študentski list
Ljubljana,   19. oktobra  1966 Letnik XVII.             Številka 2
tribuna
ALI JE POTREBNO SPREMENITI USTAVO?
DEFINICIJA:
Predmet, na katerega deluje človek s svojo smotrno dejavno&tjo ali delom, se knenuje predmet dela. -
»Vse stvari, ki jila deilo samo loci od njihove neposredne zveze z zemijo, so od narave dani predmeti dela... Ce pa je nasprofcno predmet dela tako rekoč že s prejšnjim delom prečiščen, ga imenujemo surovino« — podčrtal K. M. (Kapital).
Pred dnevi (13. 10. 1966) je Izvršni odbor GO SZDL Slovenije organiziral sesta-nek z jaovinarji, ki naj se ne bi imenoval »tiskovna konferenca«, na katerem so prisotne »seznanili« »s predvolilno aktivnostjo«.
Pri tem je bilo dosta govora o vlogii SZDL pri spomladanskih volitvah, SZDL naj se ne bi prepuščala »stihiji« zborov volivcev, ampak »naj bi sama aktivno sodelovala ptri izbiranju možnih kandldatov.« Boii naj ae za zmago fcistih, ki so najbolj »progresivni«.
V razpravi je bilo poudarjeno, da ta progresivnost -ni nekaj statičnega, dodoče-nega, da nimamo nekega univerzalnega merila, po katerem bi kandidate grupirali na »napredne« in »reakcionarne«. V praksi, ob vsakem korJcretnera vprašanju je potretoo ugotoviti, kateri kandidat nastopa z »uspešnejšo« palitiko.
Tega sestanka se je udeležil tudi predstavnik »Tribune«, ki je med drugim pred-lagal, da tuSi študentje dobimo svoje predstavnike v Prosvetno-kulturni zbor. »Mero-dajni« so »pojasnili«, da študentje kot študentje po ustavi ne morejo kandidirati, ker niso člani delovne skupnosti. Zato bi bilo menda potrebno spremeniti ustavo. Navajam citat: 168 člen zvezne ustave: »... Pravico biti izvoljen za olana Gospo-darskega, Prosvetno-kulturnega oz. Socialno-zdravstvenega zbora ima vsak delovni olovek ali olan organa upravljanja v delovni organizaciji oz. deiovni skupnosti z ustreznega področja dela, član organa upravljanja v združenju dalovnih organizacij in sindikalni funkcionar na ustrezn^n področju dela.«
ištudent torej lahko kandidira samo kot član organa upravljanja v delovni oi^ani-zaciji oz. delovni skupnosti z ustreznega področja dela, ne pa kot študent. On se ne šteje za »delovnega človeka«, niti ni »olan« delovne skupnosti. študij se ne priznava za delo.
Tako rezoniranje, za kater^a se zdi, da ima podporo v ustavi, vodi v nevamost, da vse Ijudi nazdelimo na dve skupini: na »delovne« in >«ie-delovine«. »Deloviii ljudje imajo (na bazi dela) določene pravice, ostali jih nimajo.«
Ce tako občo shemo (razdelitev) uporabimo pri visokošolskih zavodih, pridemo do dokaj čudnih rezultatov.
Za člane delovne skupnosti se steje naše učno osebje, predavatelji itd., to so »delovni ljudje«. Ti »delovni ljudje« delajo, imajo opravka s predmeti dela. Predmet dela je študent. Predmet dela, kl pa je s prejšnjim delom (učni proces v osemletni in srednji šali) že »prečiščen«, pa je »surovina«. študent je torej »surovina«. Tako v bistvu »proizvodno gledanje« sploh ne razlikuje med proizvodnjo in vzgojno izobraževalndm procesom. Ni slučaj, da se w dnevnem časopisju pojavlja termin »proizvodnja kadrov«. Ker sta vzgoja in izobraževanje popoinoma subsumirana pod prodzvodnjo, se tu tudi mehanično poišče subjekt in objekt produkcije. Na eni strand so predavatelji kot aktivni del, ki predstavlja delovno skupnost, na drugi strani pa študentje kot predmet njihovega delovanja, kot predmet ne morejo biti »delovni ljudje«. So tako rekoč izven zakona. študij se ne priznava za deilo.
Studentje smo že večkrat poudarjali, da je študdtf družbeno potrebno delo, delo posebne vrste. Subjekt učno-vzgojnega procesa sta tako^učitelj kot študent. Drugi ni samo mavec, ki ga obdeluje kipar.
če pa je to tako, če je študij delo, če študent ni »surovina«, potem pa je po-trebno, da je deležen tudd tistih. pravic, ki iz tega posebnega položaja izhajajo.
Študentje smo i25obraževana in se izobražujemo. Ni nam vseeno, na kakšen način se  izobraževanje   dogaja.  Taka  ali  drugačna  izobraževalna  politika  prizadene  del našega življenja, nas same. Pri njenem kreiranju želimo tudl md imeti svoj »de!ež</. Naš preddog, da dobimo svoje predstavnike v prosvetno-kultunnd zbor n^pomeni, da hočemo zganjati neko sektastvo, ampak izhaja iz naših življenjskih interesov. Odgovarjam še na zgoraj zastavljeno vprašanje.
