< kra- 5 ur rom- retar jerW anef' skl* rov. 3 intet: 18.30 roji’ « 31 da)al iljaf’ tra*' od li* : pana-na-ačrti t * isBa 19 KO»' i; 21 3Č » rnf isti8’ idln’ ihK« >dne -mo- ie.»5 irli" >vl® nat« ; 19 tvir-inc'-yd«: iti*0 val' 1.3* !7,9: a #«• 6di‘ j»- sod' t«f n<- mo- ro*' n» 11)0' elio P«' mjo («J-if (0 ' d» I» I|slt po-, JO usi I» po Sk0 X c IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 300, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. Obnovljena izdaja leto II. štev 75. DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Dolžnost vsakega človeka, ki mu je pri srcu življenje svojih dragih je, da podpiše resolucijo za prepoved atomske bombe. TRST, SOBOTA 27. MAJA 1950. Cena 15 lir brni do vterai se J6 marsikdo do-j proli SZ in ljudskim demokracijam. «_ au*no nasmehnil, če si mu rekel. Hil e v nevamosti mir v svetu. Mi-Sr*«s*- PaČ' da ‘e hladna V0Jna le Ottev V° i,nperial'st'ònlh sil za utr-mi državami, da je to samo »«ali «»va v njihove politične veljave med bP * oblika dolarske diplomacije HjD_ kakršne koli nevarnosti za edek in miren razvoj človeštva. 1Jem°Sfritev nladlle vojne v zad-tUt(jn Èasu pa je morala prepričati lid največjega optimista, da polili a,neriških trustov vodi svet v lutai Senem ,empu v prepad tretje, ie ne atomske vojne. Danes je tudi ikiVsakomur jasno, da bodo ameri-ive. Vt'jni hujskači sprožili ta. za b0d‘ Us°dni spopad v trenutku, ko loij, Po njihovi sodbi sile vojne vsaj »jjLKo nočne kot sile miru. Zato gre v$e°v° današnje strmljenje pred-H|. n za lem, da si pridobe zavez-Bf*er obenem z vso naglico pri-JaJ° ogromne količine najmo-trnejšega orožja. melnik v vojnih pripravah % a - zadnja konferenca atlant-Bim rzav v Londonu, na kateri so ,ržav Vnik‘ dvanajstil1 zahodnih $ko nrav": ZDA so se obvezale, da pri-Vrs( J° velikansko število letal vseh do| ’ zlasti težkih bombnikov za »“ Wtete, z odgovarjajočim oseb. 'tflei H°leit tega pa 50 prevzeie nase or'avo ogromnih količin ostalega Slip.a> zlasti atomske in vodikove v tallb0lnbe- ki sta njihov monopol it ,n°dnem svetu, Velika Britanija 'č|jk obvezala, da zgradi predvsem N JI vojno brodovje. zlasti mnoo Dsif,prevzeli težke obveznosti za ijjno^ko m ivamo pripravo na -- ' jv, t iMJii uiuvni itt 0rnic in ladij za izkrcavanje '"ide *<0r tudi astronomsko število »vernih lovskih letal, od katerih \bjdel na reakcijski pogon. «fk.ezJ° nalogo so morale prevzeti kontinentalne Evrope, da or-<,raj° suhozemsko vojsko ter lisi0 Br,PraviJo ameriškim ìmperia-lifj,^1 čim večjo količino topovske ilpe 1 izdelavo čim večje mno-Vj). 0r°*ja pa so ustvarili oborože-tosJ veietrust, ki bo združil fran-Ifen,. železne rudnike in nemške VrT vn,ke v doslej največje in-■Jsko podjetje sveta. 'ijJ"Qreclno s to oboroževalno akte žv°dUo vojni hujskači še dru-'»Itp* mir nič manj nevarne akcije, ki B Vana borba proti komunizmu, kot t Se ie ze do kraja razgalila |ilj^°rba vojnih hujskačev proti tiS(|. b*lru, naj pod geslom «komu-tep,Cbe nevarnosti» privabi netilko jjJne novih zaveznikov ter tali p °lira Sovjetsko zvezo, da bi 'Hi 1"c®b mogli napasti s čim večji-*ledl za zmago. Preganjanja "iti Jratov, ki si upajo oknto bra-Wnir in nasprotovati vojnohuj-* U Politiki, so na dnevnem redu W|ji Uzenih državah, kot v An-y čanciji, a še mnogo bolj seve-ti)p6 drZavah, ki imajo lasistične V Qltot Je t0 v Jugoslaviji, spa-p rC*Ji i» dr. Poleg zaonjm tren H “žčlje, Egipta in nekaterih dru-f|i( “0|fasističmh viad Južne Ame-•tlpy 0 v zadnjem času prepovedale 'ligi "nJe komunističnim partijam vAvstralija in še nekatere dru-v teh deželah pa niso pre- noti tej tako očitni vojni zaroti se morajo združiti vsi ljudje dobre volje, ne glede na politično in versko prepričanje, vsi oni, ki se zavedajo, da bi bila nova vojna z atomskim orožjem največja katastrofa za vse narode sveta in ki bi pomenila posebno za Evropo ne le popolno razdejanje vseh tehničnih, kulturnih in drugih dobrin, temveč praktično uničenje vsakršnega življenja. Od vse Evrope bo prvo na vrsti naše Ozemlje, na katerem menda ne bi ostalo živo niti eno bitje. Zato Je naša osnovna dolžnost ne kot demokratov, temveč enostavno kot ljudi, ki hočejo rešiti sebi in družini življenje, da zastavimo vse svoje sile, da preprečimo vojno. Ni dovolj, da podpišemo stockholmsko resolucijo o prepovedi atomske bombe ter da se udeležimo jutršnjega tabora miru v Sy. Križu. Naša dolžnost je, da pridobimo vse prebivalce STO za fronto miru, da bomo ne le danes, temveč odslej naprej vedno in dosledno vsi ljudje skupaj hranili najvišjo človeško dobrino. Proti enotnosti vseh so tudi vojni hujskači brez moči. WASHINGTON - BEOGRAD - RIM ENOTM V ZAROTI PROH STO IN PROH MIRU Dokler ne bo imenovan guverner ZSSR ne podpiše pogodbe z Avstrijo Italijanska vlada sprejela diktat Achesona za razdelitev STO - Italijanski šovinisti v Irstu se navdušujejo za narodnostne meje - Smešne obtožbe imperialistov in njihovih hlapcev proti SZ Londonska konferenca atlantskih držav je končno na j verodostojne je potrdila naše dosedanje trditve, da je barantanje za Tržaško ozemlje manever anglo-ameriških imperiai i- stov, da obdrže svoje čete v Trstu in da obenem dosežejo na račun pre bivalcev STO Spravo med svojima vernima služabnikoma Titom in De Gasperijem. Kajti brez sprave med njima padejo v vodo vsi načrti ZDA za sklenitev Sredozemskega vojnega pakta ter za skupni vojni pohod proti Sovjetski zvezi. Po vesteh, ki so prišle iz Londona, ter po Sforzovem poročilu na seji vlade izhaja popolnoma jasno, da je ameriški zunanji minister Acheson prisilil Sforzo, naj se njeova vlada pogodi s Titom glede razdelitve Tržaškega ozemlja. Ker pa je le pregrenko priznati Sforzi, da je moral kapitulirati ter se odpovedati oblju- bam treh velesil od 20. marca 1948., i druge možnosti, roti zaveznike, naj se je zatekel k «etnični rešitvi» to ! pritisnejo na Tita, da bi bil poje k razdelitvi Ozemlja po narod- j pustiljiv v svojih zahtevah v teh nostnih mejah. pogajanjih. Poleg gospodarskih u- Razdelitev Tržaškega ozemlja po j godnosti v tržaškem pristanišču tei narodnostnem načelu je postala kar l «kulturnih koncesij» teržaškim Slo-naenkrat za italijanske sovin,istič- i vencem ponuja De Castro Titu tudi ne kroge, zlasti še za demokristja- j slovenske vasi ter ga sprašuje, če ne, razodetje in političen program, [ je s tem zadovoljen. «Preko teh kot nadomestek za dosedanje sanje j skrajnih meja pa ni mogoče iti, za- vrnitve vsega Ozemlja Italiji. Tako je «Giornale di Trieste» objavil nad vse značilen članek Diega de Castro, v katerem izjzvlja, da so neposredna pogajanja s Titom edina pot k hitri rešitvi tržaškega vprašanja. Zavrača plebiscit, češ da je klučuje imenovani svoj uvodnik. Ta člankar je s tem le samo bolj jasno povedal mišljenje demokristjanov in italijanske vlade. Titofašistična vlada pa se je, zadovoljna z dosedanjim potekom barantanja, zavila v molk ter čaka, to predolga pot (in preveč tvegana, ; kdaj ji bo De Gasperi ponudil toda brezupna - op. p.). Imenovanje j liko kot zahteva. Toda v tem samo-guvernerja pa je po njegovem mne- j zadovoljstvu jo je v živo zadela nju samo sredstvo Sovjetske zveze sovjetska nota, ki zahteva imeno-za poglabljanje spora med Jugosla- | vanje guvernerja. Se bolj pa so se vijo in Italijo. Ko tako ovrže vse 1 razkačili, ko je delegat ZSSR Za- Svetovna fronta miru bo strla vse imperialistične vojne načrte Milijoni, ljudi v svetu podpisujejo poziv za prepoved atomske bombe - V par dneh so nabrali na Dunaju 50,000 podpisov - Uspešna akcija na Japonskem - Potovanja Trygve Lia le komunisti, temveč vsak - odstavljajo z vaznih mest Nvaidi’ ki se ne strinjajo z obo-\ j0 in vojnohujskaško poli-\j0Jih viad, ne samo v ZDA, 'Ji jc tu° pa vodijo najodgovor-f|cr,0 Bredstavniki teh držav histe-N»Propa*ando ne le o potrebi 'VjtVe, temveč tudi o nujnosti tofi e atomskega orožja v bo-Sam Truman je pred izjavil, da je atomska bom- SkiV0Jnl- V "» izj 'iii„ °vekoljubno» orožje, ker skraj- stlraianJe vojne. Atomski bombi, ^1, badli na Hirošimo in Naga- iili ' sta Po njegovih besedah re- An'J'^nje tisočem ameriških in ^ h- K'h vojakov. Trumanova vla- ’ ‘ vojakov, lrurnanova via- 'Jtni retuJe vsakršen poskus po-kapitalističnimi in so-ilmi drzavami. Z veliko ča-i ' ta i kampanjo so hoteli prepreko r“ku OZN Trigve Lieu nje-■%j v sredovalno misijo med šti-.kj^esilami. v sa prizadevanja lik^žev zveze' da se preneha z S j»,. anjem in sklenan lem vni- 'o^ke J j>aJanJem in sklepanjem voj-°v 80 naletela pri zahodnih V n ha i.-,, ... ,Ssi,na gluha ušesa. Se bolj so 1 vojne priprave s pošilja-,'žrn orožja evropskim državam, V^kgirry a,lgkajšeka in Bao Daja in br°tllJudsklm režimom ter J*h v svetovalcev in specializi-bJak°v proti osvobodilnim t>0l v kolonijah. N y0a,,anskega pakta snujejo še V*J bini!6 bl°ke. V pripravah sta , azijskih držav na Tihem i| J bj er Sredozemski pakt, ki ifho, vezal Jugoslavijo, Grčijo, 'tj ri*tiJo’ Španijo in morda še >o Sfške l°Va nenadna naklonjenost J* Bi-otvlade- njegovi izzivalni go-iij%, k 1 SZ in ljudskim demokra-Zg k°r tudi pogajanja z ita-JiJo ase Ozemlje najzgovorneje Jkiitj’ s nameri, ustvariti med dr-CJske red°zemlja čim bolj pri-kin, odnose ter jih končno z Paktom povezati za napad Mogočni svetovni pokret partizanov miru, ki se iz dneva v d,an naglo širi. in gajema pristaše itiiru iz vseh slojev človeštva, predstavlja nedvomno tisto nejiremagljivo silo, ki bo preprečila in strla že v kali vse načrte vojnohujskaških krogov. Vsi narodi sveta se v polni meri zavedajo, da. bi pomenila tretja svetovna vojna grozno uničenje človeštva, popolno propast narodnih gospodarstev in trajno podjarmljenje ameriškemu kapitalu. Ze same priprave in poostritev hladne vojne, o katerih so razpravljali na londonski konferenci so dokaj značilne. Tudi Truman je jasno povedal, da bi se, v primeru sprožitve nove vojne, niti najmanj ne pomišljal za u-porabo smrtnonosne atomske bombe. Toda milijoni in milijoni ljudi v svetu so, s podpisom resolucije za prepoved atomske bombe, javno obsodili to pogubonosno vojno hujskaško politiko ameriških imperialistov in njihovih evropskih hlapcev. Resolucija partizanov miru, ki je bila izglasovana v Stockholmu predstavlja za svetovne miroljubne sile uspešno orožje v borbi za ohranitev miru, Podpisna akcija., gavze-ma po vsem, svetu vedno širše oblike. Zgodovinskemu pozivu za prepoved atomske bombe dajejo svoj pristanek ne samo ljudje iz vrst delovnega ljudstva, marveč najširši krogi, kot intelektualci, svetovno znani znanstveniki, pisatelji, umetniki. V Parizu so podpisali resolucijo za prepoved atomske bombe vsi najvišji sodniki kasacijskega sodišča, ki so se jim pridružili tudi številni pariški odvetniki. V par dneh je podpisalo na Dunaju resolucijo 50.000 meščanov. V Guatemali pa je odbor partizanov miru predložil to resolucijo parlamentu. Najtežjo box--bo pa vodijo francoski pristaniški delavci, ki so prav te dni v Dunker-qu odločno odbili vsako sodelovanje za raztovarjanje ameriškega o- J. Word iz New Yerseja, pisatelj Lion Feuchtwunger iz Kalifornije, prof. Dirk Struik iz univerze v Cambridgeju, duhovnik V. N. Foun-sem, duhovnik Melvin C. Hunt. Na konferenci metodistične cerkve v New Yorku je 400 prisotnih delega- rožja. Tudi angleški znanstveniki, j tov odobrilo navedno resolucijo, so na kongresu, ki je bil 20. t. m. \J Te dni je na zasedanju italijanske- Londonu, zahtevali posredovanje angleške vlade za uničenje vseh zalog atomske bombe. Na Japonskem so v mestu Osaka nabrali 240.433 podpisov. Svoj pristanek je dal tudi znani ameriški naravoslovec Philip Morrison, predavatelj na univerzi v Cornei lu. Resolucija pa je imela v ZDA širok odziv tudi pri drugim znanstvenikih in intelektualcih. Naj navedemo le nekatere: prof. George A: Coe iz Kalifornije, prof. Ilarry TITOVSKA MOBILIZACIJA ZA„PROSTOVOLJNO“ RQBOTO DELAVCEM, KI SO ZAPOSLENI V TRSTU grozijo s prisilnim izgonom iz cone B I ržaški delodajalci pomagajo Litovcem - Tudi pomorščaki mobilizirani za tromesečno tlako Ker so titofašistični oblastniki co-' ne ti uvideli, da z zaporo blokov ne bodo želi zaželjenih uspehov, so se pričeli posluževati v zadnjem času odkritega in javnega izsiljevanja delavcev, ki so zaposleni v coni A. Preteklo soboto so sklicali v Škofijah (predelu, ki se nahaja v coni ti) sestanek delavcev, ki so zaposleni v Trstu, Prisotnih je bi-, lo le kakih 20 oseb. Znani titovski špijon in plačani privrženec Furfante Marij (barabina), ki je organiziral ta sestanek, je dejal da bodo morali vsi delavci, ki so zaposleni v Trstu zapustiti tamkajšnjo službo ter se zaposliti v coni B. Kdor se tega ne bo držal, bo moral zapustiti cono B ter se preseliti v cono A. Pripomnil je še, da imajo časa za premislek do ponedeljka, to je do dneva, ko bodo morali sporočiti svoj sklep «ljudskemu odboru». Toda titofašisti se niso zadovoljili z izvajanjem pritiska na delavce, ki si služijo svoj borni kruh v Trstu. Za takoznava «prostovoljna» dela so prisilno mobilizirali celo pomorščake ki jih bodo poslali na tromesečno «prostovoljno» delo v tovarno opek ex Nardon. V svoj zločinski politiki so našli titofašisti prav v propagandi demokristjanov dobrega zaveznika. V Kopru se je dokaj naglo razširila novica, da je znani demokrščanski radio «Venezia Giulia» sporočil vest o vlaganju prošenj Italijanov za izselitev, ter celo svetoval italijanskemu prebivalstvu naj se posluži te prilike. Titovska in demokrščan-ska propaganda širita raznovrstne vznemirljive vesti, s katerimi hočejo sejati med zbegano prebivalstvo pravcati preplah. Kot podlaga pa jim služi vsestransko blatenje in ,.