Ako človek trezno in vestno pogleda nazaj v nedavno preteklo si; bo moral videti in priznati, da so se v našem okolju in z nami smimi dogodile tako velike spremembe, da ob vsem tem nihče, ki je moder in pravičen, ne bo mogel ostati ravnodušen.
Človeštvo je pretrpelo toliko gorja, povzročeno jo bilo toli^ o škode, ne samo tvarno, ampak uri jenih tudi toliko talentov in umske sposobnosti, da dejansko škodo nikdar no bo mogoče oceniti. Kot ve=
1 j>' ta ugotovitev za vse človeštvo v velikem, tako prav gotovo v ma= lem volja za naš slovenski narod.Koliko nežnih življenj smo izgubili, koliko skritih nad je bile uničenih in koliko klenih značajev jopad= lo; in koliko Slovencev je bilo pognanih v zločine, koliko slovenske mladino v propalost in razvratnost! In naj ta tragedija traja še ne= kaj let, - kdo bo našel hitrega in uspešnega leka pri zdravljenju bol no skoro colo generacijo!?
Že ob vsem tem sc mora rosen človek zamisliti, začeti mora iška= ti globljih-vzrokov, ki so privedli narod v nesrečo ter iz ugotoviš tev, ki so in bodo tragične, potegne pozitivno zakljucke.Pripra vit i nas jc vendar treba, da vsaj mi v svobodnem svetu začnemo misliti; pripraviti nas j c treba, da nam materija v obliki funtov,dolarjev in pezet ne bo prva in izključna zapoved, ampak da si bomo ob vsem dolu /ki cesto ros ni lahko/ in življenju pridobili zdravo in trezno pa = mot, ki bo vodno z vso voljo hotela spoznati, kaj je prav in k a j ni; da si bomo pridobili možatost, da napako priznamo, ter odločnost, da krenemo na nova pota».
Treba je najprej, da v sebi v svoji duši in srcu poiščemo in naj demo človeka, onega dobrega in plemenitega, ki ljubi, odpušča in po= maga, ki v svojem bljižnem vedno vidi sočloveka, v vsakem Slovencu pa sorojaka, naj bo že kateregakoli prepričanja in naziranja: človek in Slovenec je; ki ne seje sovraštva, ki no jemlje dobrega ime m,ki ne razdvaja in podira, ampak ki kot resničen svobodnjak dovoljuje in s poš'tu j o mnenje vsakogar; ki hc laže in no’ podtikaj e, ki ne blati in psuje, ampak širi resnico in preganja laž.
Ni samo dovolj, da govorimo o demokraciji, ampak ju treba,da do mokratično tudi živimo: "z vero v človeka, v njegovo vrednost,v njo= govo duhovnost in nesmrtno dušo, da bo postala prav a demokracija,ute moljena na ljubezni in spoštovanju do bližnjega in do vseh bližnjih, ros uresničevanje božjega roda na zemlji" /Po Masaryku/i
Treba je zato, da zapustimo stara, slaba in i shojena pota, tor da krenemo na nova: na pota ljubezni, spoštovanja in pravičnosti!
Ni dovolj, da sc nazivamo kristjanje; demokrate in Slovence!Tre ba je tudi, da, po Ecfistüsuvem nauku Živimo, da svobodo spoštujemo na
pram sebi in vsakomur , ter da v vsakem rojaku vidimo Slovenca, bra=
ta.
Potreben nam je PREPOROD; preporod nas samih najprej!
^	ud moje
vrstice, sodil in mogoče celo obsodil, toda nič sato . Mi živimo, hvala Bogu., v deželi, kjer vlada svoboda ti ska in svoboda misli ter govora in ker se tega zavedam, vam o tem tu di nekaj omenjam.
