M 9.%.
Kaj je poglavitni uzrok inlaeiiosti v veri. in kako je pomagati?
(4'o češkim.)
Od vsili strani je slišati obžalovanje in tožbe, vera vpada, vera oniaguje, in zlasti po mestih se zanikernost v veri širi in kakor povodenj se valijo v človeštvo žalostni nasledki nevere in mlačnosti v božjih rečeh.
Takih tožb ne boš le od gorečima kristjana slišal. ampak tudi od prostiga človeka, kteri si ne da odvzeti, de kjer ni vere, ni pobožnosti: tam raz-ujzdanost vlada, tam blagor občinstva Ilira. Odkod je ta upad vere. od kod taka zanikernost? Sej so vender nekdej ljudje vero čislali, in jo cenili, de bi bili svoje življenje zanjo postavili! - Od kod pride zdej taka mlačnost, to omagovanjc v veri. se sim ter tje poprašuje. Nekteri stavijo uzrok v to, nekteri v to, - poglavitni uzrok pa je — v družini ali fant il i i. —
Družina je tako rekoč ognjišče vsiga življenja telesniga, kakor duhovniga, v njej se krepost in sveta vera, v njej se pa tudi strasti in nevera vko-reninijo, in po njej se širijo. Družina jc studenec, od koder ali obči blagor, ali obče zlo izvira: torej velja tukej pravilo: Kakoršne so družine, take soseske. Ako ni vere v soseski, se že lahko ve, de je tudi pri posameznih družinah ni, ako je pa vera v soseski, pride od tod, ker je tudi v družinah, iz kterih se v soseske izide.
Poglejmo zdej na družine in pomislimo, kaj se tam navadno godi, in kaj bi se goditi imelo, in sodimo po tem, kaj je vzrok mlačnosti, in zraven kako bi se pomagati zamoglo, de bi zanaprej bolje bilo.
Človek, pridši na svet, se preda kakor ud božjiga kraljestva starišem v obrano, ile bi oni svojiga mladiča k Bogu njemu odločenemu namenu po Jezusu in njega cerkvi pripeljali, kteri je naše zveličanje. (I. Tes. 4, 3.) Od napeljevanja, izreje, pogovorov in izgledov starišev zdej vse zavisi, — njim je dete čisto izročeno, in nobeden nc more vanj včinovati, razun z njih dovoljenjem.

V varstvu in ohranitvi starišev krepča se njega duh in telo: in kakor se v njem moč življenja zmiraj bolj vterduje, se vterduje ludi duh. ki v rodu veje, kteriga se je z maternini nilekani navzel. Ka-koršen duh vlada v rodu, v takim duhu zraste ludi dete. — perve in nar globokejši vtise in zaumciie dobriga in pravice, kakor tudi liudiga in krivice, zadobi v rodu, kteri se njegovi duši, kakor podoba v mehek vosek, vtiskujejo: kar vidi pri stariših. kar sliši pri stariših, to mu je pravilo, po kterim se ravna. De oi tedej prav kristjan postalo, živa podoba božja, je izobraževanja potreba, in to ima priti od starišev, rejnikov, varhov: oni morajo življenje vere z besedo iu z izgledam v njeni buditi, podpirati. uterditi. de bo cepijenec božjiga verta se razvil, pognal, cveti I in sladek sad prinesel. - Ali Bogu bodi položeno! kaj se pogostama, posebno v mestih najde? Kakšen živclj tukej pri družini vlada, kakšne navade, kakšne postave tam veljajo? Ni treba ravno ojstro pogledati, že vidimo, pa nevere ne pobožnosti, ampak poželenje oči. poželenje mesa in napuh življenja vidimo tam vladati, kar pa ni od očeta luči, tedej tudi k njemu ne pelje nc očeta, ne matere, in tudi otročiča ne. Namesti, de hi se keršansko življenje v otročiču budilo, se budi življenje spačenosti, nečimernosti, in razujzdanosti s svojimi polepšanimi imeni. Od Boga se dolgo nič ne podučava, in čut deteta se v nekaj čisto inakim njeguje, sladkosti gospoda ne okusi, dcsiravno gospod majhine k sebi kliče, ker njih nedolžne serca zares nar ložej do njega pridejo.