° novo zločinsko nasilstvo tito- j klevetanje Sovjetske zveze, ki jo fašistov nad delovnim ljudstvom hočejo prikazati kot edino povzro- cone B je povzročilo med prebival stvom splošen val ogorčenja. Tito-fašističnim zverinam ni dovolj, da so postoma ukinile ves promet s cono A, zaprli bloke in vsestransko ustrahovali mirno ' prebivalstvo. Sedaj hočejo izvajati nad delavci še zadnji in najbolj zločinski pritisk, da bi jih s tem prisili na takozva-no «prostovoljno» delo in druge vrste nečloveškega izkoriščanja, ki je že v običaju v Jugoslaviji. Verjetno titofašistične mogotce cone B ne brigajo več niti desettisoči lir, ki so jih vsaki mesec plenili delavcem zaposlenim v coni A. Sedaj gre, da si pridobijo za svojo roboto nove delovne sile, ki naj bi garala za njihova nenasitna žrela. Istočasno pa je to dokaz šovinizma proti italijanskem prebivalstvu in sovražne ofen. žive proti zavednim internacionpli-stom, ki jih skušajo na vse načine izseliti iz cone B. Posebno značilno pa je tudi dejstvo, da grozijo tržaški delodajalci delavcem iz cone B z odpusti. To se dogaja vsporedno s titofašistič-nim pritiskom za vključitev teh delavcev v takozvane «delovne brigade». Tržaški delodajalci gredo torej ti-tofašistom precej na roko. To je vse. kakor zelo značilna pomoč za gradnjo Tito - Trumanovega «socializma». Vrana vrani pač ne izkljuje oči! čiteljico vsega gorja. Vsa ta izsiljevanja, preganjanja in teror titofašistov v coni B pa so možna edino le ob popolnem pristanku in odobravanju anglo-ameriških imperialistov. Očividno je, da je londonska konferenca vojno-hujskačev vlila Titu novega pogul ma za odkrito izvajanje priključitve cone B k Jugoslaviji. Temu je dodati še Trumanove izjave in razgovor med Achesonom in grofom Sforzo, kjer mu je ameriški minister jasno povedal da se mora italijanska vlada pripraviti na pogajanja z Beogradom za razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Svetovna sindikalna zveza ima 78 milijonov članov BUDIMPEŠTA — V ponedeljek je tov. Di Vittorio, predsednik Svetovne sindikalne zveze otvoril zasedanje Izvršnega odbora. Organizacijsko poročilo je podal generalni tajnik Louis Saillant. Iz poročila izhaja, da je štela Svetovna sindikalna zveza ob ustanovitvi, to je oktobra 1945, 64 milijonov članov. Danes pa šteje ta mednarodna delavska organicazija 78 milijonov delavcev. ga pralamenta pozval poslanec tov. Pastore vlado naj se izjavi o stališču, ki ga bo zavzela na poziv Mednarodnega rdečega križa za piepo-ved atomske bombe. Na svojem povratku iz Moskve je imel generalni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lic razgovore z vladnimi predstavniki Francije in Velike Britanije. Oo od hodu v ZDA, kjer se bo končno sestal s Trumanom, je podal nekaj pomembnih izjav, ki so imele v javnosti širok odmev. Izrazil je mnenje, da obstojajo možnosti za pogajanja med štirimi velesilami. To bi vsekakor privedlo do ublažitve mednarodne napetosti in zaključka mrzle vojne. Prizadevanja Trygve Lija za u-ravnovešenje odnosov med Vzhodom in Zapadom, pa so naletela pri imperialističnih krogih na celo vrsto spletk in posmehov. Ameriški imperialisti in njihovi klerofašisti-čni in titovski hlapci hočejo na vse načine omalovaževati njegova prizadevanja in že v naprej prerokujejo neuspeh njegove misije. Voj-nohujskači nočejo, da bi prišlo do pomirjenja, ker vidijo pač edino v novi vojni izhod za naraščajočo krizo ameriškega gospodarstva. Strašna nesreča v Italiji CHIOCCIA — V nedeljo se je pripetila v Cavarzere strašna nesreča, ki je globoko pretresla vso javnost. V popoldanskih urah je krenila iz vasi procesija. V sprevodu je bilo kakih 350 otrok, večinoma deklic v starosti od 5 do 13 let, Cim je dospel sprevod na neki leseni most, se je ogrodje pod preveliko težo zrušilo v vodo. Prestrašenim staršem in drugim vaščanom, ki so bili priča grozni nezgodi, je uspelo rešiti iz vode 45 otrok, dočim je 15 deklic utonilo. Med temi je bil tudi 11 mesečni otrok, ki ga je nosila sestrica v naročju. Na lice mesta so takoj prihitele občinske oblasti in predstavniki demokratičnih organizacij. V sredo je bil pogreb, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudstva iz vse pokrajine. rubin na sestanku Stirili namestnikov za sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo izjavil v imenu sovjetske vlade, da se pogajanja za avtrij-sko pogodbo ne morejo nadaljevati, dokler zahodne tri velesile ne odgovore na omenjeno sovjetsko noto. S tem je uradno postavil pogoj, ki je bil kot smo poročali — postavljen že v članku moskovske «Pravde», da namreč Sovjetska zveza ne bo vse dotlej podpisala pogodbe z Avstrijo, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji mirovne pogodbe z Italijo, to je imenovan guverner in ostvarjeno Svobodno tržaško ozemlje. Anglo-ameriški imperialisti in z njimi seveda njihova vdana hlapca Tito in De Gasperi so v en glas zatulili, češ da Trst nima nobene zveze z Avstrijo ter da SZ mešetari (primite tatu!) s Trstom na škodo tržaškega prebivalstva. Naj-besneje rohne titofašisti, ki bi prišli z barantanjem ne le do dela STO, temveč bi od Trumana prejeli še lepo nagrado v zvenečih dolarjih za dobro opravljeno naročeno delo. Sovjetsko zvezo obtožuje ta lepa druščina imperialističnih gospodarjev in hlapcev, češ da ne mara umakniti svojih čet iz Madžarske in Romunije, ki bi jih morala po podpisu pogodbe z Avstriijo. Sovjetska zveza je doslej izpolnila vse prevzete obveze in je pošteno držala besedo. Toda prav v Tržaškem vprašanju je bila prevarana od onih, ki ji danes to očitajo. Ne Anglo-amerikanci, ne Jugoslova. ni, ne Italijani niso spoštovali podpisane pogodbe. Se danes, tri leta po podpisu, so okupacijske čete na STO in danes si ga hočejo celo razdeliti, ne da bi vprašali ostale podpisnike pogodbe. Anglo-američani utemeljujejo okupacijo cone A s po. trebo dobav svojim četam v" Avstriji. Toliko bolj je torej danes Sovjetska zveza upravičena, biti nezaupljiva do lepih obljub ali celo do slovesnih podpisov teh verolomnih pogodbenikov. Z vso pravico torej terja danes izpolnitev obveznosti in stvarne dokaze miroljubnosti zahodnih velesil. S tem bo najbolje čuvala svojo varnost pred zahrbtnimi napadi imperialistov in njihovih pomagačev: s tem pa ščiti tudi interese tržaškega prebivalstva ter bo odvrnila veliko nevarnost za mir, ki jo predstavlja barantanje in prisotnost tujih čet na našem Ozemlju. 500.000 mladincev na zborovanju v Berlinu prosvetnh društev NA POBUDO SHPZ IN OOP 11. junija dan kulture Slovensko hrvat.ka prosvetna zveza in CCP priredita ob koncu sezone svojega kulturnega delovanja, lt. Junija v bližnji tržaški okolici (kraj bomo pravočasno javili) dan kulture, kjer bodo prosvetna društva pokazala sad svojega celoletnega delovanja. Nastopili bodo slovenski in italijanski pevski zbori, godbe, orkestri, folklorni plesi, revija narodnih noš. Poleg tega bodo stojnice z razstavo slovenske in italijanske knjige, kjer bodo knjige tudi v pro-dalj. ter razstava slik o kulturnem delovanju prosvetnih društev na STO, tako* da bo ljudstvo tudi po slikah lahko presodilo aktivnost BERLIN — V sovjetskem predelu Berlina se demokratična nemška mladine pripravlja na veliko zborovanje miru, ki bo jutri. Zborovanja se bo udeležilo nad 500 000 mladincev od 14 do 24 let, med temi 20.000 pionirjev. Na ameriškem zasedbenem področju pa so pričeli izvajati odkrite provokacije in širiti alarmantne vesti, češ, da bodo izvršili mladinci «državni udar». To spada seveda v kampanjo poostritve mrzle vojne, ki jo izvajajo anglo-ameriški imperialisti. To bo krasna manifestacija kulture in slovensko - italijanskega bratstva v borbi za mir. Po kulturnem programu bodo sledile razne šaljive točke in ljudsko rajanje Za pijačo in hrano bo preskrbljeno v številnih stojnicah na veseličnem prostoru. Vsa prosvetna društva vabimo, da se polnoštevilno udeleže te kulturne prireditve zlasti še s pevskimi zbori. INTERVJU S TOVARIŠEM VIDALIJEM Italijansko ljudstvo je solidarno z našo borbo V zvezi s številnimi konferencami o tržaškem vprašanju, ki jih je imel tov. Vidali, generalni sekretar KP STO, v raznih mestih severne Italije, smo imeli ob njegovem povratku v Trst krajši razgovor, kjer smo mu zastavili nekaj vprašanj, ki bodo brez dvoma zanimala vse naše čitatelje: Kon/erence In zborovanja, ki si jm imel v Padovi, Firencah, Genovi, Milanu in drugih mestih, so brez dvoma velike važnosti, ker je o tem pisalo vse klerofaSistiino in titojaSlstiCno Časopisje. Z istim besom in jezo so te napadali bodisi klerojaiisti kakor tudi titofašisti. Zaradi tega nas bo zelo zanimalo, da nam poveš svoje mnenje. V Italiji sem imel iste govore, ki jih imam v Trstu pred slovenskimi in italijanskimi množicami, kar je odraz politične linije naše Partije. Na zborovanja so prihitele veliKe množice delavcev ter ljudi iz malomeščanskih slojev. Vsi se za tržaško vprašanje zelo zanimajo ter odobravajo naše stališče, xer razumejo, da je borba za spošto- V Italiji so delavci zasedli številna industrijska podjetja Zasedba tovarn «Fiorio», «Rumianca» in «Casaralta» Vlada hoče prikriti pred javnostjo poročilo Sforze Ofenziva, ki jo je pričela izvajati klerofašistična vlada De Gaspe. rija na gospodarskem polju, je naletela pri italijanskemu delovnemu ljudstvu na odločen upor. Delavci tovarn in podjetji, ki jim zaradi likvidacije FIM-a, podporne ustanove za kovinsko in strojno industrijo, grozi vedno večja brezposelnost, so takoj stopili v odločno borbo. Da obvarujejo tovarne pred grozečo zaporo so se poslužili skrajne oblike borbe, to je zasedbe tovarn. Ze pretekli petek so delavci zasedli tovarno «Fiorio». V Bologni pa je ravnateljstvo delavnic «Casaralta» nenadoma odpustilo z dela 700 delavcev, ki so se temu ukrepu odločno zoperstavili ter zasedli podjetje, kjer se delo povsem mirno in disciplinirano nadaljuje. Sličen primer je beležili v mestecu Spello, kjer so delavci istotako zasedli tovarno «Rumianca». V ponedeljek se je sestal v Rimu tajništvo Splošne italijanske zveze dela (CGIL), da preuči težak položaj, posebno v pogledu delavstva tistih podjetji, ki so zaradi pogubo-nosne vladne politike neposredno prizadeta. Splošna italijanska zveza dela je postavila v tem pogledu točne zahteve in sicer: ustanovitev posebne komisije, ki naj preuči de- tiilo je v onih temnih dneh, ko so fašistične tolpe po vsej Sloveniji divjale nad prebivalstvom ter ga pobijale, zapirale in deportinole za vsak najmajšt sum, a tudi iz samega sovraštva, do našega življa. Požigali so vasi. Nemci so streljali že prve talce, a Italijani so priCeli z množičnimi aretacijami. V tem času so bili skoro istočasno trije veliki zastrahovalni procesi proti trem skupinam patriotov, ki so se uprli fašističnt tiraniji, da bi svojemu ljudstvu priborili svobodno in pravičnejše življenje. Trie ljudski heroji so bili kot voditelji teli skupin slavni obtoženci: partizanski komandant Ljubo Šercer v Ljubljani, šlauko Šlander v Mariboru in Rinko Tomažič v Trstu. Vspm. poštenim Slovencem se je stiskalo srce v zavesti, da bodo padate nove žrtve in to najboljši borci. Posebno aktivisti, ki so živeli v neprestani nevarnosti aretacije in krute sodbe, so se zavedali, kaj pomeni za osvobodilno gibanje izguba teh vzornih borcev. Vsakdo je občutil neizmer- Strahopetni rabelj no spoštovanje in livaiežnost do teh, I kher: «Izjave, ki jih je pred sodiščem ki so jim ure štete. Nekaj dni pred smrtno obsodbo Finka Tomažiča in