Nam siLcer nd čisto vseeno, ali zaradi tega, ke^ bomo lahko kanddiiirali aa P^o-svetno bulturni zbor spremenimo ustavo ali ne.
V kolikor bi šlo za spremen*bo u-3tave, bi se postopek nedvomno zavlekel in kom-piijciraa. Mogoče se da ta probiem resiti z določitvijo posebnega statusa študenta.
Sicer pa za nas ni važno, na kakšen način se bo zastavljeno vprašanje rešilo, poglavibno je, da ga najprej postavkno na dnevnd red in čimprej rešimo.
Tone Pačnik
fi. STRAN TRIBUNA
OSTI TEDNA
NEKAJ GRENKIH O DRŽAVNEM  PRORAČUNU
DELO z dne 9. oktobra 1966 jfe ob javilo pod naslovom »PREJEMKI ZVE-ZNIH FUNKCIONARJEV« izvleček iz »aktualnih pogovorov« na televiziji. Od-govarjal je zvezni sekretar za prora-čun in splošno upravo VUKSAN LJU-MOVIČ.
Ker so nekatere teh številk zanimi-ve, ker odpirajo nekatera vprašanja, jih objavljamo.
Nacionalni dohodek SFRJ — 8733 milijard SD.
Zvezni proračun 867.700 milijonov SD.
Sredstva za vojsko 60 odst. prora-čuna — 374 milijonov SD.
Pomoč nerazvitim — 77 milijard SD.
Plač« poslancev — 105 do 294.000 SD.
Posebni dodatek za potovanja po volilnem okraju — 30.000 SD.
Osebni dohodki članov ZIS — 345 do 210.000 SD.
Dotacija SZDLJ — 792 milijonov + 418 milijonov izredne dotacije.
Dotacija CK ZMJ 331,700.000 SD.
ZŠTKJ — 1.200,000.000 SD.
CO ZŠJ 57,000.000 SD.
Med občani je bilo v preteklih letih zelo veliko prigovorov o neverjetno vi-sokih plačah zveznih funkcionarjev, ve-likih sredstev, ki da jih troši vojska, velikih stroškov reprezentance itd. Stvari so se razlagale po kavarnah in javno, točnih številk pa ni mogel ugo-toviti nihče.
Če besedam zveznega sekretarja smemo verjeti, (mislim da ni razlo-gov za dvom), potem smo delali veli-ko napako. Kdo pri nas pravi, da naj bi bile navedene plače previsoke? Ko-tnaj presegajo plače direktorjev tnalo večjih podjetij.
Ali za sredstva za vojsko? Približno 416,500.000 ameriških dolarjev (ta raču nica daje boljšo primerjavo) sme dr-žava s takšnim ekonomskim potencia-
TRIBUNO UREJAJO:
FRANCE ANŽRL (TEHNICNI UREDNIK), MIHA JAZBINŠEK, VALENTIN KALAN, IVO MA-RENK, MARKO POGACNIK, RU-DI RIZMAN (ODGOVORNI UREDNIK),   HERMAN   VOGEL
TRIBUNA   -   IZDAJA   UO   ZŠJ
—   UREDNIŠTVO   IN   UPRAVA TRG     REVOLUCIJE     l/II      — TELEFON    21-280    -    TEKOCI RAČUN    503-8-72    —    LETNA NAROČNINA    ZA     ŠTUDENTE DESET NDIN, ZA OSTALE PET-NAJST  NDIN  —  POSAMEZEN IZVOD 50 PAR — ROKOPISOV IN FOTOGRAFIJ NE VRAČAMO
—  TISKA ČP DELO, LJUBLJA-NA,  TOMŠIČEVA  1,  TELEFON 23-522  —  POŠTNINA  PLAČANA
V GOTOVINI
lom kot je naša brez težav trošiti. Dru-ge še več.
Tudi sredstva za pomoč nerazvitim predelom Jugoslavije so manjša od 1 procenta narodnega dohodka. Razvite države razmišljajo o nekaj — števnem procentu (in to pomoči drugim drža-vam).
Torej: zakaj smo toliko lej molčali in »skrivpost« zavijali v kopreno mi sterioznosti. Sami sebi smo škodovali.
Popolnoma drugo vprašanje pa je poraba sredstev. Vse družbene organi-zacije (po Ljumovičevih besedah), \ prejemajo dotacijo iz zveznega budže ta, dobivajo denar tudi iz republiških virov. Prav tako obstajajo nesorazmer-ja: obe mladinski organizaciji skupaj trikrat manj kot zveza za telesno kul-turo in ZMJ skoraj šestkrat več kot ZŠJ. Temu ne oporekamo; samo šušlja se, da prihaja v Beogradu do personal-nih sprememb v CKZMJ tudi zaradi ne-katerih zlorab.