Dete raste, se nekaj poduka v sv. veri doma nekaj v šoli nauči; ali kaj pomaga, ko imajo keršanski nauk le kakor predmet, kteriga se mora nekaj, kakor od druzih reči, znati, ne pa kakor reč življenja. Nje seme se v šolah in cerkvah vseje, ktero naj potem v družini klije in človeka tako deleč pripravi, de človek človek postane — živa podoba božja;- ali kmalo ga osat očetove nevere in materne vnemarnosti zaduši, ker beseda samo vleče, izgled pa potegne: in čiga izgled sc bo močnejši in globokejši v serce deteta vrinul, kakor ravno starišev, na ktere mu božja hoseda kaže? Oni so mu živa podoba vsiga: kar jih vidi storiti, to ima za
V sredo IS. rožnika.
dobro, ilovoljeno; kar jih vidi zanemariti, tudi njemu ni mar, in ne daje rečem druge cene, kakor jim stariši dajejo, njih življenje je navadno tudi njegovo življenje, in tudi v možati starosti se ravna po tistih zaumenih, ktere si je v svojih otročjih letih pri svojih prilastil, le malokdaj, in le z težkim lrudam in premaganjem od njih odstopi. To spri-e u jejo tudi bukve prigovorov : „Ako se je mladeneč na svoji pati tudi postaral, je ne bo zapustil.u
In tukej se nam nar očitnisi kaže uzrok tega zla, ktero jc mlačnost v veri in nejevera. Otrok postavim, sliši sicer v poduku sv. vere, de se mora z nar veči častjo od Boga govoriti, de ga mora v>ak dan moliti za vsak dar prosili, /.a vsako reč m- mu zahvaliti — z besedo, on je v šoli napeljevali k poboznosti in ponižni molitvi, -- tode on ne vidi nc očeta, ne matere moliti, ne kteriga druziga: mati mu sicer veleva, de naj moli, sama pa nc moli. K jedi sc usedeta oče in mati brez molitve, kako ho, za božjo voljo, otrok molil? — Kako bo posvečeval praznike, kteri so očetu in materi delavniki: ktere oče in mati nc posvečujeta? I\» r vidi. de so jim ti dnevi dne\i razujzdanosli, bodici očitne bodisi >krite. Kako zamore otrok k spoznanju ccrkvcniga duha priti, kako njega mehko Nt-rcc cerkvi čast skazati iu k spolnjcnju njenih naukov sc pripraviti, kako divjo poželjivost z zatajenjeiii sebe samiga zajeziti, ker vidi in sliši, de stariši sami za cerkvene zapovedi ne marajo, de jim je petek ali svetek enako. - ker vidi same •»tarisc nar svetejše dolžnosti opuščati, in vezi. klere v sr ude cerkve med seboj in s cerkvijo vezejo . zasmehovati ! ?
Otrok sliši pri kersauskim nauku: To cerkev, namestnica božja. zapoveduje, ktero je Oospod slusati ukazal, in kdor je ne posluša, bodi kakor nrjevernik in očitni grešnik. Morebiti se ustrasi otrok vsjieiga taciga prestopka, in ima dobro voljo vse spoluiti. kar Jezus Kristus po svoji ccrkvi zapo-vedujc. pa prid*, domu. ter slisi kako se oče in se celo nektrra mati temu le posmehuje. Ako se otrok morebiti taeimii zaderzanjti ustavi, sc mu pravi.de to ni noben greli, iu k temu se pristavi še nekaj od neumnosti, od srednjiga veka. od trapastih ljudi, oil duhovnov, dc le strašijo, in jih kakorkoli bodi pričo otroka grajajo. Kako more tukej zaupanje do cerkve v otročjim sercu se razviti, kako zamore pohožnost se vkoreniiiiti ?! <«orjc in gorje vam takim starišem ! ali sc spomnite mlinskiga kamna, oil kteriga Kristus govori, dc bi bilo boljši za vas, si ga na vrat privezati, iu v globočino morja se potopili? — Pa kaj moram reči še le oil svetili skrivnost? Kje se mora sveta želja po njili zbuditi, ker otrok pri svojih lastnih starisih zaiiikernost. mlaenost. ali celo nevero vidi, krr lastni stariši poti do njili ne lc ne priprav ljajo, temuč s svojim zglc-dam zagrajujejo? Oh kako zamore od Koga oznanjena vera serce otroka prešiniti, in s svojimi dra-zimi zakladi obdarovati, ker vrodovini nič cnaeiga ne najde in se mu zraven še dan na dan take reči predstavljajo, ktere za mor rjo ves pobožni čut v njem zadušiti? Kako zamore sv. vera v sercu otroka rasli in se raz rasa I i, ker sami stariši osat dvomljiv osti in v nemarnosti v njegovo serce zasejejo? Iz taciga ravnanja starišev nič druziga priti ne more, kakor. ilc otrok, bolj ko oilraša. bolj z nczaupiiost jo na vseglrda, kar se poboznosti tiče, in de poslrd-njic sc to dvomi, kar so stariši spoštovali in verovali. in tako skrit ali očiten hudobnež postane. Tako raste otrok, doverši sole (^ako jih je obiskov alj,
postane mladeneč — lulika pa, ktero so sami stariši v njegovo serce vsejali, — ni pozebla, ampak se dobro vkoreninila, osat ni vsabnul, ki so ga sami stariši vcepili, ampak močne mladike pognal, in že sad prinesel — nezaupnost in sovražstvo do cerkve. Nauk in obnašbe cerkve so mu zoperne, in nic več, kakor samo en korak ne manjka do popolne nejevere. —
("Konec sledi, i
Duh in ccrka.