štirih drugih iz njegove skupine naleti tedanji član CK KPS in sedanji notranji minister Slovenije Boris Kraigher v Frančiškanski ulici v Ljubljani na drugega aktivista, ki je pravkar prinesel iz bližnje trafike najnovejše časopise iz Trsta, ki so nosili velikanske naslove čez vso prvo stran in izlivali šovinističen bes proti slovenskemu življu na Primorskem. Zahtevali so v imenu «rimske pravice» glave vseh, ki so si upali dvigniti roko proti dučeju in fašizmu. Posebno besno so se zaganjali še proti Tomažiču, ki je tako neustrašeno in s prezirom odgovarjal v teku zasliševanja. Na pripombo spremljevalce, kako junaško in komunista vredno se obnaša tovariš Finko, mu na njegovo nepopisno presenečenje odvrne Krai- dal Tomažič, ne bi mogel dati noben pravi komunist. Ce ga ne bodo streljali fašisti, bi ga zaradi teh izjav morali streljati mi». Na ugovor, da je Finko, vendar eden najaktivnejših članov in voditeljev Komunistične partije na Primorskem, je Kraigher za-ničljtvo odvrnil: «Kakšna komunistična partija neki? To je «divja» partija, ki nima s komunizmom in njegovim po-kretom prav nič skupnega» Tako so torej gledali na najvzor-nejše naše borce in heroje že za časa odprte borbe proti fašizmu one pro-palice, ki so se pod krinko komunizma in monarho - osvobodilne borbe vtihotapile v njeno vodstvo, odkoder pa so odstranile — po gornjem Kraigherjevem receptu — vse resnične komuniste in demokrate. S temi gnusnimi sredstvi su se titofašisti prikopali na oblast v Jugoslaviji, kjer so v zadnjih dveh letih pobili ali zaprli nad 100.000 borcev, ki so bili napoti njihovi fašistični diktaturi. Ze mnogokrat smo javno pozvali tega najbolj zakrknjenega fašističnega rablja, po čigar direktivi je bil Tomažič proglašen od titovskega prezi-dija za «narodnega heroja», da naj odgovori na te Jasne in nedvomne obtožbe. kakor tudi, da pojasni kako spravlja te izjave v sklad s proglasitvijo Tomažiča za heroja. Tega odgovora nismo dobili. To po-menja, da slovenski Hankovič ne more zanikati, niti opravičiti svojih sramotnih izjav. Njegov molk pa obenem tudi najzgovorneje priča o strahopetnosti titofašističnih kolovodij pred ljudstvom in njegovo pravtčno sodbo. Naj ne misli nihče od teh bojazljivcev, da bo z molkom mogel ljudstvu prikriti resnico. Pred vsemi poštenimi Ulovenci stavljamo tega zakrknjenega in bojazljivega rablja demokratičnih borcev na sramotni oder v prezir vsem, ki ljubijo resnico in poštenje. iovanje FIM-a. V komisiji morajo bit zastopane vse zainteresirane stranke. Nadalje zahteva takojšnjo preučitev položaja tistih podjetji, ki so pod kontrolo te podporne organizacije ter takojšnjo ukinitev sklepa o likvidaciji FIM-a. Imenovana bo posebna delavska komisija, ki bo intervenirala pri vladi za povo-voljno rešitev tega perečega vprašanja, kjer je neposredno prizadetih preko 30.000 delavcev. CGIL je obenem predlagala začasno premirje na sindikalnem polju, kar bi nudilo večje možnosti za rešitev številnih sindikalnih vprašanj. V torek se je sestal ministrski svet, kjer je podal zunanji minister Sforza svoje poročilo o londonski konferenci. Vlada hoče na vsak način prikriti pred javnostjo vsebino tega poročila, ker je docela jasno, da predstavljajo obveze, ki jih je sprejel Sforza v Londonu, novo podreditev vsega italijanskega gospodarstva Atlantskemu vojnemu paktu. Japonski visokošolci za prepoved atomske bombe TOKIO — Kongres nacionalne lige japonskih visokošolcev, ki šteje 270.000 članov je proglasil enodnevno stavko, kot izraz solidarnosti z resolucijo za prepoved atomske bombe. Na univerzah v Tokju bodo stav. kali 30. maja, v ostalih mestih pa 3. junija. Zasedanje UNESCO FIRENZE — V ponedeljek je začelo zasedanje posebnega odbora OZN za znanost in kulturo (UNESCO). Prisotnih je pri lično 500 delegatov iz 5ti držav. Prisoten je bil tudi delegat propadle nacionalistične kitajske vlade. V znak protesta so predstavniki dežel ljudske demokracije zapustili takoj zasedanje. Eksplozija v rudniku Gelsenkirchena GEI, ŠENK IRCHEN — Preteklo soboto je prišlo v rudniku premoga Dahlbusch do strašne eksplozije, ki je povzročila 71 človeških žrtev. vanje mirovne pogodbe obenem borba proti netilcem nove vojne. Italijanske množice pa so odločno proti vojni. Al i je resnica, da so prišli na tvoja zborovanja tudi fašisti? V Vidmu se Je približala mala gruča fašistov, z očividnlm namenom, da bi motila zborovanje. Tej peščici sem jasno povedal, da so bili svoječasno prave prostitutke nacistov, danes pa so prostitutke anglo-američanov. Ob tej prilikisem Se posebno podčrtal slovansko - italijansko bratstvo in junaštvo jugoslovanskih narodov, ki so s svojo herojsko borbo pregnali naeifa-Slste ter bodo Istotako osvobodili deželo izpod titofašističnega jarma. Ali lahko podprejo italijanske množice našo borbo? Brez dvoma. Podprle jo bodo s tem, da preprečijo De Gasperiju zaključl-lev barantanja ter da preprečijo sporazum s Titom za razkosanje ozemlja, kjer bi Tito, v zameno za Koper prejel Nabrežino, Dolino in Opčine. S tem nam bodo obenem pomagali, da odvrnemo grozečo nevarnost bombardiranja našega mesta kot vojne luke. Ali ni morda agitacija za tržaško vprašanje v oviro borbam proti bedi in brezposelnosti? Borba za mir je tesno povezana z borbo proti bedi in brezposelnosti. Vzroki bede in priprav za novo vojno so pač vedno eni in isti. Alt postavlja KP tržaško vprašanje na isti način kot ga postavljajo italijanske šovinistične stranke? Nikakor ne Mi se v resnici borimo za vzpostavitev STO. Ta borba se razvija tudi med Slovenci in Hrvati cone B. Borbo vodimo pod zastavo slovan-sko-italijanskega bratstva. Za vse o-stale pa predstavlja to le propadlo špekulacijo. S tem, da podpirajo razdelitev STO med Titom in De Gasperijem so se že popolnoma razkrinkali. Dokaz temu je, da v coni B tito'-faSi-sti preganjajo predvsem naše tovariše, slovenske in italijanske delavce, dočim so sprejeli italijanske nacionaliste celo v važne službe, kot se je dogodilo v Izoli. Jutri, 28. t. m. od 14. ure dalje bo v Križu pri Trstu (v gozdiču) MAJSKI TABOR MIRU z naslednjim sporedom: Ob 14.30 jpionirska prireditev (šaljive tekme, lutkovna predstava, nastop pioniskth zborov, itd.) Ob 18. bo zborovanje, ki ga organizirata Tržaški odbor miru in ASI2Z, ki bo obenem proslavila Mednarodni dan otroka. Govorili bodo: Sillig Luciana članica tržaške fed. it. socialistične stranke; poslanec prof. Emilio Lussu in prof. Mario Montesi voditelj ital. krščansko-sociai-nega pokret a ter tov. Dušan Lavriha župan občine Dolina. Sodelujejo pevski zbori, godba in plesni orkester iz Križa. PREVOZNA SREDSTVA' VLAKI (glavna postaja): ob 12.30, 13.30, 18.08; 16.35, 17.10, 17.25. — POVRATI IZ KRIZA: ob 20.30, 21.20, 22.40. — AVTOBUSI (avtobusna postaja na trgu Libertà) bodo vozili s pojačano službo od: 13.15 do 15.30. Za povratek pa od 21.20 do 23. ure. KAKO PARTIZANI SE BiORIJO MIRU V SVETU občini Struttuetten pa je podpisalo 80% celotnega prebivalstva. . . V času ko vojni hujskači vseh kapitalističnih dežel mrzlično pripravljajo pogoje za sprožitev nove vojne spoznavajo tudi ljudske množice strašno nevarnost, ki stoji grozeče pred njimi. Borba za mir in proti vojni je dobila vseljudski značaj. Pridružujejo se ji delavci in kmetje, inteligenca, malome-ščani, trgovci, uradniki in drugi, ker vsi bi bili enako prizadeti od vojne, posebno od atomske • • * ki ne bi izbirala žrtev samo med ____ , delavci ali malomeščani. Proti ' . - 000 zena države Massachuset- vojni nevarnosti nastopajo v tsa .n New-Hamprtireja (ZDA) je vedno novih oblikah borbe Podpisala resolucijo naslovljeno Or- (vkljub sabotaži nazadnjaških Hamzacip združenih narodov, v ka- političnih vodstev) množice, I leri zahtevajo prepoved brez ozira na politično pripa- — rielavci pristanišča v Bremer-havenu so izrekli mnenje vseh pristaniških delavcev zapadne Nemčije. Na zborovanju 18. aprila so razpravljali o načinih borbe in ukrepih pro. ti uvozu ameriškega orožja. Oni so sprožili geslo: «Nemška pristanišča morajo služiti stvari miru». .. — Angleški odbor partizanov miru je priporočil za «nagrado miru» knjigo profesorja Blacketta «Vojaške in politične posledice atomske energije», roman Jamesa Aldridga «Diplomat», kot tudi znak miru francoskega slikarja Picassoja. . . I. JUNIJ MEDNARODNI DAN OTROK j Ieri 1 I bombe. atomske dnost. Iz silne svetovne fronte miru naj prinesemo le nekaj drobcev velike celote, ki bo u-stavila roko vojnim požigalcem anglo - ameriškim imperialistom In njihovim hlapcem: — Canterburyski dekan Hewlett Johnson je napisal: Milijon podpisov za resolucijo miru bo razdražilo vojne hujskače; 10 milijonov bo izzvalo zmedo v njihovih vrstah; 100 milijonov bo preprečilo njihove vojne načrte ter rešilo človeštvo. . . — V New Yorku se je ustanovil Informacijski center partizanov miru, ki ga sestavljajo dr. William Du Bois, profesor Gene Weltftsh, pisatelji Shirley Grahame, Howard Past, Albert E. Kahn, novinar Johannes Steel, slikar Rockwell Kent. 14 aprila je bilo izkrcano a-meriško orožje v Cherbourgu. Francosko ljudstvo organizira manife- V Tampere na Finskem je nabrala Anna Halttunen, ki je stara 70 let, preko 1.000 podpisov za mir. Ona nadaljuje neumorno svoje plemenito delo. . . — V Chicagu se je vršila konferenca za zaščito otrok. Delegatke so zahtevale takojšnjo prepoved vodikove in atomske bombe ter izjavi- Mirolju h n e sile liodo zlomile vsak poskus imperialistov za sprožitev nove vojne. S podpisom poziva partizanov miru bomo ustavili krvoločno roko vojuohuj* skačev. stacije in protestne stavke v mestih in vaseh, kamor dospe železniški prevoz s tem orožjem. Na vseh postajah naznanijo partizani miru z žvižgi siren prihod transporta ter se upirajo odhodu. V sedmih urah Je napredoval prevoz orožja samo 90 km! — Partizani miru v Chatresu so se vlegli na tračnice, da bi tako u-stavili prevoz posebnih policijskih oddelkov v Saint-Nazaire, kjer je čakala ladja z ameriškim orožjem. Prihod vlaka se je zakasnil za več ur. . . le, da je odvisna usoda naših otrok od tega ali bo ohranjen trajen mir. VATIKAN IN ISLAM Borba proti muslimancem Je bila v teku dolgih stoletij ena izmed najglavnejši skrbi katoliške cerkve. Ze nekaj časa pa se opaža, da so jezuiti precej dobri z njimi. Katoliški tisk je začel trditi. da imajo nekateri musliman-ci «razvita verska čustva» in da si «iskreno želijo k Bogu». Ta «iskrena želja k Bogu» pa ima — kakor zgleda — svoje posebne konkretne oblike: inozemski tisk javlja o pripravah za ustanovitev «skupne fronte» med katoliško cerkvvijo in .. . Islamom. Med drugimi «Times» javlja, da poslanik Egipta pri Vatikanu, Mohamed Taher al O-mari bey pripravlja nek osnutek pogodbe za sklenitev «skupne fronte». Poslanik namerava predložiti ta svoj osnutek papežu. Uradni namen tega zavezništva brez primer je nedvomno «borba proti komunizmu». Ta nova oblika, ki so jo našli netilci nove vojne, Je nova izdaja načrta, ki bi moral povezati narode Bližnjega in Srednjega vzhoda sistemu političnih in vojaških napadalnih blokov, v katere je že privezana zahodna Evropa. To dejstvo nam potrjuje, kako je Vatikan povezan z ameriškimi imperialisti in z vojnimi avanturami, tako da je celo svoje verske sovražnike povabil na zavezništvo zoper komunizem. Na pobudo Svetovne demokratične ženske zveze ter Svetovne zveze demokratične mladine se bo letos po vsem svetu praznoval 1. unij, kot mednarodni dan otrok. Glavni namen tega mednarodnega dne je borba za izboljšanje skrbstvenih, socialnih, zdravstvenih, 'higijesnskih ter vzgojnih razmer vseh otrok v svetu. Nedavna preiskava, ki je bila zivedena po vsem svetu z namenom, da ugotovi dejansko življenjsko stanje otrok, je dokazala, da je življenje teh v mnogih deželah nezadovoljivo. V mnogih deželah je življenje nezadovoljivo prav /uradi vojne V mnogih deželah vlada še vedno pomanjkanje. Milijoni otrok še vedno stradajo. Po drugih deželah se je stanje zadnje čase malo izboljšalo, so pa še vidne posledice nedavne vojne. Koliko otrok živi z starši vred v slabih nezdravih in na pol porušenih stanovanjih, v podstrešjih,' podzemskih kleteh in celo uo rovih in brlogih. Jasno je, da se otroci takih družin ne moraje razvijati zdravi ter telesno in duševno krepki. Ni čuda če se toliko otrok potika po zakotnih cestah in zatohlih mestnih ulicah, kakor tudi ni čuda, da še mlečnozobi dečki prekupčujejo s cigaretami, da ne obiskujejo redno šolskega pouka, pač pa se učijo vseh slabih lastnosti. Zlasti v tej povojni dobi mrgoli v zapadnih državah na trgu nešteto