Kako razumejo naši emigranti demokracijo? Ne vsi enako; nekatere skupine še vedno mislijo, da bodo živele na. račun drugega in nekate= re izkoriščale samo kakor molzne krave. Ta čas je minul. Vsak naj po gleda ta narod, s katerim živimo in bo videl, da ima vsak pravico do svobodnega življenja in da se nobeden ne boji, da bo izgubil službo ali podobno, ako ne pripada vladajoči skupini.
To vam moram omeniti, ker vidim, da pri naših "E.V.W?""ih po Ho= stelih ni prvo demokracija, ampak samo računi, kdo bo imel boljše me sto doma, ako se tja povrne. Tako na. primer računajo naši južni bra= tje samo s tem, kako bodo.delali, ko se povrnejo domov, namreč,da bo seveda spet vse glavno v Beogradu, a pri tem pozabljajo, da obstoja za vsak narod pravica. Ako pogledamo njihova načela, povsod samo Sr= bi, ako pa kak Slovenec, ali Hrvat napise "mi Slovenci" ali "mi Hrva= ti", pa jim naenkrat postanemo neljubi. Zakaj to? Ali nima vsak na = rod pravice izraziti svoja čustva?
Da, to so vprašanja, ki so, ako jih. Človek zastavi, marsikomu ne ljuba. Zato se morajo naši ljudje oziroma naši bratje naučiti še mar sikaj o demokraciji in naj nikdar ne pozabijo, da ne bo možno osebno maščevanje in da je potrebno, da vsakdo izprevidi najprej svoje gre= he, potem pa naj sodi druge.
Kar se pa tiče nas Slovencev, je pa moje mišljenje, da se moramo tildi mi kaj naučiti o demokraciji. Toda pri nas ni več tako daleč do te prave poti, le enkrat za vselej naj izginejo med nami ljudje, ki bi se tepli samo za korita in naj se pokažejo na dan ljudje, ki oodo delali narodu v korist, ne pa ga prodajali za judeževa plačila.Narod mora odločati, pa naj gre za katerikoli narod, vsi imajo enako pravi co.
Mislim, da je želja nas vseh, da se vse dežele rešijo rdečih ti= ranov in da si vsak narod odloča svojo usodo, toda ne potom kakega cen tralizma, kjer bi imele korist le gotove osebe.
Kdor pa hoče koga soditi, pa naj najpreje sam sebe izpraša in u= gotovi, če ni morda tudi on na krivi poti. Priporočam zato, da se u= cimo pri angleški demokraciji, ker le na ta način more postati pri nas boljše, kajti mi si ne želimo več nobene diktature, pa naj bi orna pri hajala s katerekoli strani.
Za nas Slovence mora postati načelo: Svoboda, Enakost, Bratstvo j in ko bo to, bo zavladala tudi prava demokracija.
+ + + + + + + ,v*
Dragi g.urednik!
Zakaj se Vaš list v pregledih svetovnih dogodkov toliko bavi s vprašanjem, ali bo vojna ali ne? Večina ljudi na zapadu z nami vred si vojne ne želi prav posebno,vedo, da je ugibanje o njej brezplodno in zato neradi govore o njej. Vedo pa, da njih vls.de ne bodo popušča le Sovjetom in so prepričani, da v teku časa demokracija mora px’evla
I. J
Klic. Triglava
§ tfev.4.
Str O..
dati nad komunizmom. Kako, to bo prinosel čas. Danes ne moremo prero
kovati-.
\ Zelo pa se nas Slovencev po mojem mnenju tiče spor med Titom in Moskvo in je vredno, da razmislimo o tem.Danes je tam pri nas doma po ložaj že tak, da je Tito odrezan od vznoda in je majuna verjetnost,da 'bi se spet sprijaznil. To jasno vidimo iz besnih napadov tiska v državah, ki so le podružnica Moskve, Rumuniji, Madžarski itd. Na drugi strani sa Tito in njegova družba prav tako besno branijo vseh očitkov. Očeta Stalina niso se napadli, pač pa udrihajo po podružnicah. Govo= ri joa'kongresu KPJ so bili prav zanimivi. Komunisti, ki so zvesti ko-minformi, nimajo obstanka v Jugoslaviji, kako naj ostane torej držam odrezana od vseh?