..Iluh oživi, čerka ubije-, uči sv. pismo. Ta resnica se je undan v veliki banji na Ogerskim vnovič poterdila. Neki uradnik je naročil sebi podložnim občinam, de naj pisane ukaze po čerki razumevajo in čerko za čerko spolnujejo. Umerje pa v neki vasi ubog delavec, in soseska mu ni pervolila nt* zvoniti ne na pokopališč ga pokopati, dokler ne plača oilmene (taksektero v ti reči soseska ima. L boga žena se oberne na g. uradnika, kteri. usli-sav njeno prošnjo, soseski ukaz napiše, de naj to z eno brez plačila pokopljejo. (*. uradnik sc jc bil zmotil in je v naglosti ženo namesti moža zapisal, in priprosli kmetje, razumeči ukaz na tanko po čerki. so liotli s silo živo ženo pokopati, -— le z velikim prizadevanjem jih je učenik od tc grozov itnosti zderžal.
Tako se ubijavne čerke mnrsikod tudi drugi derže. pa pogosto ne iz prostosti, ampak iz liu-d obn iga serca. in le takrat, kadar je njim naroke. .Med take gre kmetica, ki se je pertožila. zakaj de gruntna gosposka kej od kmetov tir ja. ker jc v sv. pismu pisano: rllajte cesarju, kar je cesarje v i o a,- oil grofov in družili pa nič ni! Po takim modrovanji bi ona utegnila tudi posla na koncu leta odpraviti, rekoč: v evangeliju sim It; od cesarja slišala brati, oil tebe ne: le pojdi, —nič nc dobiš! Tudi svoje starše bi utegnila ona s tem odpraviti, ter bi sama pojužinala kos kruha, ki je njitn odločen. - Koliko je pa naukov in zrekov v sv. pismu, kteri so slepimu modrovanju kmetice nasprot. kterih pa ona noče ne po čerki, ne po duhu razumeti: p.odtistiga poslednjiga vinarja, od pokoršine do sleherne oblasti i. t. d.
ftkofje katolike cerkve.
Ilimski deržavni kolendar za leto 1851 popiše stan vi k si h vi/.arjev katolške cerkve tako le :
Za sv. oeetam Pijem l\. je t>7 kardinalov, nam-reč <» kardiualškof.iv. 51) kardinalmašnikov in 1 t kar-diiiald akonov; 3 diakonije so prazne. Nar stareji kardinal je Kari Oppiz/.oni, nadškof vBolonii. rojen v Milanu t5. aprila 17«>i), kardinal od 2tt. sušca 1804; nar mlaji Melhior Diepenbrock, knezoškof v Breslavi. — Nadskofij je v Kvropi 104; tih ima Laško 40. Francosko 15. Prusia 2 ( K« ln in Pozna), Bavaria 2 (Muiiik in Bamberg). Baden 1 Freiburg, Avstria nemška 5 (»Sol-nigrad. Praga, Olomuc, Dunaj, Gorica). ogerska 3 t Ostrigoii. Krlav. Koloča"), dalmaška 1 Zader, gališka 3 v Lcvovu; Špansko H, Irsko 4, evropejska Turčia 4, Portugal 3. Kmovsko 3 (Varšava. Mohilev in?) Gerško 1 (Naksos). Jonski otoki I (Korfu). Angleško 1 (Vestmiiifter). Belgia 1 ( Meheln. j Pod tirni 104 nad-škofi ;ami je 427 skuti). Dalej je 78 škofij povirno pod papeževim stolam. namreč: 4 nemške (llreslava. Kr-meland. Ilildesheim in Osuabruk). 4 švajcarske ( Basel, Kur, Losan-Uenf in Sitten), 2 španski (^Leon iu Ovicdo),
Hclm v Volhinii, Malta in Nikopl vBulgarii; vse drage v laških deržavah. — Ako se perstejejo še škofije v zgornji Afriki in na špansko-portugalskih otokih, ktere so pod evropejskimi nadškofijami, kakor Algier, Centa, Angola, Tanger, Sv. Jakob na zelenim Berdu (^Cap-verd), Tenerifa, Kanaria, Guadelupa, Martinika, jih je 609.