otroških publikacij, ki so v resnici vse prej kot pa otroške. To čtivo zastruplja mladino že v svoji nežni dobi. Iz tega nizkotnega čtiva se otroci učijo le goljufij, pretepov, tihotapstva in ubojev. Nič manj škodljivi so nešteti filmi gangsterske vsebine. Slabe gospodarske razmere v neštetih družinah, brezposelnost družinskih očetov, pijančeva. nje in druge slabe lastnosti roditeljev povzročajo nesoglasje v družinah ter strašno škodujejo pravilni detinski vzgoji svojih otrok. Ni čuda, da je spričo takih razmer vedno večja propalost otrok, kajti ti so že od svoje detinske dobe vzgajani v nezdravem ozračju. Na žalost moramo ugotoviti, da so vse zgoraj omenjene slabe lastnosti in žalostne razmere otrok v obilni meri zastopane tudi v našem mestu. Za tržaške otroke ni še napočila doba brez skrbi, doba miru. Roditelji ne morejo uživati one za-željene zakonske in roditeljske sreče v sredi svojih otrok. Strah pred brezposelnostjo, izbruhom nebrzdanih strasti nove vojne vihre tare, kot težka mora tisoče roditeljev. Tisti, ki bi lahko odgnali to moro iz nešteto src in ki bi torej lahko pomagali sedanji generaciji do boljše bodočnosti in do brezskrbnosti, Branimo mir, za boljšo bodočnost naših otrok Vedno bolj odkrita borba delavskega razreda Jugoslaviji Množično zapuščanje dela - Od 628.000 delavcev ie zapustilo delo 430.000 - Odločen odpor proti zločinski® poskusom fašističnega nasilja in terorja v Slovenj S svojo protlljudsko politiko je Titova lašisttčna banda privedla Jugoslavijo na rob propasti. Gospodarstva Jugoslavije je vedno bolj izpostavljeni) Kontroli imperialistov ter domačih izkoriščevalcev. Zaradi izdajalske politike titovcev in finančnega izkoriščanja države, ropanja in pustošenja njenih naravnih bogastev in neverjetnega iz-koririščanja delavskih množic, postajd položaj delavskega razreda in delavcei) vedno bolj nevzdržljiv. Titovci so obsodili jugoslovanske delovne množici na bedo, lakoto in hiranje. se za to ne zmenijo. Mesto, da bi gradili hiše, otroške jasli, vrtce, šole, vzgajališča; mesto da bi ustanavljali nove knjižnice ter kar je poglavitno, da bi nudili kruh in srečo otrokom — in delo odraslim --se zavzemajo za druge cilje, zlasti vojaške, ki takorekoč sami od sebe podpirajo otroško malopridnost 1. junija se moramo združiti v mislih in dejanjih vsi demokrati; možje, žene in mladina, ter se odločno in jasno izreči, da smo proti takim razmeram, proti vojni. Povedati moramo, da hočemo mir in brezskrbnost za naše otroke. Preveč smo z njimi vred pretrpeli v zadnji vojni. Se so nam pred očmi razmrcvarjena nedolžna telesca, ki so bila razmrcvarjena radi «strateških bombardiranj». Nismo še pozabili obupnih klicev mater, ki so iskale po končanih bombardiranjih ostanke svojih otrok. In prav zato, ker smo sami to doživeli, bomo 1. junija slovesno in ponovno rekli, da ' nočemo nove vojne, da nočemo smrti naših otrok, ker so bili ustvarjeni zato, da bi živeli boljše in srečnejše življenje. V teh pogojih, zavzema borba delavskega razreda Jugoslavije proti fašističnemu sistemu izkoriščanja in za-| suznjevanja vedno ostrejšo obliko. Slavke, sabotaže, okvara strojev, zapuščanje dela, širjenje letakov, časopisov in druge literature, ki razkrinkaj e fašistično bando Tita-Kankoviča — vse to je dokaz ostrejše borbe delavskega razreda in delavcev Jugoslavije proti titovi kliki ter krvavemu terorju, ki ga izvajajo titovci. Toda to borbo fašistična banda ne bo uničila niti z največjim fašističnim terorjem.Bandi fašistov Tito-Hanlcovica ne pomiga pri tem niti zver insti a ra-šist’čno nasilje, ki ga izvajajo nad delavskim razredom in delavskimi množicami. Na mesto tisočerih patriotov, ki so podvrženi strahovitim mučenjem od strani titovcev, stopajo v borbo tisoči in tisoči drugih borcev proli krvavemu režimu Tita-Kankoviča in fašističnim metodam izkoriščanja. Iz informacij, ki prihajajo iz Jugoslavije Je razvidno, da je ena izmed najbolj učinkovitih metod borbe delavskega ■ azreda proti titovemu «socializmu» bežanje z dela. Na stotine 11-sočev delavcev, ki so prisiljeni delati v rudnikih in raznih titovskih podjetjih zapuščajo dela. Samo o Srbiji je lansko leto v 10 mesecih zbežalo z dela 430.000 od 628.000 na silo mobiliziranih delavcev. Isto se dogaja po vseh ostalih republikah Jugoslavije. Fašistični voditelji Jugoslavije se~ža-vedajo, da jim ne pomaga več niti laž o «socializmu», še manj pa fašlsttčno-gestapovsi teror, ki ga izvajajo, tvo zakaj se je titova banda zatekla se k Svet Trade-Unionov (angleških sindikatov), ki zastopa preko 600.000 članov, je obsodil Churchillov predlog za ponovno oborožitev zapadne Nemčije. V izjavi zatrjujejo, da predstavlja ta predlog «novo in težko grožnjo proti miru v svetu». — 21. aprila zmečejo partizani miru preko perona na kolodvoru Vaugirard v Parizu ameriški vojni material, ki je bil namenjen Indo-kini. . . Do 24. aprila Je podpisalo 80% delavcev Zapadne cone Nemčije poziv partizanov miru. Nabiranje podpisov se nadaljuje. 24. aprila je bilo nabranih v Mannheimu 15 tisoč podpisov, v Solingenu 12 tisoč, v — Na nekem trgu v Marseillu so nabrali za resolucijo miru samo med prodajalci in prodajalkami 102 podpisov, 220 podpisov pa med gospodinjami, ki so prišle nakupovati. . . Bolgarski duhovniki so sklenili soglasno, da se bodo udeležili borbe za ohranitev miru, ki se vodi v vsem svetu. Izjavili so, da je treba smatrati vlado, ki bi kot prva uporabila atomsko orožje, kot vojnega zločinca. . . Kitajska mladina predstavlja mogočno silo za izgradnjo in obnovo osvobojene dežele — Do 25 aprila je podpisalo 4.300.000 Rumunov (od teh je 2.400.000 kmetov ) resolucijo partizanov miru. . ALI JE TUDI TO «informbirojevska laž»? Ub Celovški cesti u Ljubljani stoje malo pred tramvajsko reinizo zidane barake, ki nosijo dokaj obetajač napis: «Dom gradbenih delavcev M e gr a-, a a». Leta 1947 je Megraa zgradit to naselje barak za svoje delavce. Čeprav so le provtzorij, bi se dale tako urediti, da bi delavci našli svoj drugi dom. Toda v njih imajo delavci le streho nad glavo, kajti barake so v takem stanju in tako malomarno urejene, da so te prvi stanovalci zahtevali, da tim stanovanje vsaj higienskim razmeram primerno ure de. Na slabe stanovanjske razmere so delavci zatem opozarjali le na mnogih sindikalnih sestankih, vendar je bilo doslej vse brez uspeha. Kakor vedo povedati delavci, si je barake od leta 1947 do danes ogledalo tudi mnogo komisij, ki so sicer ugotavljale, da so tu nemogoče prilike in kaj bi bilo treba ukreniti, a spremenilo se ni ničesar. Rezultata raziskovanja komisij pre-prebtvalci doslej še niso občutili. Stanovanjske barake so razdeljene u velike, slabo pobeljene sobe s surovim stropi; v sobah so postavljeni delno te razbiti pogradi s koritastt-ml letilči. Na letiščth ni rjuh. Po ste- slabega zraku še sušenega perila. vdihavajo Ljudje, ki so zgradili u Ljubljani 1200 stanovanj, bi pač zaslutili, da bi jim dali takšna stanovanja, ki bi u-strezala vsaj higienskim in zdravstvenim zahtevam. Vodstvo Megrada pa zaradi pomanjkljive skrbi za delovnega človeka ne odpravi vsaj tistih pomanjkljivosti, ki bi se dale odpraviti, ampak se te dve leti izgovarja, da bodo zgradili nov dom, ki bo vsestransko dobro urejen. Toda za ta dom parcelo šele količijo. (Iz «Ljudske pravice» 2. aprila 1950.) Generalni tajnik Glavnega odbora Zveze demokratične mladine Kitajske tov. Fen Wen je poslal naši mladinski organizaciji, Zvezi antifašistične mladine, naslednji članek o razvoju in napredku kitajske mladine, ki ga objavljamo v izvlečku. * • Prvega januarja 1949, to je v razdobju ko se je revolucija kitajskega naroda z naglimi koraki gli-žala k zmagoslavnemu zaključku, je Centralni komitet Komunistične partije Kitajske sklenil, da se ustanovi Zveza demokratične mladine Kitajske, ki predstavlja za vso kitajsko mladino predstažno organizacijo in vir novih kadrov za KP Kitajske. Meseca aprila istega leta je bil v Pekingu prvi kongres, kjer so bile rprejete smernice in program za bodoče delovanje in razvoj te mladinske organizacije. Takrat je štela mladinska organizacija 190.000 čla-j nov. Koncem leta, to je po osmih izparino rnes(.cjh njenega obstoja pa se je to število zvišalo na 1,217.075. V tem času so se ustanovile nove sekcije po vsej Kitajski. Osnovni cilj te mladinske organizacije je, da stalno dviga in izpopolnjuje splošno izobrazbo mladine in to na političnem, kulturnem in strokovnem polju. Se posebno važno vlogo pa imajo člani te mladinske organizacije prav v industrijski proizvodnji. Oblikujejo se kot najbolj pžrtvovalni in marljivi delavci, ki so v vzgled vsem ostalim. Pri izvedbi posamez- nih delovnih načrtov so organizirani mladinci vedno v prvih vrstah, kjer vzpodujajo ostalo mladino k učenju in strokovnemu usposabljanju. V industrijskih središčih Deirenu in Antungu (severovzhodna Kitajska) je mladinska organizacija takoj po osvoboditvi znatno razširila svoje delovanje prav v pogledu strokovne izobrazge mladi«,- Na vaseh pa nudi mladina konkretno pomoč in vsestransko podporo pri izvedbi agrarne reforme. V zimskem času se organizirajo po vaseh posebni tečaji za nepismene mladince,- kakor tudi tečati, kjer se kmetje uvajajo v napredno kmetijstvo. Člani mladinske organizacije nudijo obenem izdatno pomoč na šolskem področju, kjer se skupno z u-čitelji stalno trudijo za dviganje splošne izobrazbe, širjenje študija revolucionarnih teoriji. Pod veščim vodstvom te široke mladinske organizacije so njeni člani bodisi v tovarnah, rudnikih, šolah, državnih uradih, vojski kakor tudi v kmetijstvu kot vzgled zvestobe in predanosti delovnemu ljudstvu. Člani mladinske organizacije. ki so zaposleni na železnicah so mobilizirali še druge delavce za nadurno udarniško delo pri prppravi-lih zapuščenih in pokvarjenih železniških lokomotiv. Lokomotivam, ki so bile usposobljene za promet potom udarniškega dela mladine so dali naziv «Mladina». Mladinci, ki delajo v rudnikih stalno dvigajo in izpopolnjujejo tehnično delo ter postavljajo poizvodnji nove rekorde. Mladinec Ckoa-Kuo, član mladinske organizacije, ki je zaposlen v neki mehanični delavnici v Mouk-denu je izdelal škripec za dviga- Kitajska mladina koraka po poti sovjetske mladine, v izgradnji socializma in boljšega življenja. Podprimo stvar miru v tekmovanju za širjenje demokratičnega tiska : „Dela", „ Lavoratore" in ..Unità". nah In pod stropi vise obleke delavcev, ker v sobah ni omar ali pa sta le po eden ali dva zaboja, ki so jih delavci sami zbili iz starih desk, in posamezne omare z razommi orati, posamezne omare z razbitimi vrati, ki so te zdavnaj odslužile svojemu na-menu.Okna se slabo zptrajo, da so pozimi o barakah stalno prezebali, peči pa so nestrokovnajško montirane, da so bile pozimi sobe tudi zakajene. V mnogih sobah barak se pod stropom suši tudi perilo, ker si morajo delavci perilo sami prati in poleg V svojih naporih, da bi zmanjšali italijanske partizanske enote v Julijski krajini so se posluževale nekatere slovenske komande vseh mogočih sredstev. To je bilo v skladu z direktivami višjih političnih voditeljev, raznih Kidričev, Kraigherjev, Babičev itd., točneje rečeno, v skladu z direktivami pisma «Um-berta», ki smo ga objavili v zadnji številki. Značilen primer za to so metode, ki si jih je izmislil komandant IX. korpusa general Nulian. 