[Prav verjetno je, da se bo Tito poskusil približati zapadu, ko na vzhod ni več mogoöejoliöa-li smo že o nekem petroleju, ki so ga do bili z zapada. Zanimivo je tudi pisanje angleških časopisov.Jrito je postal tu v Angliji že junak, ki. se. ne pusti MoskviJ Podpirajo gtprai vsem slovenski in srbski kmetje, pravijo, zato je močan, čeprav je malo diktator.
Pozabljeno je skoraj vse, kar je slabegastoril.'Seveda, zapadnji ki bi zelo radi imeli, da Jugoslavija ne bi bila pod sovjetskim vpli vom in da bi tam bil red in mir. Ako se Tito obrne na zapad /ih kam naj se sicer?/, bo prav dooro za-dovoljil potrebam.
V takem primeru se mi zdi prav malo .verjetno, da bomo mogli d o= mov. Tito bo Tito - morda se mu bodo prilizovali kateri, ki so v s o vojno sedeli kje na varnem - a mi tega ne moremo. Nimamo pa moč i in oblasti, da bi jo postavili nasproti in doma držali red in mir, ako bi Tito. odletel. Ali nuj torej zapadnjaki vržejo Tita in imajo zmedo namesto njega? |
Prav dobro se mi zdi, g. urednik, bi bilo, ako bi vsaj mi Slovenci pokazali boljšo voljo in sposobnost - in se povezali med sabo.
J.G.
DDITKLINGEN /Nemei ja/.-30.6. Dragi prijatelji!
Prej pa vam nadalje pisem, vas. naj prvo lepo in srčno pozdravljamo! In obenem se vam lepo zahvaljujemo za va še dobro srce nepozableno do ’SÄ' nas bolesnih tukaj u Nemački. prav me veseli da nas niste še poznbli in da se nas se spominjate tam daleč u tujini pre ko morija.
Verijamte mi da to mi je prav na srce udarilo kadar sem videl vaš osečaj dams ki smo u resnici tako nesrečni na temu svetu.
Ali kaj nuca moramo da zaupamo u .Boga in u dobre ljudi ki samo on in vi nam lahko pomagate na tem svetu še teh par dam ki smo živi.Ve rijamte mi da usaki dan čakamo na to našo prihodnost. Sedaj bi vas pa prosil da oprostite kjer vam jast pišem namesto Bavera ali veste da on je toliko slap da ne more in ima že 9 meseci temperaturo in to usa kega dana 39-st. potem lahko mislite kakšen je negou život, in nato se vam pa še on prau posebno lepo	zahvalj	m	vaše darilo in osejačne
ki ste ga napraulj in naj vam	Bog	povrne;	In	rauno tako se vam tudi
jast zahvalim in Puc* in Antončič. Seveda rauno tale o bi bilo lepo tu= di od drugih da se bi kaj spornij na nas.
Fantje verijamte mi da vi	ste	prvi ki	se	nas spominjate in tako
se bomo tudi mi' drugi vas ako	Bog	da zdrauje	in da pridemo u našo le
po domovino'.
S ten bi pa končal teh naših par reči pa drugič kaj več.Sedaj pa vas še enkrat lepo pozdravijano vsi skupaj. Fantje Bog vam daj dosti '•sjl.ravja in dosti sreče in zadovolstva,
Z Bogom! Bog vas živi dosti let, hvala vam. Pošilja Blaško Kri = st jan.