Apostoljskih vikariatov in prefektur, ki so pod varstvam propagande v Rimu, je v Evropi 18; 8 angleških vikariatov so papež v 1. 1850 v 12 novih škofij spremenili. Vikariate oskerbljujejo papeževi poslanci v Monaku in vllagu, in po imenu škofje prefekturc prosti mašniki, kterim so posamezni misjonarji perdani.
Taeih prefektur je nar več v Azii, namreč 47; od tih jih je 28 v Kini. Siamu, Kohinkini, Tonkinu
1.	t. d.; druge so v mali Azii, Alcpi. mali Armemi, Pcrzii in jutrovi Indii, vsih lt>. Afrika ima 14 vikariatov in prefektur, v Abisinii. srednji Afriki, Berdu dobriga upanja, v Kongu, Kgiptu. Guincji, Maroki. Senegalu i.t.d. — V Ameriki jc 8 vikariatov in prefektur, Kajen. Kurasao. Jamajka, liuhamski otoki.angleška Guiaua, Nova Mejika, Sv. Peter iiiMikelon, Surinam in v združenih deržavah proti jutru za gorami imenovanimi Koki Muntains, .Južna in srednja Amerika imate lOnadškofij in 41 škofij; nadškofije so: Sv. Salvator v Brazilii z 9 škofijami, Venezuela z 2. Guatimala s 4. la Plata z 8. Kuba z 1. Sv. .Jakob v Kiliu s 3, Lima s 5, Kvito z
2.	Sv. Fide di Bogota s 6, Sv. Dominik z 1 (Porto-riko). Severna Amerika ima nadškofe v Mejiki. Novim Orlcanu, Novim Jorku. Baltiinoru. Cincinatu, Oregoiui, Kvebcku, Sv. Ludoviku ( Misuri) in v Portu d Kspanj na Trinidadu. vsih 9 z 4!) škofijami. Vsili amerikanskih škofij je 90, nadškolij 19. — Oceania ima 2 nad-kulii Manila in Sidnci, 11 škofij in 9 apostolskih vikariatov.
Ime patriarhalskih cerkva imate v keršanskih deržavah samo 2 v Bcnedkah in v Lisabouu. .lutrovski patriarhati so gole imena, kakor Carigrad. Aleksandria. Antiohia lat. reila. V .lerazulemu je latinski patriarh od I. 184? gosp. Valcrga. Drugi patriarhati so Mel-hitov v Antiohii. zdaj v Damasku: Maronitov v samostanu Kanobin v Kesruanu. Sireov v Alcpi. Kaldejev v Mosulu ( Babilon), ciliških Armcncov na l.ibanu, in zadnjič španski patriarhat za večerno-indiške posestva. Scstcre patriarhalske cerkve v sprednji Azii in nadškofijske ccrkvc Babilon za Latincc, Carigrad za Armence, .Jeruzalem za Sirce, Smirna in Cioa imajo 53 škofij pod peboj. — Vsih nadškofi j s patriarhati. ki niso same imena, vred jc tedaj 136; od tih ima Evropa 104, Azia 11. Afrika (^Aleksandria) 1 , Amerika 19, Oceania 2, vsih škofij je 763; od tih ima Kvropa in nektere sela v zgornji Afriki 609. Azia 53. Amerika 90. Oceania 11. tako de je po celim svetu vkup 899 škofijskih sedežev.