8. julija je poklical na komando korpusa tovariša, ki je odgovarjal za garibaldinske brigade in je bil član paritetičnega odbora. Rekel mu je, da je potrebno poslati en bataljon «Tržaške brigade» preko Til-menta, da bi tam organiziral širše partizansko gibanje, dodal je še, da zahtevajo to italijanski tovariši; v ta namen, da bo korpus dal temu bataljonu 10 brzostrelk, eno protitankovsko puško, 20 pušk in morda eno težko «Bredo». Tolika velikodušnost se nam je zdela čudna, ker so bile že večkrat zaman vse intervencije, da bi nam izročili brzostrelke, ki so bile zaplenjene bersalirjem. Italijanski vojaki so takrat prešli na našo stran prostovoljno z vso opremo. Nima smisla, da bi ponavljali vse podrobnosti raznih dogodkov in dej. stvo, da bi bilo orožje, ki so nam ga obljubili reducirano na polovico, čeprav bi vsa ta dejstva še bolj osvetila metode, ki so jih izvajali RAZKRITJA TOV. TAK'nFTTPHÀ mando mesta Koper, ki je prejem.i-u r\ o L, l l i l m. ,a ukaze od zgoraj. «Umberto» je Titovci so hoteli razpustiti tudi bataljon „ Alma Vivoda66 proti garibaldincem. Naj nam zadošča ugotovitev, da je bil omenjeni bataljon «Tržaške brigade» poslan preko Tilmenta popolnoma zaman. Nihče ni z italijanske strani zahteval, da bi bila poslana partizanska enota v Italijo, a razven tega se je vodila na drugi strani Tilmenta aktivna in dobro organizirana partizanska borba. Edini cilj jugoslovanskih nacionalistov, ki so se vrinili v komando korpusa, je bil ta, da bi oddaljili čim večje število italijanskih partizanov iz Julijske krajine ter, da bi tako čimbolj ošibili borbeni sestav in oborožitev «Tržaške brigade». Drug tak dogodek je primer IV. bataljona «Roma» in «Orfeo». Na višje povelje je avgusta 1944. prešel ta bataljon v sklop Gradnikove brigade ter se udeležil in izkazal v mnogih borbah. Na koncu stalnih premikov je bil premeščen preko Postojne v Slovenijo. Ko se je pa brigada vrnila v Slovenijo, so zadržali ta bataljon v Sloveniji ter ga vključili v sklop VIII. brigade. Ta- ko je prispel ta bataljon na hrvaško mejo. To je drug primer nesramne politike določenih nacionalističnih e-lementov na vbdilnih položajih, da bi tako čim bolj oddaljili italijanske borce od Trsta in Furlanije. V sklopu te brigade so doletele tudi omenjeni IV. bataljon najtežje krivice in nasilja. Po nesrečnih borbah na Korenu, kjer je prebivalstvo (ki je tam bilo v celoti belogardistično» iz kleti in oken streljalo našim borcem v hrbet, ni bil italijanski partizanski bataljon nagrajen za svoje junaško borbo, nego je bil celo razorožen. Edino brezmejni zavesti naših ga-ribaldincev se je zahvaliti, če se je ohranila morala borcev, ki so tvorili preizkušeno jedro nove brigade «Fontanot», katera je bila kmalu nato ustanovljena. Tudi bataljon «Alma Vivoda», ki je vodil borbo prav pred vrati Trsta in istrskih mest, je pretrpel ne zaslišana nasilja. Šovinistični duh Istrskega odreda je prešel na Ko- dal direktivo: «Alma Vivoda» ne sme imeti več kot 30 mož! Ta bataljon je bil nasprotno iz dneva v dan večji. Za njega so skrbeli kakor na zenico lastnega očesa Frau-sin in miljski komunisti. Nekega dne pa dobi bataljon u-kaz, da mora biti razpuščen. Lahko si predstavljamo vtis, ki ga je ta ukaz napravil. To je bilo očividno umazano dejanje. Federacija KP v Trstu je takrat pisala komunistom v «Alma Vivoda»; «Kar so vam sporočili slovenski tovariši ne odgovarja duhu in besedilu sporazuma, ki je bil sklenjen aprila t. 1. Mi pa ostajamo zvesti temu sporazumu ter ne bomo upoštevali sporočila, ki so vam ga naslovili, ker nam ni znano, da bi bil sporazum spremenjen od katere koli podpisanih strank. .. . Zato vas pozivamo, da nadaljujete vašo običajno aktivnost, ki je ne smejo zvesti slovenskih tovarišev niti najmanj motiti. . .» Pismo je najbrž napisal Gigante. To se vidi iz pisave v nekem popravku, ki je bil napravljen pismu, katero je sicer tipkano na stroj. Frausin jé bil tedaj že izdan, a Gi-ganteja je čakala ista usoda. Bataljon «Alma Vivoda», ki so ga vzpodbujali vzgledi in požrtvovalnost ljudi kot Frausin in Gigante-ja, je nadaljeval borbo do skrajnih možnosti. nje v eni uri in 16 minutah ter postavil tako pri tem delu nov rekord. Pod japonsko suženjsko okupacijo je bilo slično delo izgotovljeno v 4 urah. Ta rekord pa je dal obenem široko pobudo za nove načine tekmovanja. Mladinci, ki so zaposleni v rudnikih Tangashana so požrtvovalno pomagali pri rudniških delih za zajezitev poplav. Požrtvovalnost kitajske mladine, ki je organizirana v tej organizaciji pa ne pozna meja. Mladinec Hsin Pao Chin, ki je hotel rešiti poplave nekaj ton dragocenega strojnega olja, je pri tem plemenitem naporu žrtvoval lastno življenje. Delovanje mladinske organizacije se stalno širi in jača, bodisi na propaganden» kakor tudi na polju splošne mladinske izobrazbe. Trenutno imajo razne podzveze, ki so razvrščene po vsej Kitajski preko 50 mladinskih časopisov. Glavni odbor organizacije pa ima svoj list «Kitajska mladina», di izhaja dvakrat mesečno. Časopisi usmerjajo mladino k poznavanju marksistično-leni-nističnih načel. Za dviganje in usposabljanje novih mladinskih kadrov je Glavni odbor ustanovil osrednjo kadrovsko šolo. V mestih pa se stalno razvijajo novi tečaji za mladinske kadre. Mladinska organizacija posveča veliko pažnjo tudi pionirjem. Oktobra 1949 je bila ustanovljena posebna pionirska organizacija, ki je štela v januarju 1950. v desetih velikih mestih 100.750 .včlanjenih pio- nirjev od 9 do 15 let starosti. Pionirji imajo tudi že svoje glasilo «Kitajski otroci», ki ga izdaja Glavni odbor mladinske organizacije. V svrho čim večje razširitve kulturnega delovanje je Glavni odbor mladinske organizacije otvoril v Pekingu posebno šolo za umetnost, kjer se izoblikujejo in izobražajo mladi pisatelji in umetniki, ki bodo vodili in širili med kitajsko mladino vse panoge kulturnega dela. Zveza demokratične mladine Kitajske se bori v vrstah svetovne demokratične mladine za mir in demokracijo. Aprila 1949, je poslala svojo delegacijo na Svetovni kongres partizanov miru. Avgusta meseca pa je poslala na Svetovni mladinski festival v Budimpešto skupino mladih umetnikov in igralcev. Posebna mladinska delegacija je obiskala Sovjetsko zvezo, Rumunijo, Češkoslovaško, Albanijo in druge ljudske demokracije. V dneh ko so se vršili v svetu mladinski festivali je tudi kitajska mladina organizirala številne konference, zborovanja, razstave in mladinske prireditve. Večina članov Zveze demokratične mladine kitajske je dala svoj pristanek Društvu za kitajsko-sovjetsko prijateljstvo. Pri obnovi in izgradnji lastne dežele si kitajska mladina vsestransko prizadeva, ter se stalno uči iz izkustev Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije. Navedeni primeri vsestranske požrtvovalnosti in predanosti kitajske mladine, nam dokazujejo, da predstavlja mladi rod mogočno silo v obnovi in izgradnji svobodne in ljudske države. Ta rod je obenem najboljše jamstvo za srečnejšo in boljšo bodočnost. zadnjemu poskusu in izdala dovario «odredbo» o «zagotovitvi* lovne sile z upanjem, da bodo 5 «odvedbo» zlomili odpor delovnih m žic Jugoslavjie in kot glavno “t" ^ nili svoje nasilje in kolonialno lZ*° ščanje delavstva. Predno so titovci javili to fašistično odredbo, so 'zvr^ popis delovne sile in na podlagi prišli do zaključka, da se v ’n<*uS more vključiti nadaljnih 97 tišoc * nih 75 lisoč sezonskih delavcev. 11 ci upajo, da bodo na ta način prisilno mobilizirali na desetine pollU1” ha suženjska dela v —■-'-■v» in t čev novih delavcev ter jih rudnike in podjetja. j ( Na podlagi te fašistične odrcdl>^l*i delovni pogoji v Jugoslaviji sklepajo le na osnovi pismene dei°r ne pogodbe, ki temlji na načelu K 40* Komenovane «prostovoljnosti». J( je v resnici ta «prostovoljnost* ^ lahko jasno vidi iz izjave tftovesv od Ljudske I'* voditi keja Kidriča, ki je ne dolgo na nekem zasedanju podčrtal, da je treba borbo proti tistim, ki zapuščajo nako1" odvzeti je treba iivilske vsem tistim, ki imajo «dodovlj» z< za vzdrževanje svoje družine, * tudi vsem tistim, ki samovoljno r bajajo iz ene tovarne v drugo. >( ne dobijo dela če ne podpišejo dri0 pogodbe. Z lažnimi in že dobro znanim1 ljubami ter nasiljem, se tttouC^Jit zadevajo, da s pomočjo te odredi1 takoimenovanim prostovoljnim Stankom zasužnijo delavce ter vežejo za suženjska dela v “‘"Ljjii ameriških podjetjih In rudnikih. ^ j, cilj te protidelavske odredbe, ki ^ pred časom izdala vlada Ttta-Hd ča Je ta, da se titovci čim bolj & ^ bi jo soojim gospodarjem iz Streetta ter na vsak način 'lf°sii ske oblasti «plan» izpolnjen 23%, a v varažlinski oblasti 23%. Po priznanju samega Sdf. tifo' tiska, je «plan» kontroliranih ' jF delovne sile v glavnih podJeW vaške izpolnjen samo za 33.9%■ ji1 teh pogodb je bila sklenjena 1‘ 1 „ tl11 6 mesecev, a za dobo enega le,° sklenjeno le 20% pogodb. ..i I1' V Sloveniji so zločinski Por- tovcev za večje zasužnjevati0 ne sile in delavskih množic. " na še ostrejši odpor. Iz podatkiv^ $||i, terih okrožnih uprav za detovo" je bilo pogodb Sloveniji sklenjeno n(i od predvidenih po Okrožne uprave Šoštanja, Slo°e n(S1 ca, Kočevja, Novega mesta itd" tr sploh poslale centralni upravi lovno silo nobeno poročilo nlh «pogodbah», ker Jih dda stavno niso hoteli sprejeti, doCI'^L na uprava za kraj GrosupUe ^ centralno upravo, da je stanj1 sklepanja «pogodb» popolnoma tivno. ret* Nič boljše ne stoje v osd' blikah. Titovci so ravno (flk° cj (e rarii priznati dejstvo, da se dcia jO poved ujejo prejšnjim pogo i d&flOi čejo podpisovati novih. Dosedanja odločna in borba delavskega razreda kljub zverinskemu Jaši stičnem11 bande Tita-Rankoviča. beleži 6 uSr ma velike uspehe. Prav 11 vzpodbujajo delovne množico vije za še odločnejšo borbo zo DoS,;, /: dok' v*P£; (I no uničenje fašistične oblasti’ v Ite v demokratične oblasti V mir in socializem. V tej L bajajo delovne množice Jugos liki uspehi močnega tabora ( I mokracije in socializma na c liko Sovjetsko zvezo. Newyorški časopis «Business Week» piše takole o izdai°|c^h4 .Tito je najcenejše orožje Amerike in Zahoda v borbi Pr0t' giJi*3 Evropi. Doslej nas je stal le 5.700.000 dol., kar je zelo nepd, 100.000.000, ki smo jih potrosili v Grči) vsota proti ivije l»e,1 loč*1 del»1'' it '«■ i trt1, /m11" dioi"' , d«1"' ai«"' :««-»' 0 P"' .el«1"1 eloV' ni •i Prl' « c „1. «< 1 J»J' n*«" pri»»' H'»11’ X , su? ;< ✓ •»{ i<' lOl‘l tl? k < >„ $ § :> ,c: i"0,«! »S^ , si«1" "i 5' i a S'1 "'ais« •;« ; v ✓ Ur "I? 55 !,y iP6 a <<■ »*V <<■ r»1 / , < •jt»; ,l/ tmeriški frusti so nudili Hitlerju podatke o izumih emičnega in vojaškega značaja t6-eznaniti se’ deludi površno z od-saji med nacističnimi monopolisti k “tneriškum kapitalizmom, ni ta-j( lahka stvar, predvsem zato, ker I e^ko dobiti natančne podatke o A Odnosih. Znano je, da, so se fj J®as ZDA uprle sovjetski zahte-ll'?° kateri naj bi objavili, razne lrie in dopise, ki so si jih izme-tr“Val' Veliki nemški in ameriški „es,i. zlasti lik pred izbruhom dru-jveiovne vojne. Jasno je, da jo j. d® ZDA imela za ta odklon ute-v Jpne razloge, s čemer se bomo Ji. vrsti člankov naknadno se-dg ni*'. Ze danes pa lahko rečemo, lovilni sedanji veliki ame-politični voditelji spletkarili z iinT* *n muovimi kemičnimi, koškimi in drugimi monopolisti. ^ anes smemo trditi — ne da bi se ;1(i' člalo bali, da utegnemo zgre-»oi ~~ ria te bila druga svetovna l,j a neizogibna posledica politike, litiSl> ^°. v°dili skupno veliki krogi teh razpravah smo nemških kapitalistov. se poslu w, v največji meri podatkov, ki vejajo iz nesumljivih ameriških l"v in med lemi zlasti virov iz sJ^e «Treason’s Peace», ki jo je 6 Sa* kemični inženir Watson Arm-Hj s*e.r> ki je 40 let svojega življe-Posvetil preučevanju odnošajev . ameriškimi in nemškimi mn-polisti. Druge vire smo črpali iz dv6zk Bernsteina in Nixona, t.j. I, “ ameriškihoficirjev, ki sta bi-t|,.®redlagana v komisijo za dena-,i,ječijo v Nemčiji, a sta bila pri-!.. P® podati ostavko, ker sta ho- 'tli, dejansko in temeljito izvesti iVoj (0[ l' nalogo. Zamenjana sta bila, Id, “omo videli pozneje, s starimi He Ppnjoni nacistične klike v A-jg, lai. kateri se ponovno «poga-pr0l> z nemškimi trusti ter se pri-6ai,V 'ai° na novo vojno. Podatke o nih povezavah med pogla- SiMč: Si nacizma in predstavniki arne-p0*-® javnosti so bili pa v glavnem «j Ze_ti iz tekstov tajnega arhiva g e,jega Reicha» ter iz «Spomi-Hac.*’ ki so jih objavili nekateri ki se hvalijo s svojim «pri-Hj hi» prijateljstvom z atneriŠki-H «demokrati», predvsem z na-[r(d°m, da bi jih zvabili v fronto «sovjetskemu k„y 'udi' iz raznih sovjetskih pu-a°ij. ki pa niso bili nikoli za- barbarstvu». „ čno pa smo črpali nekaj podat-z r; pa •ani krogov. ti^Pi s strani zainteresiranih ame- jgr, Ustavimo se malo pri gospo-)je "ih odnošajih med Ameriko in loščijo, takoj po koncu prve sve-se vojne. Vedeti moramo, da so *■ odnošaji po prihodu Hitlerja ijjj Plast še znatno izboljšali in utr- J^mški trusti so se postavili na jj|j kmalu po udarcu, ki so 'do- 1,* d'aio onemogočila zmogljivosti Ig kUrenCe, razerli če ne upoštevanj tekaj izgub, ki so jih doživeli Pekaterih afriških trgih. Da bi se s*ednje z uspehom premostili, so \f} nirzlično naglico oprijeli dela. W.’^ki trusti pa so poskušali pro-lo 6 ■V Nemcijo na ta način, da t,g ''ivoiuj nemškim trustom dostop la-nekaj svetovnih tržiščih; a v »Zno za to, so nemški trusti pri-l|6** ameriškim, da si zgradijo v toj. 'ji nekaj velikih tvorniških Hi letij. In tako naletimo že jese-h , na nekega Williama E. Weis. kot predsednika neke nepozna- g. 