Po reformi se je mnogo govorilo o zmanjšanju zvezne (in vseh ostalih) administracije. Radi bi zvedeli, koliko so uspeli na tem področju storiti. Prav tako kako naši poslanci koristijo me sečni dodatek 30.000 SD za potovanja po svojem volilnem okraju.
Dinar na dinar palača, dodatek na dodatek je že privilegij.                 BZ
PISMO  RADIVOJA L.  DJU-
KIČA OB GOVORU  B.  Ml-
KOŠA NA PLENUMU CK ZK
SLOVENIJE
Beograd, 7. oktobra 1966. Spoštovani tovariš urednik!
V Borbi in Politiki sem prebral od-lomke iz diskusije tovariša Borisa Mi-koša na plenumu CK ZK Slovenije. V svoji diskusiji se je tovariš Mikoš do-taknil tudi mene in mojega dela in zato vas lepo prosim, če objavite še moje  pismo  tovarišu  Mikošu.
Nimam stenografskega zapisa vaše diskusije na plenumu CK ZK Slove-nije, zato nisem prepričan, da bom za-jel vse, kar ste vi govorili o moji zad-nji TV seriji, tnislim pa, da mi lahko dajo kratki novinarski izvlečki dovolj vzrokov za razmišljanje. Verjetno so uinenjeni novinarski izvlečki točno in-terpretirali vaše misli, saj nisem nikjer zasledil nobenega popravka.
Politika piše:
... Izrazil (namreč vi) je tudi za-čudenje, da na zadnjo serijo Lole Dju-kiča ni bilo reakcij, čeprav je bil avtor na zelo sumljivih pozicijah.
Borba:
... Nihče ni na primer javno reagi-ral na televizijske oddaje Crni sneg, čeprav je bila njena poanta v celoti na pozicijah »čvrste roke«.
Morda je vseeno, čigava formulacija je točnejša, saj je bistvo v obeh isto: v vrsti negativnosti, o katerih je treba po 4. plenumu govoriti javno in od krito, so tudi »zelo sumljive pozicije« borca za »čvrsto roko«, humorista Djukiča.
Nikar niti za trenutek ne pomislite, prosim, da pišem pričujoče pismo zato, da bi pred javnostjo in forumom, kjer ste govoriii, poskusil dokazati svojo nedolžnost!
V sto TV oddajah, kolikor sem jih napisal, je brez dvoma najti tudi bor-bo za takšna in drugačna stališča in roke! Kaj bi!? V teku zadnjih let je naša družba v svojem progresivnem vzponu doživljala številne osfilacije, iskala najboljšo pot, se lomila v svojih stališčih, jaz pa sem po tej poti tekal za njo, delal napake skupaj z drugimi, delal napake — in iskal smeh v napa-kah. Mislim, da je bilo tako, mislim, da sem delal napake, saj se nimam za nezmotljivega. Iskal sem, pravim, smeh v naših napakah, vi pa zdaj iščete na-pake v mojem smehu. Lahko bi vam na primer povedal, da so humoristi pogosto Don Kihoti, ki s kopji napa-dajo mline na veter namesto velikanov,
Pa prosimo brez kakršnih koli aluzij na kadrovske razmere na univerzi!
— Vpokoftli va9 bomo. Dcmašnji časzahteva v vseh vodstvih živahne in elastiine Ijudi! »ELAVSKA ENOTNOST - 5t 39 - 6. oktobra 1966
da bi potem kakor Don Kihot, odleteii nekam v daljavo, ne da bi videli na sprotnikov krog sebe, pri tem pa jih preganja srce in njihove vizije ... Lah-ko bi vam tudi povedal, da nimajo hii moristi pri roki niti analiz niti refera tov niti aparatov, ki bi jih delali ne zmotljive, atnpak le preprost krog lju di z ulice in malo človeške občutljivo sti za žalostno in smešno, dobro in slabo. če bi se moral pravdati, bi vam našel brez števila pravih dokazov. Am pak jaz se ne bom pravdal. Tudi se ne bom jezil na vas, saj vas poznam in spoštujem, tudi ne bi hotel biti žalo sten in užaljen, vendar pa se ne mo-rem znebiti nekakšnega grenkega okusa v ustih in zato vas sprašujem:
Ali ste, spoštovani tovariš Mikoš, pomislili, kaj vaša izjava na plenumu CK ZK Slovenije pomeni, kaj pomeni danes, v današnjem trenutku!? S kakš
Ostal sem zvest svojemu, da nakna-dno ne kritiziram nobenih vojaških ali političnih ukrepov, če nisem prej javno ali uradno izrekel o njih svoje sodbe ali svaril pred njimi. (W. Chur-chill, Druga svetovna vojna, Borec Ljubljana).