Imena škofov od mest, ki so pod oblastjo nevernikov (jn partibus inlHelium) imajo papeževi poslanci, ki morejo vselej nadškofje biti, pomočniki nadškofov in odročnih škofij, in nekteri drugi možje. Taeih nadškofov je 31 , škofiskih imen in partibus je 372.
Posleilujo uro človek drugači misli«
Bogati menjavec M. ,T. v Janovi (Genovi) je z dnari na vse viže podpiral sovražnike svete vere. So-znanil sc jc z Luteranko S. sebi enako in bogato, in jo je hotel v zakon vzeti. Tirjalo se je pa od njega, de se mora svoji cerkvi odreči in očitno luteran Liti. M. J. je bil berž perpravljen storiti, kar sc je iskalo. Pošljejo tedaj po g. M. Bcrta, protestanškiga pastorja, de naj pride uovovcrca prejet v svojo občino. Ali Bug, usmi-
ljeni Oče, je bil drugači odmenil. Menjavca M. J. je še tisto uro huda bolezin popadla in na smertno posteljo vergla. Nesrečnimu zaslepljencu zdaj ni bila mar nova vera. ker ravno de je še čas iinel, se spametovati, svojo vest sprašati. ter se previditi s tolažilain, kteriga sv. katoliška cerkev deli umirajočim. — Poslednjo uro še marsikomu misel pride, de je večnost večna, de kakor drevo pade. tako bo obležalo. V serce pa boli, ker se le prerad tudi pregovor spolne : Kakoršno življenje, taka smert.
Čudili lat.
V Pragi v Karlinskim predmestji, kakor je znano, se zida zala cerkev v čast slovenskih aposteluov ss. Cirila in Metoda, za ktero se pomočki po vsi deželi nabirajo. Celo Praški jetniki so v svobodi živečim v ti rtči z lepim zgledam posvetili, ker so svojo zbirko za božji dom v Karolin poslali. Nekiga rokodelca, kakor on sam rBlahovcslU" piše, je to lepo djanje keršanskc ljubezni gin lo, in začne misliti, kako bi tudi on kaj h Karolinški božji hiši perpomogel. Ker so mu ravno jetniki po glavi rojiii. sklene, de bi tudi on začel /.mikati in krasti, in bo zmikavšino v Karolin poslal, kakor uni jetniki. On pa ni mislil ne sebi. ne bližnjimu. nc svojicam nadlege delati, vender je hotel tat biti. in tatvino Bogu darovati. Ilranilcek /.a tatvino je imel pripravljen: tedaj je žarel svoje tatinsko delo. Zaželelo se mu je. iti v gledišč; — tu ti perve perložnosti k tatvini: on grosiček zmakue. v hraiiilnieek verze in doma ostane. Drujikrat ga zamika v družbo iti, v kteri bi bi bil marsikter krajcar zajužinal; on ga je pa svojimu poželenju umaknil, iu v hranilcek smuknil. \ tretje se mu je /.ljubilo nekaj kupiti, brez česar je lahko živel. On to izmakne svoji pohotuosti in v hranileek verže. Cctertič. ko so drugi pustni torek Kurenta obhajali, iu zvečer s težko glavo domu kimali, je naš rokodelic v svoji delavšnici tiho delal in pridelik zvečer v hranilni-ček djal. Tako je on. kjer je le mogel trojaček ali križaeck izmaknil, in res pravi zmikavt bil. Mnogo ni mogel ukrasti . ker je ubožcika okrajal. /daj ledaj p"šl jc ta dar v Karlin-ki dom. kakor ga jc iz hranilnice iztresel. in ga tudi štel ni. ker noče, de bi levica vedila. kar jc desnica storila. .,Blahovestu pristavi k temu listu, de je 1 gold. 18 kr. po ti poti Karlitiski dom preje!.	J-
Dopis i a. Amerike.