'vrdke «Sterling Products Com-i vyi> v Ni ifli^ntcem Duisbergom, Nemčiji. Weiss se je srečal lastnikom nemške družbe, ki izdeluje l6ltlne Pastilje «Bayer». Kmalu za $0 , Je bila podpisana pogodba z no veljavnostjo, po kateri so Wu t|i2Jki in dohodki omenjene družbe Ijnni na dva enakomerna de- dPnd obema podpisnikoma, t.j WWeissom in med Duisbergom. Voj k" «Sterline» je med zadnjo hgZ služila, kot prvovrstna vo-'iii . organizacija v korist Hitie- W,n je Latinski Ameriki. Kmalu za tem pa je Sterling združil nemški trust z največjim ameriškim kemičnim kompleksom «Dupont de Nemours», katerega glavni delničarji so prav «vrhovi» antisovjetskih ameriških političnih osebnosti. Toda največji sporazum je bil sklenjem med ameriško tvrdko «Standard Oil» in I. G. Farbenin-duslrie». Ta sporazum je morda v gotovi meri povzročil sprožitev druge svetovne vojne s tem da je vzpodbudil Hitlerja za svoje pustolovščine na Vzhodu. Temeljni sporazum med «Standard Oil» in «Farbenindustrie» je bil podpisan leta .1925. Po tem sporazumu je «Farbenindustrie» med drugim prejela 500.000 delnic od «Standard Oil», v vrednosti 30 milijonov dolarjev «Standard Oil» je bila v zameno za delnice pooblaščena, da izkorišča nekatere nemške tehnične iznajdbe. Končno pa je bil sporazum izpopolnjem (zlasti po obisku generalnega ravnatelja «Farbenindustrie» inž. Karla Boscha v ZDA. Bilo je to leta 1929.) s tem, da je prišlo do dokončne izmenjave informacij o znanstvenih in vojaških iznajdbah. *** SREČKO KOSOVEL 27. maja 1926 je zatisnil svoje trudne, a vendar še mlade oči, pesnik trpkega Krasa, Kraških skal, grenkih brinovih jagod in šumečih borov. Sreško Kosovel. Dasiravno je umrl še zelo mlad —- imel je komaj 22 let — je vendar dal svojemu narodu, zlasti pa svojim Kraškim rojakom, ki jih je resnično ljubil, toliko kot malokateri njegov sovrstnik. S svojo pesmijo je predstavil svoj rodni kraj, svoj Kras, Kraški teran, rdeči šibek, brinovke in pa Kraške slamnate in kamenite strehe širši domovini, ki je vse to prej le malo poznala. Povsem lahko trdimo, da mu na Krasu ni bilo vrednega predhodnika. Za večino svojih verzov je iskal motive po Krasu in po njegovi tipičnosti, iskal jih je med skalovjem v burji, bedi in zapuščenosti. Čestokrat jih je z lahkoto dobil v težavah, bridkostih in krivicah. Bolele so ga krivice, ki so se godile ponižanemu in teptanemu delavskemu razredu. In prav zato, ker so ga bolele krivice, teptanje in ponižanje, je zapel preroško napoved: Nova doba prihaja, ko bo vsak delavec Človek ko bo vsak človek delavec. Nova doba prihaja z uporom sužnjev . . . Mladi Srečko pa bi bil rad pomagal svojim rojakom, do katerih se je čutil pravcati dolžnik. Napisal je: Ničesar nimam in vene * mislim: vse, o vse bi van moral dati! A revež je skoraj slutil, da jim POET KRASA ne bo mogel dati mnogo, kajti neizprosna bolezen — jetika, je prenaglo uničevala njegovo mlado življenje. Slutil je, da bo moral umreti, ne da bi niti zaživel pravega življenja. To slutnjo je razodel v verzih: Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel . . . Ugnja prepoln ,poln sil neizrabljen k pokoju bom legel. Toda krivic mora biti enkrat konec! To je trdil tudi naš mladi pesnik. Za njimi bo nastopila nova doba, doba življenjskega preoblikovanja in nove zdrave sile. Ta doba je za nekatere narode že prišla. Za naš narod pa mora šele priti, kajti: Iz Vseli teh kriz bo vstala nova sila. ki bo življenje preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila in kar bo lažnega bo u prah steptala. In človek v svesti pravega si cilja to, zvezda duše mu bo pot kazala) razpel bo v vetru hrepenenja krila, in mrtva pes■ em bode obmolčala. — Nobenih norm, zakonov, samo delo kazalo bo človeštvu novo pot, in kakor srce genija hotelo, le tja za njim bo stopal novi rod — in v našem delu vstane nova sila, ki svet bo združila in dogradila. Mnogo bi se dalo napisati o Srečkovem življenju in delovanju, o njegovem trpljenju, kakor tudi o teža- vah in borbah za svoj obstoj; toda žal odmerjeni prostor lega ne dopušča. Zato sl na zaključku dovoljujem samo podčrtati dejstvo, da je bil vse — četudi kratko — življenje zvest svojemu naiodudn je kot tak neumorno zanj delal. Bil je močan po značaju, ni klonil pred nikomur. Raje ie trpel pomanjkanje, kot pa da se je vdal naklepom tedanjih ljubljanskih liberalnih voditeljev, ki so ga poskušali na razne načine pridobiti zase. In kot tak je povsem lahko v pravi vzgled naši mladini. Slava njegovemu spominu! MILIVOJ DOLANC PREOBRAŽEVALCI narave 1. Reševanje vprašanja prehrane človeštva Po očiščenju ti to f a š i s tič nih agentov iz svojih vrst SHPZ in prosvetna društva uspešno dvigajo ljudsko izobrazbo Ne samo v demokratičnih ljudskih državah, temveč tudi v vseh demokratičnih gibanjih ostalega sveta pripada ljudski prosveti eno najodličnejših mest. Kajti vsa ta gibanja po svei se zavedajo, da je kulturna zaostalost ljudstva najboljši pomočnik izkoriščevalskih razredov za obdržanje oblasti, do-čim prosvetljeno in napredno ljudstvo teži k izboljšanju življenskih pogojev ter h končni osvoboditvi izpod oblasti zatiralcev in kulturnega mračnjaštva. Prav zato pa se ljudske množice oklepajo napredne kulture ter zavrié'ajtTdegenerirano meščansko kulturo, pa čeprav marsikdaj na videz izgleda «višja» in «popolnejša» po obliki, a s svojo vsebino skuša slepiti ljudstvo, da bi pozabilo na svoje resnične cilje. Tudi pri nas na Tržaškem ozemlju vodi demokratično gibanje trdo, a uspešno borbo na kulturnem polju, ki si ga skuša tako slovenska kot tudi italijanska reakcija prisvojiti kot svoj monopol. V tem prizadevanju so zlasti aktivni titofašisti, ki so v napredni slovenski prosvetni organizaciji že davno zasedli najvažnejše položaje, s katerih so se hoteli polastiti slovenskih množic, ki naj bi jim služile kot manevrska množica 'v njihovih proti-Ijudskih in vojno hujskaških načrtih. V odbor SHPZ in večine prosvetnih društev so že davno pred resolucijo Informacijskega urada vtihotapili veliko število meščanskih in malomeščanskih elementov, ki niso imeli nobene zveze z delav- Sedaj deluje že 14 pevskih zborov, 18 dramskih družin, ki so nastopili že na neštetih prireditvah - Živahna akcija za zgraditev prosvetnih domov skim pokretom in NOB, ter usmer-1 meščanskimi in jali prosvetno delovanje v vedno | primesmi. Temu bolj izrazit nacionalizem. Najprej je bilo treba izločiti tl-tofašistična legla v prosvetnih organizacijah, v katere so se vsesali kot pijavke ter onemogočali vsakršno prosvetno delovanje. V kratkem času je 45 do 52 obsoječih društev, od katerih pa je delovalo le 48 društev, izločilo iz svoje srede agente fašističnega mračnjaštva. Le društva v Nabrežini so se s pomočjo belogardističnih elementov polastili titofašisti, a so to zmago morali drago plačati. Svojim belogardističnim zaveznikom so morali aa nudeno pomoč odstopiti večino sedežev v odboru prosvetnega društva. Poleg štirih že prej neaktivnih društev nista mogli zaradi premalega števila aktivnih članov še nadaljnji dve društvi doslej obnoviti prosvetnega delovanja. Toda v nadomestek tem trem pa so bila ustanovljena tri nova društva, tako da je skupno število akivnih društev ostalo neizpn'menjeno. Naloga bodoče sezone mora biti predvsem, da se aktivizirajo tudi neaktivna društva in ustanove nova. Nadaljnja naloga je bila postavitev jasnih ideoloških temeljev, katerih dosedanja prosvetna organizacija takorekoč ni imela, odnosno so bili nejasni in prepojeni z bila zaščitena od neka-Itilj-11 ameriških ministrov in viso-tgd^ahtičnih osebnosti. Toda k tei i ^1 se borno povrnili pozneje. 1923 so se nemški kemični ^Polisti sporazumeli z «Win-li)(,ID Chemical Comp-ny» (ki jo je Hj^nvil Sterling) za raznečava-Svr>jih monopolov v ZDA in v Dramska družina s Konkonela nacionalističnimi stanju je napravil konec občni zbor Slovensko— hrvatske prosvene zveze 9. oktobra 1949., na katerem so predstavniki ogromne večine včlanjenih društev soglasno odobrili njen i-deološki program. Kot osnovna naloga napredne ljudske prosvete je bila postavljena borba za mir in povezava z vsemi silami v svetu, ki se bore za iste cilje. Borba proti titofašizmu in vsem drugim mračnjaškim strujam je postal eden važnih ciljev napredne kulture. U-trjevanje bratstva med narodi, pri nas še posebej slovansko - italijanskega bratstva, je nadaljnja važna naloga, ki omogoča pravilno pot in razvoj duhovnega naprdeka kulturnega naroda. Prosyetno delovanje SHPZ temelji na napr- nih kulturnih tradicijah matičnega naroda, pridobitvah NOB ter se oplaja z naprednimi kulturami sovjetskih, ostalih slovanskih in drugih narodov. V konkretnih nalogah si je SHPZ prevzela dolžnost boriti se za vrnitev oropanih narodnih pravic Slovencev na STO ter narodnih manjšin pod Italijo in Avstrijo. Nadalje pa je tudi naložila stvarne dolžnosti vsem društvom za razvoj napredne prosvete in slovenskega šolstva. Po tem kongresu so se društva lotila svojih nalog z veliko vnemo in so dosegla že doslej prav lepe uspehe. Prva važna organizacijska naloga je bila razširitev vrst s pritegnitvijo starih in novih članov. Več društev je doseglo ali celo — do 50 odst. ‘— preseglo število članov iz leta 1948. Druga društva te naloge še niso izvršila v polni meri, vendar jo bodo, upajmo, vsaj v bližnji bodočnosti. Ze danes šle e SHPZ okrog 8000 članov v svojih prosvetnih društvih. Na večje težave so naletela dru-! štva pri ožjem prosvetnem delovanju, zlasti pri obnavljanju pevskih zborov in dramskih družin. Pod pritiskom Ltofašistične agenture v Trstu so vsi dotedanji pevovodje in režiserji ter drugi strokovni svetovalci, ki so bili gmotno odvisni od Titovega gaulajterja, zapustili prosvetna društva in njihovo delovanje. Toda iz lastnih sil je doslej zraslo že 14 pevskih zborov, od katerih jih 12 že prav uspešno nastopa. Prepričani pa smo, da bo v prihodnji sezoni pričelo z vajami vsaj polovico od nadaljnjih 14 zborov, ki jim manjka edinole pevovodja. Naloga SHPZ bo predvsem, da si vzgoji novih pevovodij in s tem do konca reši najtežjo svojo nalogo. Manj težav je povzročalo pomanjkanje režiserjev in odrskih svetovalcev, čeprav tudi teh spočetka ni bilo. Tudi ti so zrasli iz ljudstva ter Rastno rešili ugled naprednega diletantskega odra.. Poleg Ljudskega odra imamo danes 18 dramskih družin, ki so v letošnji sezoni u-prizorili 21 dramskih del, poleg tega pa se uče še nadaljnjih 13 samostojnih odrskih deli Sem seveda ne štejemo ne recitacij, živih slik ali drugih odrskih nastopov, katerih je vsako od obstoječih društev imelo v zadnjem polletju najmanj po enega, nmoga tudi po tri in še več. Tudi na tem polju rase nov, mlad kader, ki za bodočnost še mnogo obeta. Zelo razveseljiva je tudi velika vnema društev za gradnjo lastnih prosvetnih domov, to je one aktivnosti, ki so jo titofašisti že davno pred resolucijo umetno dušili. Dve društvi sta si že postavili v zadnjem letu svoj lastni dom iz denarnih prispevkov ljudstva in z u-darniškim delom. Tretji dom se že dviga iz tal pri Sv. Barbari, na Vrdelci si grade svoje letno gledališče. A nadaljnja štiri društva bodo začela tudi v kratkem zidati prosvetne domove odnosno dvorane. Za poletne kulturne nastope pa si bodo društva skupno ali posamič napravila tudi odre za predstave na prostem. Mnogo je bilo, kot vidimo, napravljenega v pičlih dveh letih. A ta delavnost in vnema naraščata iz dneva v dan. Dober zgled vzpodbuja tudi druga, doslej manj aktivna društva, ki sicer že kažejo dobro voljo, a jim manjka še poguma in spretnosti. Gotovo pa je. da bomo ob letu ne le dosegli, temveč še mnogo presegli v=e dored: -i e de lovanje in uspehe slovenske napredne prosvete. Naše ljudstvo nam je za to najboljši porok. Lakota je grda stvar! Mislim namreč splošno lakoto, povzročeno po raznih katastrofah, kakor so slabe letine, vremenske ujme, kobilice, vojne itd; lakote, kakršne često nastopajo še danes po raznih delih Sveta in ugonabljalo na tisoče in desettisoče ljudi; lakote, kakršne so nastopale tudi pri nas v prejšnjih stoletjih, ko je bilo življenje kaj različno od današnjega; lakote, kakršne so naši kraji doživeli še leta 1817, ko so Kraševci, Istrani in Benečani mleli koruzne storže in nezrelo sadje, Korošci in Kranjci pa osušeno travo in drevesno lubje, da so si spekli «kruli» in ko je goriški rojak Valentin Stanič <1774-IS47) zapel tedanjemu avstrijskemu cesarju Francu I.: Smo polni nadlog: daj kruha nam Fr mr! Ce ne pa, o bog. brž smrt, da bo kon’c! Ce .ie Stanič želel ali kruha ali — smrti, se ne smemo čuditi, saj tega ni storil zlonamerno, ampak je le hotel opozoriti tedanje oblasti na obupno stanje ljudstva. Toda ravno v teh kratkih besedah nam Stanič podaja dvoje