To je pisno naših nesrečnih sobratov, ki jih muči zahrbtna je= tika po taboriščih v Evropi. Pozivamo Slovence, kjerkoli se nahajajo, da priskočijo nesrečnikom na pomoč in jim nudijo vsaj delček oneg a veselja, ki ga imajo sami s plodom svojega truda. Naši bolniki pa si ne morejo pomagati salti. Zato so. prisiljeni potrkati na usmiljena sr ea v upanju, da Slovenec še ni pozabil Slovenca-brata v nesreči. Po= zivamp rudarje, da pošljejo odvišek svojega mila, ki se da v. Nemčiji dobro zamenjati za ka.k priboljšek, prav tako opozarjamo, da je možno poslati vojaško obleko in perilo, ki ga dobite v sleherni trgovini z vojaškimi potrebščinami. Cena jo nizka in nobenih kuponov ni treba.
Paket naslovite na ime enega, ki je omenjen v prednjem pismu . Naslov: D.P.Hospital, st.II. Z.30, DENKLINGEN bei Köln, Brit.zone,Gor many.
ŽENEVA.~ 16,Septembra je bil izvoljen za glavnega direktorja IRO g.William Hallan Tuck, dosedanji izvršni tajnik pripravljalne komisi je IRO.
BEOGRAD.-- Od 524 poslancev, ki tvorijo centralni jugo sl. parlament, je 404 članov KP, Od 1.062 poslancev, ki pa tvorijo narodne skupšči= ne po posameznih republikah, pa je ne-partijcev le 170.
Ljudska Fronta ima 6,608.423 člane. Od tega odpade na sindikate:
1,200.000.
Mladinske organizacije štejejo 1,415.763 članov.
Leta 1941 je imela KPJ nad 12.000 članov, SKOJ-a pa je bilo 3Q000. Na koncu vojne je ostalo živih le še. približno 3.000 KP-jevcev. Seda nje stanje članstva KPJ je z dne 1.julija 1948.: 468.175, a 51.612 je pripravnikov. SKOJ-evoev je 331*340. KP-eelic je 25.635*
To so številke, ki jih je podal Tito.
LJUBLJANA,- "Matjažev glas" poroča: Žalostne posledice 3 letne ko nunistične okupacije naše domovine se vidijo na vsakem koraku.Najbolj pretresljivo je dejstvo, da se je radi bede in pomanjkanja razširila tuberkuloza v taki meri, da se človeku ježi koža. Več kot 50yi> otrok v šolah je jetičnih, ženske po tovarnah pokašljujejo, delavci pri delu padajo v omedlevico, bolnice so prenatrpane, zd.avil nobenih. Na dru gi strani pa gledaš lepo rejene partijske funkcionarje, ki se šopiri jo z mkradeno narodno imevino* To je slika "socialistične graditve"!
"Matjažev glas" komentira spor Tito-Koninfo.rma in pravi med dru= gim: "Slovenski narod ima dovolj socializma, dovolj "pridobitev" na= rodno-osvobodiIne borbe, dovolj "ljudkse" oblasti, dovolj. Tita in Ko minforme." - "Uničimo komuniste - pa naj drže s Titom ali s Kominfor mo. Zmaj z dvema glavama ostane vedno le en zmaj."
TA WORT H. - Uspeh akcije, za ureditev groba pok.KARLA ZBAČNIKA:
Prispevali so Slovenci iz krajev: Bedford - h 4-19-0.
Ystrad Mynoch L 2- 0- 0, Wansford 16 shiUlagov. Berwiek-On-Tweed 10 shillingov. Leigton Buzzard 8 shil,
Wigsley 4 shi Hinge.
Nabrana vsota je narasla sedaj na L 31- 4- 9J Za dosego potrebne vsote je nujno zbrati še £ 17-15- 3* Pozivamo Slovence, da se odzove jo tej zbirki in'so s tem oddolže rajnim za Vse Sveto. Darovalcem i= skrcna hvala in Bog plačaj!