Naš rojak, častiti gospod oiisionar Franc Pire. so v Arbrccrochu v več. Indii ( Ameriki | 2. maliga travna te-kočiga leta do svojiga prijatla. preeastniga g. Fr. Vojska ta, kamniškiga dekana, ki so pa ze 21. grudna pr. 1. umcrli, pismo poslali, iz kteriga tukej imcniiniši
versticc slede :
..Z veseljem Ti naznanim, dc sim, Bogu bodi hvala, še zmiram zdrav, in de tukej prav zadovoljno živim. — K:ic leta sim bil v francoskim misionu Saut de S t. Maric; potem sim v treh letih per divjakih Otchipvvo ob zgornjim jezeru več veselih misionov napravil, kjer je Gospod moje delo posebno blagoslovil. Ali leta 1841 so me oioj šk"f v M higausko deržavo k divjakam O t a vv a poklicali; ker sim torej svoje ljube Otchipvve zapustiti mogel, sim jim dru/.iga misionarja. d .briga jezuita t). Choneta. perdobil. Od tega ta>asem sc vedno per Otavva-tih trudim, kteri v tem obširnim misionu v 8 podružnicah žive. ki so po 300 milj sak-sebi. 1000 — 1200 milj je treba prehodili, dc sc te
ovčice enkrat ali dvakrat v leti obišejo in preskerbe; iz česar se vidi. de delo moje moči preseže. S posebno božjo pomočjo pa sim žc veči del vse te divjake spreobernil in kerstil. zavolj tega zdaj vse raztresene ovčice zbiram. de bi jih v 4 misionc spravil, kjer sim že 2 novi cerkvi napravil. ki jih bom prihodnji mesec žegnal; upam pa. da boni prihodnje poletje dve drugi novi cerkvi s pomočjo ubozih indija nov iz lesa naredil. Opravilo tega misiotia je tedej le : perdobljeno ohraniti. Že dvakrat sito svojiga škofa v Detroit-u prosil, de bi smel pri divjakih Ninebergo in Menomini ob Missisipi-t u nove misionc napraviti: ali prošnja ni bila uslišana. t»-muč reklo sc mi je. de naj tu ostanem. Zgodi se božja volja !
Tudi g. 11 ar a ga v svojim inisionu. ki si ga jc iz spreobernjenih ajdov naredil, neutrudljivo dela ob zgornjim jezeru, in se veliko peča z indijansko pisarijo.
O. Oto Skola. tudi goreč misionar iz Krajn-kiga. oskerbiije stari Baragov mision v l.apoint-u ob zgornj.m jezeru.
O. Godec vodi velik nemšk mision na novim Vest-falskim v Mihiganski deržavi. in g. Skop ec se kot pipotin misionar med več nemškimi soseskami v Pits-burski škofii v Ohajski deržavi prav jako obnaša.
O. Ivo l.cvic pa. dobri pobožni misionar. ki je v nemških misionih v Pensilvanski deržavi tolikanj do-briga storil, je preteklo jesen Ameriko zapustil, med Hvojimi duhovnimi brali v Evropi, kakor pravi, samiga sebe k zadnjimu popotovanju v večnost bolje pripraviti.
Gospod Mraku sim 4 soseske svojiga inisiona: l.aeroiv, Midleto\vn. otok Biber iu Manistie v skerb prepustil.
Tako nas jc še 1» krajnskih mi siona rje v. Ki se v severni Ameriki trudimo, kako lahko nam bi Ljubljanska škofija še 11NI mladih gorečih duhovnov v pomoč pordala ali pa tudi 50 še močnih peimonistov ko nčenike v naše mlade semeni-a dala ! kolikanj dobriga bi iz tega priti utegnilo !
Naša sveta \era sc v vsih zediujenih deržavah silno množi, ker se jih vedno veliko spreoberne in ker jih vedno sila veliko iz Evrope semkej piide. Žetev jc res velika, ali delavcev jc malo!** —
Razgled po krr*aii*kiin mcIii.
Turško. O.Filip Pašalič. iz reda sv. Frančiška, je dobil od turškiga cesarja v dar kos dežele v mali Azii. de naj jo naseli s katolškiini dcržinaini iz Bosne. Ondi hi bodo tudi pobožni Frančiškani samostan zidali, ter napravili katoliške seliša, v kterih bodo oni duhovni pastirji in tudi pomočniki gospodarskiga napredka.
- - V turškim cesarstvu je okoli eniga miljona katoličanov: izhodnih razločeneov je 13,750.000 duš. Kolika žetva. ko ko luč spoznanja med nje posvetila!