no pravico mi podtikate »zelo sumlji ve pozicije«? Pravite: »Zakaj ni nihče reagiral?« Ste pozabili, da ste general ni direktor RTV Ljubljana in da je bila med drugim vaša dolžnost, da in-tervenirate pri »takšnem« programu, ki je na »sumljivih pozicijah čvrste roke«? Ko so predvajali moje oddaje, niste imeli niti ene pripombe, kdo. pa je kompetentnejši od vas — kot general nega direktorja in člana visokega poli tičnega foruma —- da bi me vsaj opo zoril na »idejne odstope« v tistih se-rijah, ki jih je prenašala tudi vaša te-levizija? Ali morda takrat še niste ve deli, da so moja stališča zelo sumlji va?! Ali ste potrebovali šest mesecev in 4. plenum, preden ste razumeli, da sem delal napake in preden ste me opozorili na lepo vedenje z retroaktiv-nim delovanjem... In to kje ter ka-ko? Niste se hoteli spustiti na moj ni
Iz pripovedi starega partizana: Maja 1945 smo morali braniti nemške ujet-nike, da jih ne bi tepli; pred tistimi patrioti, ki so do maja 1945 sedeli rarno  doma.
vo, da bi mi pisali ali da bi o mojem delu pisali v tisku, ampak ste svojo neprizivno oceno izrekli na najvišjem partijskem forumu, pri tem pa se vam ni zdelo potrebno, da bi svoje trditve podprli z dokazi. Nalepili ste mi eti keto sumljivega borca za »čvrsto roko« — prepričani, da so vaši vtisi zmerom pravi in pravibii.
Ali je sploh potrebno, da vam po vem, kako se mi zdijo vaše trditve povsem samovoljne? Ali je sploh po-trebno, da vam povem, kako mislim, da je vaše stališče in ne moje — po-zicija »čvrste roke«, saj vi brez doka zov in brez moje prisotnosti kažete s svojim čvrstim prstom vame in izre-kate dokončno oceno mojega dela na osnovi zakasnelih vtisov ali želje, da bi s tem pokazali svojo novo lucidnost? PrepriČan sem, da je eno od temeljnih intenc naših sodobnih prizadevanj prav boj za demokratično enakoprav nost ljudi, vi pa s forumske višine brez diskusije dajete lekcije!
Res sem pisal o pokomem držav-ljanu, vendar to sam nikoli nisem bil. Srečen sem, ker je prišel čas, ko se o vsem govori javno in odkrito, pa četudi bi bil jaz edini, o katerem vi govorite odkrito.
DobrO je, zelo dobro, spoštovani to-variš Mikoš, da pri nas, izgleda, naj več napak delajo humoristi.
Radivoje-Lola Djukič (po Borbi)
Novrtankiydvostopenjske rakete, nadzvočna letala
Tehniški zbor JLA v Žemunu in Batajnici RazvoJ in možnostl za      A_rftmj|   nAXA Mdaljnjo  modernizacHo     VP'6^^   ^^ te vojaške zvrsii                 .....
Je » atomski vojni'in lahko     8^1116^116   112
TWS.pod vodo.                                           .
mer oprnno, M Je na svetor-   »ICIUVIII    Idtlll
ni Tornii, tazen atomske»i la- ,'¦ "poudartla stt, da anaertJE ketnega orožja. Moč topoi- j ju^ ^g rmsvoja In inodar-fetva Je zdaj trilcrot večja ]cot ; ouacije ne aacctajft j& obono* nepošredno po toJo*.                [ ^ettaA sdaini druglb drtaT^
Za kulturo, izobraževanje (po-sebej štipendiranje), znanstveno raziskovanje itd. ni denarja — pač »objektivne« ovire. Da o mi-roljubni koeksistenci niti ne go-vorimo.
TRIBUNA STRAN 3
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
3.  Nagrajevanje uspeha boljših študer*-tov in pismenih del.
Dosedanje naše in tuje izkušnje nam povedo, da pri nas še nimamo spodbudnih vzvodov za izboljšanje univerzitetnega štu-dija. Prešemove nagrade postajajo vse bolj nekaka formalnost, večkrat predmet fa-kultetnega prestiža ali pa posameznega uni-verzitetnega učitelja, kot usmerjevalec znanstvenoraziskovalnega dela študentov na univerzi. Zaradi tega naj bi univerzi-tebni svet čimprej sprejel odlok o ustano-vitvi univerzitetnega Prešernovega sklada za nagrajevanje študentov Ljubloanske uni-verze, ki bd imel v glavnam dva namena: 1. izpodbujati interes študentav za boljše učne uspehe, 2. pripravdbi študente na sa-mostojno strokovno in znansbveno deJo.
Sklad naj bi imel svoj upravni odbor. Sredstva zanj bi bila namensko izloče-na iz univerzitebnega proračuna, i<z dota-oij drugih organizacij, daril ipd.
a)  Nagrade za zelo dobre učne uspehe, seminarska in diplomska dela bi bdle npr. anačke   ali   plakete   ali   posebna  pismena priananja (diplome), pa tudi razne druge nagrade v obldki denarja, knijig, brezplac-nih potovanj, štipeindij itd.
b)  Nagrade za posebej razpisana pisme-na dela pa bi bile v glavmem denarne, s posebnirn   pismenim   priznanjeim   (morda bi jih celo tiskali v posebnem zbarniku).