i J.,
G.Bevin, britanski zunanji ininister, je imel 22.septembra doslej najostrejsi govor v Parlamentu. 0 samih razgovorih v Moskvi ni podal poročila, ker je bila poslana nova nota, ki naj dokončno razčisti po ložaj. Ako bodo Sovjeti podali nezadovoljiv odgovor, bodo zapadne si le predložile berlinsko zadevo pred skupščino UIT kot stvar, ki ogro^ ža mir. G.Bevin je govoril na splošno o položaju in dejal, da Sovje= ti mera jo izvajati pritisk na zapadne zaveznike, s katerimi so se bo rili skupno v zadnji vojni, to je zelo revno povračilo komaj po njej, je dejal. Bilo je potrebno ali ostati odločen ali pa bi doživeli dru go Monakovo. G.Bevin je primerjal Sovjete nacistom, s katerimi se tu di ni bilo možno pogovoriti. Tudi če bi se dogovorili za neko me j o, je povdaril Bevin, bi se lahko naslednjega jutra prebudili pred novici zahtevami, nemiri in grožnjami in to vse v upanju, da se bo dalo po= ceni zaslužiti brez vojne. Tak položaj angleška vlada ne more odobri ti. Velika Britanija je žrtvovala morda več kot vsak drug narod na svetu. In tak narpd zasluži, da živi in bo preživel, pa naj se zgodi karkoli, je dejal m koncu g.Bevin.
V	Parizu so se sestali predstavniki 57 narodov na zasedanje Glav ne Skupščine Združenih Narodov. Točke dnevnega reda, ki se bodo obravnavale so: Palestina /predlog pokojnega grofa Bernadotte-ja, da dobe Židje svojo mednarodno priznano državo/; vzpostavitev posebne U.N.o= borožene silo od 1.000-5.000 mož v svrho čuvanja članov komisij U.N.? zagotovitve mirne izvedbo plebiscitov in drugih zadev, ki jih odredi Organizacija ÜN; položaj na Balkanu /Bolgarija, .Jugoslavija in Al bani ja so ponovno obtožene, da so aktivno pomagale grškim gverilcem/; vprašanje Koreje; način glasovanja v Varnostnem svetu /doslej je pra vica veta, ki so se jo najčešče posluževali Sovjeti, preprečila uspeš no delovanje Organizacijo/; vzpostavitev stalnega odbora Glavno Skup ščine, ki so ga nazvali "Malo skupščino"; poročilo Komisije za atom= sko energijo, ki je prenehala delovati zaradi sovjetske opozicije.
V	Palestini so elani židovske teroristične organizacije Stern u= bili vodjo komisije Združenih Narodov grofa Bernadotte-a. Izraelska vlada je dala teroristični organizaciji irgun Zv/ei Leumi ultimat , da sc proda v 24 urah. Irgun Zwei Leumi se je podvrgla vladinemu ultima tu.
V	Franciji so bile neprestane vladne krize. Poslednjo vlado je se daj sestavil Henri Queuille, ki je dal nekaj mest v vladi tudi degaul listom. Vso vlade doslej so padle zaradi nezaupnice, ki so dobile v pogledu finančnega načrta, ki naj reši francosko gospodarstvo. Novi predsednik je dosegel s svojim načrtom 40 glasov večine. Ako pa tudi ta vlada ne uspe, predvidevajo, da bo prišel na vlado De Gaulle, za katerega javljajo, da ima okrog 16.000 mož "osebne vojske", da napra vi red v Franciji.
Glavni upravniAMarhallove pomoči Hoffman je izjavil, da bo pomoč ukinjena vsaki državi, ki se bo nagnila na komunistično ali fašistič no stran. Ko so mu omenili De Gaulla, je izjavil, da ga ne smatra za fašista.
Švedska je podpisala pogodbo o pomoči z Ameriko. Skupno obramb= no pogodbo pa so podpisale Švedska, Norveška in Danska. Francija bo smela uporabiti del Marshallove pomoči za oborožitev.
. 23.septembra so se pričele od konca vogne najobsežnejše vaje bri tanske mornarice. - Parlament je zaradi napete mednarodne situacije odobril obnovitev britanske vojne mornarice v njeni polni moči. Tako bo zopet stavljene v službo tri letalonosilke, (55 rušilcev, 13 kri = žark, 136 fregat, 31 podmornic in 51 minolovcev, to je poleg mirno = dobske mornarice rezervna sila, ki bo izpopolnjena z novimi gradnja= mi. Važne bodo zlasti " proti podmorniške. podmornic e". Bojne ladje in večina enot bo dobila nove bojne naprave, ki bodo primerne za najmo= dernejše vojskovanje.