Iz južne A m c r i k e. Braziljanska vlada se jc polastila cerkvenih posestev, in sama splačuje duhovne, kakor sc ji ljubi, in jih popolnama v svoji pesti ima. Se veliko večji škoda je pa. de si je vlada prilastila, duhovne in škofe vmestovati. Po takim pridejo na škofovske stole možje, kterih ne čisla nc ljudstvo nc duhovni vo. Pečavniki namreč malo gledajo, če je njih Ijuhljenir pravi duhoven, ali ne: oni ne vedo nič od pravil v listih sv. Pavla do Timoteja in Tita. — De pa pod vravnanjem tacih škofov in duhovnov kraljestvo Božje ne more veselo rasti, je očitno. - Sicer se zamore še pristaviti, de imajo r Brazilii zamorski sužnji več svobode, kot verni katolški duhovni. Tako pišejo angleške no vi ne rTablet.u
Greško. V Atenah je hotel neki sanjar Kairi novo vero učiti, kakor Rongeanci; vlada ga je na neki neznamenitin otok odpravila, kjer zdaj samotno živi.
Iz Rima, 31. vel. travna. Dnarjc, kteri so se za papeža po celim svetu zbirali, ko je bil v pregnanstvu, obračajo sveti oče v olepšanje cerkva in v podporo ubozih. Ni je cerkve ne kloštra v puntu poškodovanih, de bi k njih popravi ne bili sveti Oče lepiga števila denara dali. Silno rajdo bi jih bilo, ako bi vam mogel vse ošteti. Zmed teh je dobila cerkev sv. Pavla trideset tavžent škudov k popravljenju razstreljeniga čola ali sprednjiga lica. Tudi so vb žili sveti Oče dve zakladnici (šiiftingi ) v rimskim semenišu za mesto Sub-jako. O/.nanovavci ^irisjonarji) v živajo od svetiga Očeta vsako mogočo podporo. V svoji očevini Sinigalji so založili sveti Oče dobrodeljno napravo. Mcm tega so premnoge rodovine v poslednjih prekucijah obožale. ktere iz papeževe dobrotnosti pomoč vživajo. — V četertik 15. vel. trav na se je učivna (akademija") katolškiga verstva zopet odperla. -— Duhovstvo v papeževih deržavah bo konec tega mesca vložilo meuioredin davek, s kterim jc obljubilo dcržavrii zakladnici v pomoč priti. Ta davek /nese pet od sto čistih dohodkov iu tedaj ni ravno majhin. — Take spodhudljive novice ima ..Vid. dcnniku iz Rima, ktere so v stanu v bravcu marsiktero dobro misel obudit'.
Učeni mašnik in slovesni pi«avec Avguštin Theiner je imenovan za vodja (prefekta) skrivniga Vatikanskiga hran ša (aihiva). Pomljivo je, de je imenovani gospod rojen Slezan. ud kteriga se ,.BIahovest" nadja znamenitnih reči v razsvitljenje cerkvenih zgodb med severnimi narodi.
Francosko. Glasovitni godec in glasovirnik C. lic rr iii a nn sc je dal kerstiti in jc v Motitpcllicr- u v klošter stopil. Njegovo kloštersko ime je: brat Avguštin Marija de St. Sakrament.
Iz Vrat i slava. Mladi Robert Spiske je še le četerto leto duhoven, in jc že pet sto protestantov h katoliški veri spreobernil. V dan Kristusoviga vne-hohoda je zopet devet in dvajset protestantov stopilo v katoliško cerkev.
Iz I pave. ^Videnskimu Denniku" se piše iz Golice: rV saboto je skočil šivar. po rodu nemee, v rtko Ipavo. Žganje, ktero ga jc ob zdravje in zaslužek pripravilo. ga je k temu samomoru pripeljalo." — Nesrečno, peklensko žganje! koliko jih je že pomorilo, koliko pogubilo; vender se na Slovenskim ta satanska pijača zmiram bolj razširja — zlasti pa zdaj, ko je vino dražji. Novi gospodje župani, ki so persegli za prid svojih žu-pauij skerbeti. bi zainogli v ti reči kej pomagati. Ker vsaka županija mora svojo denarnico imeti, naj bi se žganjarjem naložilo, toliko v županijsko denarnico plačati. de bi jim volja prešla, steni peklenskim smradam duše in telesa ljudem moriti. Vlada bi mende zoper to nične imela, ker je tudi njen namen, prebivavce osrečiti.
Darila za rast. misionarja g. Dr. Ignacja Hiioblelierja.
Od poprej . .	gld. 33 kr.
Gosp. M. iz R......... 5 „ — „
Skupej . . 2»! gld. 33 kr.