Podrobneje bd morali opredeMti: a) na-čin nagrajevanja najboljših študentov, b) postopek nagrajevanja pismenih del, na-pisanih na podlagi razpisanega natečaja. Komisija predlaga:
a) da bi se najprej porasgovoriii o sa-mi ideji,
b) da bi potem izdelali statut ai. pra-vilnik sklada,
c)  da bd  že  pred počdbnicami  sprejeli pravilnik in celo razpisali teme, ki bi pa lahko  veljale  še  za  naslednje  leto.  Zato bi morale fakultete čimprej predložiti na-slove tem (nalog) iz ustreznega področja.
4.  Vprašanje  pouka  družbenih  ved  na nedružbenih  fakultetah.   Ne  le  državljan-ska vzgoja, ampak tudi širša humanistdč-na vzgoja postaja sprdčo vse ožje speoia-lizacije izrednega pomema kjerkoli v sve-tu za izobraževanje strokovnjakov, ki po strokovnem   učnem   načrtu   takšne   vzgoje oz. izobraz.be ne dobijo. Po nekaterih po-dabkih   obsega  pri   nas   predmet   uvod  v družbene vede (kjer abstoji), samo 1—4,5 odstotka  skupnega  obsega  vseh  predme-tov,   medtem   ko   po   nekaterih   podatkih znaša t.i. humanistiona izobrazba v ZDA 25 odstotkov, v Sovjebski zveai 21 odstot-kov celotne izobrazbe.
Odločiti bo potrebno o tehle vpraša-njih:
a)  Kakšen naj bo profil tega »predme-ta«  (če naj  bo to sploh predmet z izpi-tom)?  AK  naj   se  predmet  »predava«  ali pa naj  bo kako drugače organiziran? Ali naj bo to neke vrste sociologija (če pa se predava  oz.  se  bo  predavala  v  srednjih šolah)? Ali naj le razvija v študentu soci-alistioni  svetovni  nazor  ali  naj   mu  daje le nastavek za razmišljanje oz. širšo raz-gledanost ali naj bo tudi neke vrste pri-prava   za   razumevanje    naše    kankretne družbenopolitične   in   gospodarske   uredi-tve, v okviru katere bodo študenti delo-vali  kot  strokovnjaki in samoupravljalci?
b)  Potrebno je zavzeti tudi stališče, ko-ldko  naj   bo  predmet  undverzalem  za  vse nedružbene   faikuttete    ald   pa   prilagojem stroki; ali je možno, da se predmet »raz-parcelira«  med  razne  strokovne  predtne-te ali ne; ali naj bo podajan bolj v obli-ki  »svobodnih  kateder«,  ki  programirajo tematiko  tekoče  oto   pomembnih   dogod-kih v naši družbi in. v svetu?
c)  Ko  bi tako prišld do nekega sploš-nega skupnega stališča glede vloge, mesta in profila"tega predmeta na univerzd, bi morali iadelati program, pri čemer bi mo-rali  sodelovati  strdkovnjaiki  drugih  insti-tucij, alastd pa instituta za sodologijo to visoke politične šole.
d)  Programi ne bi smeli biti nežixrljenj-ski,  odtrgand' od  interesa iin potreb štu-dentov različnih strokovinih smeri. Seveda pa bo uresničevanje učnega programa od-visno   v   mnogočem   od   rešitve   dirugih vprašanj kot so npr.: kdo naj bo preda-vatelj takšnega predmeta, ali naj bo pred-met v prvem ali v kakem visjem letniku, ali naj se predmet predava ali le diskuti-ra v ožjih sikupinah? Kakšno veljavo naj isn\& ta predmet  sploh v uonem progra-mu?  Kako proti  do* ustreznih uonih prd-pomookov?«
5. Problemi pouika predvojaške- in te-lesne vzgoje.
a) Predvojaška vzgoja — takšna kot je biia — je imela kljub pomanjikljivostiin in težavam pomembno mesto v našem po-vojnejn razvoju. Danes pa bi jo bilo po-trebno — takšna kot je — vsekakar spremeniti, zlasti upoštevaje njen delež ur v tedenski obremenitivi študentov.
Dasiravno je predvojaška vzgoja še ved-no v nekem smislu »eksteritorialni« pred-met, za katerega ni pristojna uiniverza, bi bilo vendarle potrebno o tem predmetu razpravljati ter dati mnenje npr. skup-nosti univerz.
Poglavitno   vprašanje,   ki  se  postavlja
VSEBINSKA REFORMA UNIVERZE
pred nas v zvezi s predvajaško vzgojo, je kaj naj bi bil pravzaprav na današnji stop-nji družbenega razvoja cilj poučevanja te-ga predineta na univerzi, z ugotovitvijo, da se predvojaška vzgoja organizira že v srecfcnji šoli. Ce ni njen cilj nič več prak-tična vojaška izobrazba, ampak v vse več-ji meri patriotska vzgoja, splošno inanje o vojini, zgodovina NOB ipd., poteon se uipravičeno sprašujemo; ali ne bi mogei preitd del predvojaške vzgoje v splošno državljanslko vzgojo, o kateri smo že go-vorili in s tem v pristojnost univerzitet-niii organov. Ce pa je njen cilj ttKM tele-sno utrjevanje in utrjevanje študentov, potem spada ta del v telesno vzgojo.
b) Skaraj v nasprotnem stanju je na naši univerzi telesna vzgoja, ki ne more nikakor dobitd tistega mesta, ki ji gre v sodobnih žMjenjsikih razmerah. Pa bi bi-lo prav, da bi skuipaj s predstavniki viso-ke šole za telesno vzgojo prediskutiTali ta problem ter izdelali kratkoročnd in dol-garoond program postopnega obveznega uivajanja telesne vzgoje na univerzi.