načinov reševanja lakote, ki sta postojala in ki še dandanes obvlada-Jeta Europea; lačni vpije: «Država pomagaj!», siti pa modruje: «Freveč je ljudi! Vojne bo treba, da Jih razredči!» Fa tudi med treznimi znanstveniki naletimo često na ljudi, ki vidijo rešitev človeštva pred lakoto v številčnem z manjšanju človeštva in če pri tem ne smatrajo kot «zmanjševalnega sred stva» vojne, ampak omejevanje pora sta, naravnega porasta človeštva, ki i čejo koncem koncev v pomoč le — smrt. Eden teh zagovornikov in pridigarjev nasilnega omejevanja naravnega porasta človeštva je bil angleški ekonom \ THOMAS ROBERT MALTHUS (1766-1838), ki je leta 1798 izdal knji-po «Essai on the principle oj popula-tion». V tej svoji knjigi je mož predvsem trdil, da narašča človeštvo v geometrijskem, količina prehranbenih pridelkov pa komaj v aritmetičnem razmerju; izhajajoč s tega stališča je prišel do zaključka, da v doglednem času Zemlja ne ho več mogla prehraniti vsega človeštva in je v izogib grožeče lakote nujno potrebno — zajeziti naraščanje človeštva in to potom omejitve števila porodov, strogo vzeto torej — potom usmrčanja ljudi . . . Fremnogl so šli Malthusu na limanice in znani «sistem dveh otrok», t.j. vsaka družina imej le po dva otroka, se je močno ukoreninil u Franciji in Nemčiji, ni pa prizanesel niti drugim deželam. Nastopili so pa možje, ki se z Mal-thusovim reševanjem človeštva pred lakoto niso strinjali, ki torej tega vprašanja niso reševali z nasilno smrtjo enih v korist drugih. Eden najodltčr -ših nasprotnikov «Malthusovega zakona o obljudenosti» Je bil nemški ke-mičar JUST L1EBIG (1803-1873), ki je menil, da moremo razmerje med človeštvom in prehranjevalnimi pridelki uravnovesiti sicer potom zaustavitve prekomernega razmnoževanja človeštva, lahko pa tudi potom povečenja količin pridelkov, kar le vsekakor človeka dostojnejše in tudi — povsem možno. Problem prehrane človeltva je. Liebfg reševal potom znanstvenega razvijanja poljedelstva. Kot kemičar je "ačel razmišljati predvsem o prehrani rastlin kimočnim potom. kar se mu je odlično posrečilo: Liebig je Iznašel umetna gnojila. Njegova zamisel je tudi, da Je na znanstvenih osnovah vzgajati take vrste žitaric in zelenjave, ki bodo čim najbolj odporne proti vremenskim nepri-likam, raznim škodljivcem in boleznim. Tudi je Liebig menil, da pomeni človeku premišljeno pripravljena hrana isto, kar je restiini dobro pripravljena zemlja. Ta zamisel Lle- : biga je dala pobudo vrsti kemičarjev in fiziologov, da so se začeli temeljiteje pečati s tem vprašanjem in da so ustvarili novo vejo znanosti — nauk o človeški prehrani. Obenem pa je bila ovržena tudi Mal-tnusova tiditev o razmerju med razmnoževanjem človeštva in pridelkov z ugotovitvijo, da se je v preteklem stoletju človeštvo res pomnožilo 2 y'-krat j zato pa so se prehranbeni pridelki pomnožili 4-kratno. Malthusov «sanjski svet, v katerem se je čas ustavil» in v katerem «niso imele stvari niti preteklosti niti bodočnosti», kakor bi se izrazil M. Iljtn. je pa do kraja zrušil veliki mislec in prirodoslovec CHAR1.ES ROBERT DARWIN 11609-18821. ki je «zadal najmočnejši udarec metafizičnemu (= nadnaravne- mu) pojmovanju narave in dokazat, da so ose rastline, živali In tudi človek proizvod razvoja, ki je trajal milijone let» (Engels). Ze pred Lieblgom in pred Darwi-nom so ljudje preobražali rastline In živali in dobivali nove pasne. Toda vse to poletje je bilo diletantsko In slučnjnostno, zdaleka brez vsake znanstvene podlage In smoternosti. Svet je torej čakal mož, ki bi zavestno in znanstveno utemeljeno pospešili «razvoj», ki je trajal milijone let» In bi ta dolga obdobju skrčili na desetletja in kratka ookottnta. Takt možje so sicer res kmalu nastopili, njihov nastop, njihovo plodonosno delo in njihovi uspehi pa še zdaleka niso zadostovali. Ugotovili bomo da se je moral u kali predrugačiti ves družabni red, da so taki možje tudi uspeli in da je njihov trud res bil v korist človeštvu. Kakor sicer v vsakem pogledu, je zgodovina tudi o življenju teh ljudi. teh pravih človeških dobrotnikov dokazala, da je v kapitalističnem svetu pač dovoljeno bili človekoljub, toda le v besedah, v usmi-i tjenih jrazah. ne Da tudi dejansko. K. C. Kraljestvo bombaža (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ! ved ila ustanavljanje bombažne industrije v svojih indijskih koloni-Angleška bombažna industrija te | j:lh, da si zagotovi monopol nad melji na iznajdbi predilnega stro- | bombažno industrijo, v Indiji sami ja. Prvotni enostavni prediini stroj j pa izdaten trg. Evropa je šla svojo pot dalje — uvoz sirovine iz Amerike je stalno rasteh Državljan. z enim vretenom je skromen an gleški pred il ec Hargreave leta 1767 izpopolnil na osem vreten, kmalu pozneje pa celo na 120 vreten; koncem preteklega stoletja so angleške tovarne delale s predilnimi stroji na 400 vreten. Izpopolnjeno izdelovanje je bom baževine zelo pocenilo in jih moč no udomačilo v sVetu. Pa se je v Arngležih porodila misel zadržati bombažno industrijo v svojih rokah in so zato leta 1842. pod smrt no kaznijo prepovedali izvoz tek etilnih strojev iz Anglije. Važnost je tičala predvsem v tem, da so vse izboljšave predilnega stroja izvršili tedaj izključno Angleži, ki so torej kaj lahko mogli konkurirati s tujimi tovarnami, uporabljajočimi zastarele stroje. Napoleonske vojne so s skoro dvajsetletnimi neprestanimi vojnimi pohodi tako zaposlile Evropo, da ni utegnila misliti na razvoj te gospodarske veje, kar je bilo Angležem le v korist: začetkom francoske revolucije je Anglija izvozila letno za komaj I mil. funtov šterlingov bombaževin, t. j. 5% vsega svojega izvoza; po Napoleonskih vojnah je pa izvolila letno za 23 mil. f .št., t. j. 1/3 vsega izvoza; no, kmalu je pa Evropo preplavila kar polovica angleškega Izvoza. Toda Evropa se je sama začela industrializirati . . . Nastopila sta svojo zmagovito pot v svet prosta trgovina in prosta konkurenca. Svojo zibelko imata v Manchestru, mestu, ki se mu ni bilo bati nikake bombažne konkurence. Zaman je Anglja prepo- Gka vojna v ZDA je močno odjeknila v evropskih tekstilnih tovarnah; Brazilija in Zapadna Indija nista zmogli vse potrebe; blokada Evrope po ZDA je preprečila dovoz bombaža iz vse južne Amerike: leta 1801 je angleški tovarnar zba-rantal funt bombaževe prejice po 7 pence, leta 1864 se je moral potiti, da jo je dobil po 32 pence za funt; od 1078 tekstilnih tovarn v Chestershireju je polno obratovalo komaj 497. Po državljanski vojni je pa sme-riški bombaž mogočno vzcvetel; nove bombažne plantaže so zavzele prvo mesto v gospodarstvu dežel severno Mehiškega zaliva in dal e r>b Atlantskem oceanu v dolžini 2500 km in širini 200 do 800 km. Tudi Egipt je začel delovati s polno paro. Posel so prevzeli Angleži in ga drže še danes, čeprav je Egipt že zdavnaj postal «neodvisna» država . . . V Indiji so Angleži prvo stoletje svojega tamošnjega paševanja bombaž docela zanemarili in ga prepuščali bednim kmetičem; zanimali so se za bombaž le tedaj, ko so ga izterjevali kot davek. Da bi pa modernizirali način pridelovanja, ukoreninjen že iz pamtivekov, se Angleži niso potrudili. Nove razmere so jih pa prisilile gledati tudi na to zadevo z drugačnimi očmi in tekom 90. let preteklega stoletja je indijski bombaž dosegel svoj vrhunec. (Konec prihodnjič) j*#****'' Črnci zbirajo in čistijo bombaž J !.. Valentih kataj e v .Mikala *4 _ je prav po vojaško zarobanil in postal k vragu «ta pre-< Erlckson, nai se sam hudir z njim pogovarja», nakar je šel pre-vat napeljavo. biij Aa dan je štab oddelka nestrpno pričakoval jezdeca, katerega so tiVn.na skrivaj poslali ogledovat, kako bi dosegli zvezo s konspira- gubemijskim revolucijskim komitejem. Oddelek je bil že Pripravljen za napad. Manjkala sta samo še topništvo in po-Za napad. Ze pretekli teden je gubernijski revolucijski komite ti °č'l, da je na pohodu k oddelku lahka baterija Rdeče armade, ie zadržala v Ukrajini ter se pet mesecev skrivala pred žgd‘c' in gajdamaki po gozdovih in samotnih obmejnih okrožjih 'estrovja. ! °bi ,anes se nam to lahko zdi neverjetno, toda v tisti legendarni Se d08ajal°i 80 se na nekaterih kmečkih kvoriščih v senu in čakale svojega dne štiri in pol palčne havbice kalibra 150 J4 Popolno zalogo streliva, — tiste čase ni bilo to nikomur nič 'lieti °Dn'štvo je torej bilo zagotovljeno. Baterija mora vsak čas pri-* ati! M skrajnem primeru bi lahko šli v napad tudi kar tako, zgolj plbicanU. •lestj, °*rebovali so samo še načrta za borba. Lahko si mislimo, kako Pn.o je ves oddelek čakal, kdaj se vrne konjenik z ogleda. V*Pak opazavolnica ni odgovarjala, zgolj zato ne, ker se je opa-'cifU 5C> sedeč na drevesu, pogovarjal s suhljatim rdečelasim dekle-*i||a ^altih štirinajstih let, ki se je iznenada znašlo na robu gozda. t>cajJe Vsa v cunjah, debelo pokritih z gostim, težkim avgustovskim vaie >4'- Dolge bose noge s črnimi, do krvi ranjenimi prsti so priče-dekle ni preteklo samo kakih desetih vrst. Znoj ji je lil po 't g]0^n°su in koščenih ličnicah. Usta, ki jih je odpirala kakor riba, Poko sopla. Zelene oči na ožganem, razgretem licu so bile videti In bele" ;e če v njenih rdečkastih laseh ne bi bilo lične koteninane pre-*talr ' Torek 90 Marija Magd. . Sreda 91 Angela Mer. (SčiP 1 19.43 min.) Četrtek 1 junij Feliks. Petek 2 Erazem. (Povprečna dolžina dneya min). Zgodovinski dnevi: 27. 1926 je umrl v Tomaju na K su slovenski pesnik Sre Kosovel. 28. 1651 se je rodil v Ljubljani zSf dovinar Iv. Vajkard ValvaZ“ 28. 1890 se je rodil slovenski PlS‘ telj Janez Trdina. je bil ven-i30- 787(5 se je rnd11 hrvatski Pe Vladimir N; zor. Stanje v kemični in petrolejski industriji - Spori v ILVI - Odpusti v tovarni testenin Ze v preteklem sindikalnem pregledu smo poročali, da so tukajšnje oblasti odredile, da odvzamejo Zvezi ES dosedanji sedež, v ulici Imbiani. Brez dvoma je bi! poglavitni cilj oblasti ta, da izženejo iz. središča mesta edino razredno delavsko organizacijo. Verjetno je marsikoga v oči bodla delavska zastava! "CAVA ROMANA,, V NABREŽINI Že teden dni stavkajo delavci za uresničenje pravičnih zahtev Ze nad teden dni se nadaljuje stavka 53 delavcev kamnolomu «Cave Romane». Do stavke je prišlo zaradi tega, ker uprava kamnoloma ni že dalj časa redno izplačevala prejemke delavcev, tako da v zadnjem času delavci sploh niso prejemali svojih mezd. Uprava kamnoloma oz. lastnik Sonzogno je v precejšnjem zastanku plačevanja zaostalih prejemkov, tako da dolguje nekaterim delavcev tudi nad 50 tisoč lir. Ker vemo, da so delavske plače že itak nizke, je jasno, da delavci, ki so po večini družinski očetje ne morejo delati brez. da bi jih gospodar plačal. Ker med upravo in delavci ni prišlo do nobenega zaključka, je vso zadelo prevzela Zveza enotnih sindikatov ter jo izročila v čimprejš. njo rešitev Uradu za delo, advo- sicer obljubil, da se bo o zadevi pozanimal ter da bo v najkrajšem času ugodno rešena. Ker je ostalo le pri obljubah, je končno zadevo predal Vojaški upravi. Stavkajoči delavci se niso zadovoljili le s tistim predujmom, ki so ga dobili pred dnevi, temveč nadaljujejo stavko enotni, dokler ne bo delodajalec poravnal svojega dolga. Delavci in njih družine se sedaj nahajajo v še bolj kritičnem položaju, ker je tudi z rednim plačevanjem težko preživljati družino. Oni se zavedajo, da je le z enotno borbo mogoče prisiliti delodajalca h kapitulaciji. Zveza enotnih sindikatov bo sklicala za jutri širše zborovanje vseh prizadetih delavcev, kateri zahtevajo, da se spor nemudoma reši, saj je stanje delavcev že itak zaradi nerednega izplačevanja mezd, Pretekli teden je bil redni letni kongres Zveze delavcev kemične in petrolejske industrije. II poročila, ki ga je na tem kongresu podal tajnik zveze tov. Levi povzemamo v glavnem naslednje: Tudi pri nas v Trstu doživljamo že vidne posledice Marshallovega načrta. Krajevna kemična industrija dela z zmanjšano zmogljivostjio. Tovarna Gaslini je n. pr. svojčas imela zaposlenih 800 delavcev, danes jih ima le še 200. Slično nazadovanje se dogaja tudi v tovarni mila in v drugih kemičnih tvornlcah. Danes je, v primeru s predvojno dobo zaposlenih le 50 odst. delo moči. Pred nekaj dnevi so začeli popravljati neko topiino peč v škedenjski livarni ILVA. Ob tej priliki je vostvo poslalo samovoljno 70 delavcev «na letni dopust». Zaradi tega je nastalo med njimi veliko nezadovoljstvo. Tovarniški odbor je sklical v torek sestanek vseh delavcev, toda vodstvo tovarne je ob tej priliki zabranilo sindikalnim prestavnikom vstop v tovarno. (Vse v znamenju demokracije!) Kljub temu pa se je sestanek vršil in na njem je Pila sprejeta resolucija s katero zahtevajo delavci, naj vodstvo spremeni svoj krivični ukrep napram 70 prizadetim delavcem, kakor tudi, da jim izplača odškodnino za obleko, kot je bilo sklenjeno že leta 1947. Po sestanku, kakor tudi naslednji dan se je tovarniški odbor sestal s tovarniškim vodstvom. Na tem sestanku je prišlo do delnega sporazuma glede 70. delavcev, ki so bili poslani na dopust. Iz sporazuma je razvidno, da bo vodstvo štelo delavcem le tri dni na račun letnega dopusta za dva dni pa jim bo Izplačalo redno dnevnico. stroke, so se dne 25. t. m. preselili iz ul. lmbriani 5, I. v ul. Monfort št. 3. pritličje. S 1. junijem pa bo v ul. lmbriani 5 popolnoma nehalo vsako delovanje. Članek tov. V i d a 1 i j a v glasilu I. U. Izšla je 19 številka časopisa ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO Med drugim čitajte: 1) Nauki druge svetovne vojne in borba za mir. 2) Stotine milijonov podpisov za resolucijo Svetovnega odbora partizanov miru. 3) Izdajstvo voditeljev nemške socialdemokratske stranke. 