino, skok v daljino, met kr oglje in met diska. Vsak odsek lahko predstavi samo -šest tekmovalcev. Prijave je treba oddati do 13. junija zvečer v Slovenski hiši.
SFZ — SDO; V soboto, 30. maja ob 18 je v Slovenski hiši seja širšega odbora obeh organizacij. Na programu je priprava Mladinske akademije, ki bc letos 15. avgusta. Udeležba obvezna.
Vzajemni podporni sklad. Oh smrti gospe Elizabete Milharčič je bila njenemu soprogu in članu Slov. doma v San Martinu izplačana posmrtnina za svojce. Ob tej priložnosti odbor Slovenske-• ga doma ponovno opozarja vse zamudnike, da naj takoj poravnajo letošnji prispevek v višini 100 pesov, kajti nesreča nikdar ne počiva.
J A V N I Ñ O T A R
Francisco Baúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bueaaa Airea
HOTEL TIROE
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža
MAKS in ZORA BANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
ADVOKAT
DR. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Müos 8tare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire«
T. E. 69-9503
Argentina
o * 2?“ Sgi 0*0 <	FRANQUEO PASADO Cmemmm N* §778
	TARIFA REDUCIDA Caaeewéa N §884
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1«*» 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev-
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Eatadoa
Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 26. 5. 1964. Prodajna cena:
1 USA dolar................ m$n	137,60
1 angleški funt ............ „	388,60
100 italijanskih lir	....	„	22,20
100 avstr, šilingov	....	„	531,55
100 nemških mark	....	„	3.495,—
V tebe mati, žena, hči, dekle, so verovali in upali možje, očetje, sinovi, ko so umirali iz ljubezni do domovine in pravice. • Utrgaj jim skromen cvet našega pelina v njih kupo devetnajstih let smrti, ki kliče v življenje.
SPOMINSKA PROSLAVA
v nedeljo, 7. junija 1964 v Slovenski dvorani, Ramón Falcón 4158
Začetek točno ob 16.
Društvo Zedinjena Slovenija
SLOVENSKA FANTOVSKA ZVEZA organizira
LAHKOATLETSKI TURNIR
ki bo 20. junija v LANUSU
Program :
Ob 10 dopoldne:
tek na 2500 m tek na 200 m met krogi je
Ob 2 popoldne:
met diska skok v višino skok v daljino
I
Vsak odsek predstavi samo 6 tekmovalcev. Vpisnina $ 60,— za vsak odsek. Kosilo bodo pripravili Lanuščani po nizki ceni. Prijave morajo biti oddane do 13. junija ob 21 v Slovenski hiši.
Vsi lepo vabljeni!
IVI ASI
MLADINI
Dl
Na obisku
Bil sem na obisku pri Jančarjevih. Mama — pridna kakor mravlja — je! pletla jopo. Očka še ni bilo z dela domov.
„Kje pa je Jožek?“ sem se začudil, ko nisem videl fanta.
„Oh, v sobi je. Bere. Pravi, da se uči. Ne vem, kaj je s tem. Bolj ko se uči, slabše mu gre v šoli!“ je potožila.
Stopil sem v sobo, kjer je Jožek „študiral^. Sedel je pri mizi in res ves zaverovan bulil na mizo. Še slišal me ni, ko sem vstopil.
„Se učiš,“ ga zmotim v njegovem branju.
Presenečen, skoraj preplašen plane kvišku. „Oh, nekaj berem,“ pove in hoče v zadregi skriti to, kar je bral. Ni bil dovolj uren, kajti nekaj naslovov njegovega „čtiva“ sem le ujel: „Rayo rojo“, „Misterix“, „Superhombre“ in še kaj.
„Mama pravi, da ti gre slabo v šoli,“ sem bil trd z njim. „No, ni čudno. Pri takšnem branju.. . “
„Berem, da se jezika naučim,“ se je skušal nerodno izgpvoriti.
„Če misliš, da si potreben tujega branja, si izberi kaj boljšega. Bolj prav hi pa bilo, da bi poskrbel za našo govorico. Tam ti bo pač kmalu zmanjkalo besed.“
„Kaj naj pa berem našega, ko nimamo nič!“ se je spet nerodno izgovoril.
„Beri „Božje stezice“. Če boš te vsak mesec dobro prebral, boš spoznal sloven-
sko domovino, našo zgodovino in še marsikaj drugega. Tudi kakšna slovenska knjiga, tebi primerna, se kje dobi. Ne pozabi, nikdar in nikjer ne pozabi, da si Slovenec in moraš tudi to ostati!“
Mirko Kunčič:
NASA ANCA
Kaj pa naša Anca dela?
Punčko ziblje, poje: „Nina-nana, sladko spančkaj, dete zlato moje.“
Punčka iz lesa je, Anca pravi, da je živa.
Zibajoč jo strogo kara:
„Frklja nagajiva, če ne boš, če ne boš kar takoj zaspala, bom poklicala iz luknje črnega bavbava!“
Ziblje Anca punčko svojo, punčka noče spati.
Kdo namesto nje zadremlje? Anca, njena mati!