6. Tretjestopenjski oziroma podiplomsfei študij.
Dosedanje izkušnje organiziranja študi-ja 3. stopnje na naši univerzi kažejo, da le-ta ni nikakor zažtveia kot dobro priprav-Ijena, redna obldka študija. En razlog so prav gotovo nezadostna materialna sred-stva, vendar to ni edini razilog. Drugi po-memben razlog je še vedno nerazčiščen položaj študdja tretje stopnje in neizdela-nost njegovega profila. Katera vprašanja so odprta?
a)  Ni razčiščeno vprašanje, kakšne obli-ke naj bo študij tretje stopnje in s kakš-nimi posledicami? Ali je nujno, da sta ma-gisterij  in  specializacija  vmesna  akadem-ska stopnja do doktorata in podobno.
b)  Ali  nd 3.  stopnja  kot redna oblika »šolanja« kadrov bila včasih prehitevanjeifc časa in morda celo podaljšek rednega 'sti-rdletnega študija na 6 ali 7 let ali pa na-domestitev za krajše podiplomske poglo bitve in osvežilne tečaje, ki bi jih morale prirejatd fakuiltete za svoje diplomante.
c)  Nerazčiščeno  je  vprašanje   razmeji-
8.  Izboljšanje pouka z njegovo poveza-vo z znanstvenorazisikovalnim delom.
Prva naloga imiverze je, da reproduca-ra študentu najnovejše znanstvene do sežke z znanstvenim prispevkom poučujo-Gih učiteljeiv samih, s tem da učiteij »va di« študenta v teoretskem razmišljanju.
Pouk na naši univerzi je še marsikje preveč forrnalno izobrazben, šolski, pogo sto s posredovanjem znanja, ki ni najno vejše. V tem tiči dejanska potreba po uni-verzitetni refomii, ki naj bi se odvijala v trikotu: najnovejši znanstveni razvoj — praktična apldkacija najnovejših znan&tve nih dosežkov — sistematičen teoretičen pouk z lasbniim ustvarjalnam, znansbvemdim deležem učitelja določene discipline.
Za programiranje takšne reforme pa bi se morali pogovoriti med drugim o teh-le vprašanjih;
a)  o vsebini učnih načrtov (delež čiste teorije,   delež   aplikativnih    disciplin,   db-seg in struktura predmetov oziroma teča-jev,   razporeditev   predmetov  po   letaiikah in podobno),
b)  iEArajanje   pouika   (metode,   klasično predavanje  z  vajami   ali   kombinirani   si-stem  s  pismenimi   programi,  z  osebnim konzultativnim  angažiranjem   učdteLja   ob pomooi asistentov itd.),
c)  nezadostaia  materialna  opremljenost fakultet za sodabni pouk,
d)  pritegnitev »prakse« v pomoč,
e)  ucni pripomočki (aii skripta) ali po-udarek na izvirni literaturi,  tudi v tujiih jezikih,
f)  možnost  uvedbe   dveh   težavnostaoih nivojev študija (morda v 3. in 4. letnifcu-— splošnd in zahtevnejši nivo,
g)  kdaj   in  kako   vključevati   študente (ali vse ali vsaj boljše) v raziskovalno de-lo Oprofesorja, fakultetnega projekta, pro-jekta instituta itd.).
9.  Primerjalna   analiza   vpisa   in   učnih uspehov.
Porooila bodo pripravile fakultete in tajništvo univerze.
10.  Pregled stanja in potreb po kadru (jesen 1966).  Poseben  razgovor bi morali
tve magisterija od specializacije. AJd ne bi bilo razumeti speoializacijo (podobno kot sedaj v medicinski sbrofki) kat praktič-no ožje strokovno usposabfljanje diploman-tov s širšim diplomskim znamjem, ki tri ga organiatrale pristojne organizacije sfeu-paj s fakultetami in ne samo iiniverza. V tem primeru bi bilo seveda vprašljivo, ali je potem nazdv specialist akademska stop-nja.
d) Posebej bi morali govoritd o načinu izvajanja »pouka« na 3. stopnji, upošte-vaje vse dosedanje sklepe univerzitetne študijske    komisije   in   drugih   organov.
7. Študijski režim.                      i
Fakultetne študijske komisije naj bi na-pravile podrobnejšo analizo za diskusijo o tem vprašanju na univerzitetni komisi-ji na podlagd svojih statutarnih doloob 4n na podlagi izkušenj.