4) Borba francoskih komunistov za prepoved atomskega orožja. 5) Tržaški delavci se borijo proti napadalnim manevrom anglo - ameriških imperialistov ih proti titovskim provokacijam. Članek je spisal tov. Vidali. V članku poda tov. Vidali jasno sliko junaške oorbe, ki jo vodijo v zelo težkem položaju tržaški delavci proti imperializmu in proti titovski 'liki, zaveznici deuokristjanov. cev, a drugod zahtevajo nekateri poslovodje zadruge izplačanje celotne članarine 500 lir! Mnogi za-drugarji govore o sabotaži, ki jo je treba v kali zatreti. Smatramo, da mora vodstvo zadrug odločno posredovati in olajšati članom izpolnitev vseh formalnosti za vpis. V sredo je vodstvo tvorniee testenin «Pastificio Triestino» odpustilo z dela 10 delovnih moči. Odpust opravičuje z izgovorom, da je veliko pomanjkanje dela in naročil. Torej tudi to v znamenju Marshallovega načrta. katu Levitusu. Advokat Levitus je zelo resno. Selitev ES v ul. Montfort Zveza malih posestfiikov občinskih nameščencev, ki ga vodi tov. Grbec, ter strokovne sindikalne zveze mizarjev ES, kemikov, prometa, gledališki, javna dela, tekstil, peki ter industrijske in prehrambene Opozorilo Zveze političnih preganjancev Zveza bivših političnih preganjancev naznanja: Vsi deportiranci v Nemcij, ki so vložili prošnjo za plačevanje vojnih odškodnin, so naprošeni, da se zglasijo na sedežu, Trg Ponterosso 6. v najkrajšem času, da podpišejo pooblastilo za izvedbo nada-Ijnih korakov pri Zakladnem ministrstvu v Himu. Odkritje spomenika padlim partizanom v Barkovljah Ze takoj po osvoboditvi je barkov-ljansko ljudstvo sklenilo, da se oddolži dostojno spominu svojih padlih borcev z zgraditvijo spomenika, ki naj bi tudi poznejšim rodovom pričal o junaški žrtvi borcev za svobodo ter jim bil tudi stalen opomin suženske preteklosti. V ta namen je bil sestavljen odbor za . postavitev spomenika padlim, ki je po številnih in vsestranskih oviran končno dovršil zadano nalogo. V skupni grobnici, ki je bila zgrajena takoj po osvoboditvi, počiva 8 padlih partizanov, medtem pa vsled obstoječih razmer ni odboru dosedaj uspelo pripeljati ostalih 8 barkovljanskih padlih partizanov v rojstni kraj. Bai kovljani se pripravljajo na množično udeležbo od priliki odkritja spomenika, ki bo v nedeljo, 4. junija ob 10. uri dopoldne na domačem pokopališču. Spored proslave bomo objavili v naslednji čtevilki našega lista. Udeležimo se vsi ZABAVNEGA VEČERA S PLESOM ki ga organizira «IL LAVORATORE» danes 27 t. m. od 20. do 4 ure v dvofani DSZ (USO), ul. Conti 11 Na sporedu so razne šaljive točke in presenečenja. S številno udeležbo bomo podprli naš demokratični tisk. >s ilik A D I O ‘Hlo-"la t Co ?»Sl TRST II. Val. dol. 343,9 S «U % SOBOTA: 11.40 Priljubljeni sai iinosP*' vi; 18.15 Glasbene slike; 18.30 Odd»l' za najmlajše: Zlatorog: 20.30 Pr°8' ranr ski periskop; 21 Sobotni večer; vali*1 černi koncert; 22.45 Priljubljeni ■- -.,g NEDELJA: 9 Kmetijska oddaja: * Aktualnosti! 13 Glasba po želj*1’’. Pogovor z ženo; 21 Z domače police; 21.40 Priljubljene sim»nl 13 Pesmi raznih^ skladbe. PONTDELJEK rodov; 19 Evropski obnovitveni 20.10 Samospevi; 21 Beethoven: ** j( ceri za klavir št. 2; 22.15 Zabavn plesna glasba. ,q Ml' TOREK: 13 Glasba po željah; >s ^ mica pripoveduje; 20 Vokalni K®* Slovenske nar”'11'. Priprave na kongres ASIZŽ 25. in 26. junija t.l. bo v Trstu kongres ASIZZ, ki bo obenem velika manifestacija žena v borbi za mir v svetu. Na kongresu bodo žene pregledale in pretehtale delo, ki so ga opravile po ustanovnem kongresu. Brez dvoma je pot, ki so jo prehodile naše žene od ustanovnega kongresa do danes, težavna in polna ovir, toda morda ravno zato je bila poplačana z lepimi sadovi. V tem obdobju je prišlo zlasti do tesnega zbllžanja z organizacijami demokratičnih žena iz drugih dežel ter do dejanskega izraza prave mednarodne solidarnosti. Poglavitni cilj ASIZZ je mir v svetu, zato je vse delo, ki ga opravljajo žene med množicami osredotočeno prav v borbi za ohranitev miru. Tržaške žene se borijo proti razkosanju STO, ker vedo, da bi to dalo povod za nove spopade, ki bi izzivali novo klanje in prelivanje krvi. baritonista Marjana Kosa; 21 mladini: Od naselitve SlovenoV ^ kralja Sama; 21.30 Wieriiawski: K° za violino št. 2 v c-molu. . |) SREDA: 13 Popoldanska 8lasBLf Zdravniški vcdež; 20.10 Vokalni * tet «Veseli bratci»; 21.30 Haydn: ster: rert v D-duru za čelo in °rKC 22.45 Nočne plošče. ČETRTEK: 13 pesmi izvaja pevski duet, na »'-jjj niko spremlja Marij Sancin) Glasbeno predavanje: 19 Slove1" za Slovence; 21 Radijski oder: ^ |rj Cantini: «Klatež», veseloigra nato Večerni koncert. ^(i) PETEK: 13 Glasba po želja1» Jr Schrammel kvintet; 20 Slovansk* mospevi; 20.30 Tržaški kulturni gledi; 21 Mojstri besede; 22 CaJK°v Simfonija št. 2 v c-molu. nar< Za vse izraze sožalja, udeležf^ji pogrebu in darovano cvetie ob r moje matere, se vsem iskreno 1 ljujem. 0i DRAGO CER° KOV«* Odgov. urednik DUŠAN Založništvo «DELA» j). Aktivnost starih članov v Delavskih zadrugah V kratkem bo potekel rok za štetje članov Delavskih zadrug. Štetje je vzbudilo veliko število posebno starejših zadrugarjev iz neaktivnosti in zainiteresiralo tudi mnoge mlade zadrugarje za največjo zadružno ustanovo našega mesta. V številnih okrajih so stopili stari za-drugarji v stik z vsemi ostalimi, da bi pokrenili med zadrugarji gibanje za obnovo in ponovni procvit Delavskih zadrug. Povsod prepričujejo stari zadrugarji aktivno mlade, naj podpišejo obrazce, ki jih je razdelilo dosedanje vodstvo zadrug v svrho štetja. Ponekod zavira štetje članov dejstvo, da nima zadruga potrebnih obraz- Preko 100 milijonov lir kredita invalidnine in pokojnine pa čakajo Titovski agenti na našem ozemlju I našanje v vprašanju invalidov in svoj- poskušajo Cesto odstraniti krivdo za neizplačane invalidnine in pokojnine z izgovorom, da zavira ZVU zamenjavo denarja. V tem pogledu so se Enotni sindikati informirali na Uradu za delo. Ta je stopil v stik z odsekom za finance In z odsekom za socialno skrbstvo ter dobil odgovor, da ima Jugoslavija 75 milijonov, cona B STO, ki jo upravlja VUJA, pa 45 milijonov lir kredita na račun kliringa. Ti podatki veljajo za 31. marec 1950. To pomeni, da je Vojaška uprava naše cone dala jugoslovanskim oblastem preko 100 milijonov kredita v lirah. Jugoslovanske oblasti so imele In imajo več kot dovolj denarja za izplačilo invalidom in svojcem padlih iz narodno osvobodilne vojne. Denar, ki so ga prejele jugoslovanske oblasti od anglo-ameriške vojaške uprave za klirinški promet, je med drugim tudi za invalide in svojce padlih. Razni titovski glavarji seveda Zrejo težke milijone in seveda ni denarja za tiste, ki so vse žrtvovali v NOB. Titovsko ob- cev padlih dokazuje njihovo sovraštvo do teh ljudi in torej gestapovsko poreklo titovskih agentov. Titovci in C P so iskali tov. D'Esteja Se pretino je naš tisk objavil vest, da se je tov Bruno D'Este rešil iz titovskih krempljev s pomočjo Istrskega ljudstva in nekaterih poštenih titovcev, smo morali ugotoviti, da ga ne išče aktivno samo UDBA v coni B, nego tudi tukajšnja policija. Pri sorodnikih so spraševali kje se nahaja. Ustavljali na blokih ljudi z imenom D’Este itd Pozivamo tiste lahkoverne ljudi, ki še nasedajo titovskim agentom, da pomislijo, če je slučajna ta skladnost titovske in aglo-ameriške policije. Tiska Tip. Adriatica - Rlsmond0 Dpvoljenje A. I. S. to V| V % % 'Si s N, So s % s V! '»v s fc,. 4 s s 1401 s Ho trd s fi 'ki s 'iv s v r S % )1 v KMETIJSKA nabavljalna in prodajna zi v Trstu Upravni svet KmetUj! nabavljalne in prodajne druge obvešča vse člane, . bo v soboto 3. junija ob ^ uri v prvem sklicanju °B nosno v nedeljo 4. junij* (]i 9. uri v drugem sklic*”' v dvorani prosvetnega ”> štva «Kraljič» (ki je bil* vljudnosti dana na razP° redni in izredni občni zbor zadruge z naslednjim dnevnim red°J 1 nJe' sve*a 1. Izvolitev predsednika 2 skrtinatorjev i. sprememba statuta ifl go v a odobritev. j. t-orocno upravnega . in nadzorništva, disk”5’ in odobritev. 4. Odobritev proračuna il 1949. 5. Izvolitev novih člai>ov odbor. 6. Razno. upravni svet vam c,aJj, da se udeležijo drugega - ^ canja, ki je napovedano nedeljo 4. junija, ker Prp(, sklicanje verjetno ne sklenčno. BOLEČE N0G| izbokle kosti, široka ali ploska 5 Obrnite ee _ V UL. GIULIA 24 - ČEVLJARN* 1 Posebni čevlji za vas I zapadne «demokracije» Se večjih «dobrot», kot jih uživajo kolonialni narodi. Toda «dobrot», ki jih uživajo črnci o Ameriki sl naše Ijudstup prav gotovo ne želi. Zaman so torej osi slavospevi, vabljivi klici in «pobožne» felje belčkov Nima dovoljenja Vl)JE.. Preteklo nedeljo je trikratni sodnikov žvižg naznanil konec letošnjega prvenstva tržaškega ozemlja. Tokrat je uspelo si pridobiti naslov prvaka, moštvu iz rdečih Milj, moštvu ki nosi j slavno ime Frausina. Vsi drugi so morali kloniti pred njegovimi napadi in so zaman iskali uspeha pre dobi o zastraženimi vrati miljske čete. Ne smemo pa pozabiti na ostale; Costalunga, Ki je imela lansko leto precejšnjo smolo, se je letos dobro izkazala in si osvojila drugo mesto. Na šesto mesto se je usidrala Nabrežina. Od škedenjskega moštva, ki je bilo prejšnja leta na prvih mestih, smo več pričakovali. Ne smemo pa pozabiti, da so Skedenjcl imeli res veliko smolo, ki je popustila šele proti Konču prvenstva tako, da so še precej zadovoljni s svojim sedmim mestov. Zgodba o društvu Primorje P.K. je pa žalostna. Moštvo je sicer s polno paro zasledovalo bežečega Frausina, a ga je ustavilo ponesrečeno postopanje sodnika In privedlo do tega, da je izstopilo Iz prvenstva. Upamo pa, da nomo prihodnje leto spet videli naše prijatelje s Proseka in Kontovela na športnih igriščih, kjer se bodo prav gotovo dobro «odrezali». PRVENSTVO CONE U dbovec I -Stoji Ne smeš iz cone B ! Program tekem za nedeljo 28. t rn. Preskrbeti si moraš prej dovoljenje Kolonja - Primorje DZ, ign e v VUJE !„ Ì Trebčah ob 10. uri; Magdalena B - Re- Spori divo K , v Boljuncu ob 10; Ponianini erranti - Greta, v Trebčah ob 14; Partizani - Sv. Alojz, v Boljuncu ob 16; Trebče - Nabrežina B, v Trebčah ob 16. Ob 14. pa se bo na Igrišču v Bo-ljunca odigrala prijateljska tekma med moštvi: Coristi - Skoljet. I. SKUPINA: igrišče Ex Paradiso ob 14.30 Dugolin B - Arzenal B; igrišče Mezgec ob 16. Mezgec B - Barkov-1 je5 igrišče Mario ob 16. Acegat A -Nardin; igrišče Giardinetto od 16. Giardinetto B - Costalunga; Igrišče Ame-cana ob 16. Americana B - Baldi A. Počiva Bellavista A. KOŠARKA Nedelja, 28. t. m. Na Igrišču DSZ se bo odigrala tekma med Tovarno strojev in Sv. Alojziem. Tekma, ki bo pričela ob 9.30 bo veljavna za prvenstvo STO. Za consko prvenstvo pa se bosta od 8. uri srečali moštvi Skednja in Sv. Marka. V ponedeljek, 29. t. m. se bosta srečali za prvenstvo tržaškega ozemlja ob 20. ECA in Arsenal, ob 21,30 Magdalena in DSZ. V petek bomo na igrišču DSZ spet videli moštvo ECA, ki bo igralo proti Tovarni strojev ob 20. uri za Prvenstvo STO. Ob 21,15 bomo pa prisostvnvali srečanju med conskima moštvima Partizanov in krožka Rinaldi. BALINCANJE Program tekem za nedeljo 28. t. m. £jud.shaL pi?esvefip» šitje gumbov, c \j$0 cikcakaste šive_ ^jet dela se izvršuje! ^e-okvirja. P°ukVLo. zenje brezpl° ŠIVALNI STROJ1 te' industrijski tok JL, vljarje in kr«0 p£> prodaja JVoV- A ' 0V' MESTNIH VfJi od' RADIOAPARA* pri OBROKE- boljših zn a®1, TU TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del P°Po1^