Mirko Kunčič:
Bela žena in zlodej
Triglavska pripovedka
Je hlačal Janšev Grega po razdrapani soteski med Malo Grajšeico in Volčjo pečjo navzdol, hlačal je in veselo piskal na žveglo. Pa se mu je kar na lepem zazdelo, da se iz Baščeve podzemeljske (jame nekaj čudno svetlika. Žilica rado-
vednosti mu ni dala miru. Hotel je vedeti, 'kdo v jami kuri ogenj. Splezal je k jami in vtaknil glavo vanjo. Krvavo-rdeč plamen mu je bušnil nasproti in hud smrad po žveplu mu je udaril v nos.
„Le kakšen spak tiči v jami?“ se je začudil in se po vseh štirih skobacal v jamo. Milost božja, kako se je prestrašil! Ob ognju je po turiško — s prekrižanimi nogami — sedel sam kozonogi zlodej. Zraven njega je stal velikanski sod zlatega denarja. Zlodej je nepremično zijal v ogenj in nekaj napeto tuhtal., Najbrž je v mislih prešteval duše, ki jih je bil že v peklenski ogenj spravil. Od časa do časa si je zadovoljno pomel dlani, se odurno zarežal in se spet zamaknil v plapolajoče zublje.
Nedaleč od njega je kot kupček nesreče sedela bela žena — nekdanja mogočna grajščakinja na Grajščici. Bila je strašno neusmiljena do svojih podložnikov, zato se je morala zdaj za svoje grehe v podzemeljski jami pokoriti in zlodeju pokorna biti. Milo je uprla svoje žalostne oči v Grego in proseče. zaklicala:
„Grega, reši me — in sod z zlatim denarjem ho tvoj!“
Gregi se je nesrečna gospa grozno zasmilila — zasmilil pa se mu tudi sod z zlatim denarjem, da bi za zmerom ostal v krempljih kozonogega zlodeja...
Kako naj vas pa rešim?“ je polglasno vprašal.
„Oblij zlodeja z blagoslovljeno vodo in vrzi vanj rožni venec. Tuleč bo pobegnil. Jaz bom pa rešena pokore, ti pa postaneš neznansko bogat.“
„Kako naj to storim, ko nimam s seboj ne blagoslovljene vode in ne rožnega venca?“ je ves potrt. odgovoril Grega.
„Potem mi ni pomoči,“ je nesrečna žena žalostno povesila glavo.
Ta hip se je zlodej predramil iz svojih sanjarij. Planil je na noge, grozeče uprl zelenkaste oči v Grego, zaškripal z zobmi, iztegnil krempljaste tace in zatulil, da so se stresle stene:
„črviček človeški, zdrobim te v prah!“
Še danes vam Janšev Grega ne ve povedati, kako je iz jame prišel. Le toliko se spominja, da je pred jamo globoko zajel sapo in jo ucvrl čez drn in strn. Pri tem je izgubil pipo, cokle, žveglo in klobuk. Razmršen kot češminov grm in razdrapan kot ptičje strašilo je pri-krevsal v dolino. Smrdel je po žveplu, da so si vaščani zatiskali nosove in bežali od njega kot od kužnega mrliča. Vse dotlej si ubogi Grega groznega smradu ni znebil, dokler se ni z blagoslovljeno vodo oblil.
Nesrečna bela žena v podzemeljski jami še kar čaka svojega rešitelja. Morda je med vami, fantiči slovenski, tak junak, ki si upa z blagoslovljeno vodo in rožnim vencem iti nad kozonogega zlodeja? S tem najsilnejšim orožjem, ki ga premore svet, hi zlahko ugnal peklenščka in rešil ubogo belo ženo. Kdor je fant od fare, naj se zglasi pri uredniku tega kotička, da mu natančno opiše, kako se pride do tiste skrivnostne jame. Sod z zlatim denarjem bo potem njegov. Postal bo najbogatejši človek daleč naokoli. Pa naj potem nikar ne pozabi, koliko revnih, lačnih, nesrečnih, bolnih in pohabljenih ljudi je še na svetu, ki so potrebni pomoči. Če se teh ne bo spomnil, mu vse pridobljeno bogastvo ne bo prineslo božjega blagoslova.
PISAN DROBIŽ
Zemljepisne uganke
Stoji, stoji mogočni bor, nikdar ne zeleni.
Brez iglic je in korenin in Drave se drži.
V Litiji sem prvak.
Sem v Dolu zadnji spak, v Sloveniji doma.
Kar dvakrat sem v Ljubljani, država se me brani,
Metlika me ima.
Spreminj pvalnica
Spremeni kočo — po navodilih spodaj — v hišo. ¡Spremeniti pa smeš vselej le s križcem zaznamovano črko.
KOČA
HIŠA
slovenska reka del stanovanja druga beseda za blago vodna žival
druga beseda za napako
Rešitve v prihodnji številki.
Rešitve ugank iz 5. številke
Skrita imena. Slovenski pesniki so: 1. Gregorčič, 2. Medved, 3. Jenko, 4. Levstik, 5. 'Vodnik.
Demant.
T
VRT
PRIBA
TRIGLAV
PALEC
KAJ
V
Uganka: Trava — vrata. — Dopolnilna uganka: Kosilo, krilatec, pokora, delavec, zaloga, slamica = Sila kola lomi.