Pri tej temd bi morali alasti razprav-ljati:
a)  kakšno vlogo naj imajo v prihodnje oblike izrednega študdja ali študdj  delav-cev v delovnem razmerju,
b)  kako izpopolniti tekoči   testino-kolo-kvijski sistem kontrole zmanja tudi z uva-janjem   fcutorskega   sistema   (kjer   bti   bH mogoč),
c)  kako izboljšata izpitni režiin (ponov-ni razgovor o pismenih in ustnih iapitih, o  posaimionih  manjših  aJbi  večjih  izpibiih, o skupinskdh izpitih,  o  izpitaih rokih, o 'štirikratnem    ponavljanju   izpita   in   po
dabno).
d)  kakšno   mesto   naj   itrna   diplomski izpit oziroma ddplomsko delo,
e)  aii naij velja študiijski režim leto za letom ali pa ne, kako je s t. i. naknadni-mi in pogojnimi vpisi,
f)  ali sveti letnikov nstrezno izpotoju-jejo naloge s tega področja itd.
posvetiti že obstoječeariu kadru in še po-sebej potrebam po novem kadru. Pri tem ne gre samo za nazive, za poenotenje kri-terijev reelekoije in napxedovanij (kar je tudi pomembno), ampak zlasti za krepitev zahtev po kvalitetinem delu vsakega uči-telja. Vsebolj bi morali uresničevati zahte-vo, da se univerzitetini učitelj v pretežni metri, če ne v celoti, pedagoško in razisko-vaitaio angažira na univerzi, ne pa da se raabija na mnoga delovišča. Zato bi bila družba tudi dolžna, da ga ustrezno nagra-juje za njegovo poglavitno dejavnost na univerzi. V takih okoliščinah ne bi bilo porimerov, da učitelj ne bi mogel — kot najvišji habilitirani strokovnjak za dolo-čeno disciplino — reproducirati študentu vseh znansbvenih — in tudi svojih. last-nih rezultatov.
Takšno usmeritev k kvalitetnejšim kri-terijem pri iaboru univ. učiteljev bi mo-rali zlasti uvajati pri iizvolitvah novih asi-stentov in docentov.
Drug pereč problem je nezadostno §te-vilo in neenakootnerna razporeditev asisten-tov na razlionih fakultetaii. Napraviti bi tnorali na podlagi fakultetnih predlogov krabkorooni in dolgoiročni program ka-drovskih potreb, s tem da bi napravili si-stemizaoijo delcraiih mest na podlagi braj-nejšega učnega načrta.
b) Principi dela komisije za znanstve-no raziskovalno delo;
1. Značaj raziskovalnega dela določajo: usmerjenost v osnovne raziskav*| poseb-Ua skrb za spremljanje znanstvenega razvoja v stroki, povezava z vzgojo stro-kovnjakov z visoko izobrazfbo in zlasti z vagojo raziskovalcev v podiplomskem š>bu-diju, skrb za objavo raziskovalnih rezul-tatov in sodelovanje pri znansbveni kriti-ki, živ   kontakit   z   razvojnkn   raziskova-
nj«m javen univerze ter z aktualno pro-izvodno in družbeno problematiko, sode-lovanje pri organi-zaciji in koordinaciji raziskovalnega dela, sbrokovni stiki z do-maoimi in bujimi sorodnimi raziskovalni-mi ustanovami in znanstveniki in aktivna udeležba na mednarodnih in nacionalnih zmanstvenih sestankih.
2.  Raziskovalno delo na univerzi naj se prebežno finansira iz posebnega sklada pri univerzi;   univerzitebni  in  fakultebni  inšti-buti pa naj  imajo  tudi  vnaprej  možnost Vključevanja   v   raziskovalne   projekte,   ki jih finansira republiški in zvezaii sfelad.
3.  Organizacijsko   naj   se   razvija   razi-skovalno  delo na univerzi  v  raznovrstnih oblikah:   v  internih  fakultebnih  inšbitutih in v katedrah,  v saanostojnih univerzitet-nih   in   fakultebnih   inšbitutih,   v   ziinanjiii inštitutih,  ki jim j'e univerza ali fakulte-te sousbanovibelj, na klinikah, katerih sta-tuti naj  zagotove ingerenco  fakuitete  pri razvijanju raziskovaltiili in pedagoških na-log klinike,  v posebnih primerih pa tudi v zunanjih inšbibubih, s katerimi sklenejo fakultete pogodbe za sodelovanje.
4.  Samosbojni  univerzitebni  in fakultet-ni inštitubi se morajo razvijati kot usta. nove,   ki  bvorijo  s  fakultetami  neločljivo organizacijo za izvajanje in razvoj pedago škega in zmaostvenega dela. Pedagoški de« lavci fakultete morajo imebi kot redni čiar ni delovnega kolekbiva inštibuta možnoislfc, da odločujoče sodelujejo pri upravi inštj. buba  in  pri  določanju  vsebine  njegovega dela.  Samostojni  inštitubi  morajo  ustvaj^ jabi lasbna osnovna sredsbva ob sodelova-nju  fakultete,  v  ustanovnih  odločSbah  in v statutih inštitutov pa morajo biti jas-na določila, ki onemogočajo odtuaitev ia> štibutskih   osnovnih  sredstev  dejavnosififc-kultete.