Parlament je odobril tudi ukrepe za regrutacijo va vse vrste o ^ rož ja. Pozivi za prostovoljno piüjavo bodo razposlani 5 milijonom, ob veznikov. Prostovoljcev, ki bodo potrebni "ob prvi minuti'' event. iz bruha vojne, je predvideno na 3 milijone. Po uradnih podatkih je dva milijona obveznikov, veteranov iz poslednje vojne, še vedno na sezna mu za možen vpoklic* Izšel je poziv za vpis v Deželno Armado /Terri= torial Arny/, ki bo služila samo za obrambo Vel.Bri tani je, t.j. otc~= ka.	.	.
Ameriški obrambni minister Forrestal je odobril 10^,600.000 dolar jev za povečanje ameriških letalskih sil. Celokupni kredit, ki ga je odobril ameriški Kongres pa znaša 1,937,000.000 dolarjev.
Jugoslavija je plačala Ameriki 17,000.000 dolarjev odškodnine za podržavljeno imetje ameriških državljanov v Jugoslaviji, de. vedno pa ni poplačan dolg, ki ga je napravila Jugoslavija na podlagi zakona o nakupu in posojilu ter UMRRI-ne pomoči.	< v-
Turčija bo dobila ameriško pomoč za usposobljenje njene nornari=
ce.
V poslednjih bojih med grškimi komunisti in rednimi četami se je izkazalo, da so se na komunistični strani borili tudi Titovi vojaki, kar je UNO-komisija takoj sporočila glavnemu tajniku UNO, ki je sta= vil to točko na dnevni red sedanjega zasedanja Skupščine. SSSR je po skušala takoj po otvoritvi zasedanja do,seči brisanja te točke, kar pa se ji ni posrečilo. Enako je bil odbit njen predlog, da se briše toč ka, ki trdi, da je SSSR grobo kršila zakon o človečanskih pravicah,ko je zabranila svojim državljankam, da se združijo s svojimi soprogi,ki niso sovjetski državljani, SSSR se je zoprstavila tudi vsaki izpre = membi v postopku pri glasovanju v Varnostnem Svetu, izrekla se proti vzpostavitvi "Male skupščine" in proti sprejemu Italije ter šestih dr žav v UNO, katerih vstop je SSSR že predčasno preprečila z vetom.
Na Malajskem polotoku, v Burmi inv Indoneziji na Daljnem Vzhodu ’ divjajo že dlje časa boji med komunisti in vladnimi četami. Iz Angli je je bila poslana precej velika pomoč v vojakih in mornarici. iz San gapora, glavnega mesta na Malaji, poročajo, da so v nekem razbitem ko munističnem taborišču našli 30 jugoslovanskih dinarjev, 100 Italijan skih lir in 60 francoskih frankov, ki so jih pozabili komunisti pred no so pobegnili...
_5I§TNICA^^DNI3TVA.^
Obveščamo vse prejemnike "Klica Triglava" izven Vel.Britani je,da bomo s 6.številko ustavili dostavo vsem, ki dotlej ne bodo javili, da so list v redu prejeli. To ne velja za naročnike, ki prejemajo ca sopis preko poverjenika v državi.
Uprava "Klica Triglava" javlja, da so pošli vsi izvodi prvih troh številk, tako, da jih novi naročniki žal ne morejo več prejeti. Nakla da časopisa je omejena zaradi pomanjkanja papirja in je nemogoče đe= lati kakršnokoli rezervo.
Dopise in Rostal Orderje pošiljajte na naslov; Uredništvo " Klic Triglava", Miners Hostel Two Gates, Tauworth Staffs., England.