Pri obstoječih inšbitutih, ki se ae raa-vijajo po navedenih načelih, in piri ti&tih, kjer v sedanjih okolišoinah samostojnost inštitutov ne predstavlja nobenih predno-sti za nadaljnji razvoj, naj fakiiLtete fco* usbanoviteljice preudarijo, ali bi bila rear-ganizacija takšnih inštitutov v intenie fa-kultetne inštitute koristna za njihovo na-daljnjo dejavnost in za naloge fakulbete. V primerih, ko bi bilo utetneljeno, bi se pripravil reorganizacijski posbopelk bako, da ne bi v ničemer motil zveznosti razi-skovalnega dela. Z morebibnimi soustano-vitelji bi bilo breba skleniti usbrezne do-govore za oblike nadaljnjega sodelovanja.
Novi inštituti naj se ustanavljajo kot interni fakultebni inštituti, če njihova de-javnost ne obsega več fakultet in če. ni posebnih utemeljenjh razlogov za njihovo osamosvajitev.
Za skupna raziskovalna področja, ki ob-segajo dejavnost več fakultet, naj se še nadalje obdrže oblike skupnih univerzitet-nih inštitutov. Ce je dejavnost takšnih in-štitutov pretežno obsežena v eni sami fa-kulteti, se lahko ob soglasju prizadetih drugih fakultet formirajo tudi kob fakul-tetni inštituti, ki prevzamejo skrb za ko-ordinacijo in pavezavo raziskovalnega de-la in raziskovalnih sredstev na več fakul-tebah.
" Fakultebne komisije za raziskovalno de-lo naj skrbe za vzdrževanje in utrje.-mje povezave fakultete z inštituti. Preko iini-verzitetne komisije za raziskovalno cielo naj koordinirajo delo fakultetnih kcmisij ter metode in kriterije za čim uspešnejši razvoj znanstvene dejavnosti vseh univea--zitet<nih ustanov.
c) Prindpi dela stanovanjske komisije.
1.  sedanji stanovanjski fond naj se vlo-ži   v   sklad   že   obstoječih   stanovanjskih podjetij;
2.  nadaljnjo  politiioo    reševaaja   stano-vanjskega  vprašanja  miiverze  naj  budi  v bodoče vodi enobna stanovanjska komisi-ja univerzitebnega sveta,  v  kateri naj  bi bili poleg predsednika in podpredsednika, ki M ju imenoval univerzitetni svet, še po en   zastopnik   vsake   fakultete,   tajnišcva, ©n zastopnik knjižnic  (NUK, CTK)  in en zastopnik drugih univerzitebnih inštitutov;
3.  stanovanjska komisija naj  si za  bo-doče  razdeljevanje   stanovanjskega   fonda postavi kriterije, pri čemer naj zlasti upo-števa  materiaLno  stanje   prosilcev;    glede na to naj določi usbrezni prispevek. Prav tako naj  pri  razdeljevanju fonda upošte-va predvsem pedagoške delavce  (jposebno mlajše), ker so pedagoški delavci nosilci osnovne dejavnosti Aa univerzi;
4.  sredstva, ki jib. bodo v skupni fortd prispevali univerzitetni zavodi (66 odstot-kov  od 4  odstobkov), ne bodo zadoščala za kritje pobreb. Zabo je mijno, da glede na   izjemni   položaj   univerze  predvidi   re-publiški sklad za šolsbvo v svojih merilih, poleg sredstev za osnovno dejavnost, tudl določena sredstva za reševanje stanovanj-ske  problematike  in  prikaže  pobrebo  po beh sredsbvih skupščini SRS. Tako bi bi-lo omogočeno budi v novih pogojih uspes-no reševati stanovanjsko vprašanje na uni-verzi, ki bi s tem postala enakopravna z drugimi gospodarskimi organizacijami.
III. Razpiše se mniv. štipendija za de-sebmesečni študij v inozemstvu, ki je namenjena mlajšim Jfekultetaiiin učabeljem in anansbvenim delavcem.
Razpiše se pet Stipendij za desebmesed-ni študij na tmiverzi v Naocyju z& študen. te m asisbenbe.
O VIZUALNI POEZIJI
Nobenega dvoma več ni, da si najsodobnejša pesniška prizadevanja, pa raztunimo pod njimi to pografsko, konkretno, vizualno, evidentno ali kako drugo poezijo, tudi (in končno) v slovensk^m kul-turnem prostoru jemljejo svojo življenjsko pravico. Vsaj toliko, da ne moremo in da ne smemo igno rantsko mimo njih.
Pričujoči članek objavljamo zategadelj z name nom, da bi bil prvi informator in prvi dokaz, kako ta prizadevanja niso brez utrjenih korenik, kako niso le hudomušna iznajdba našega časa. Clanek hoče opozoriti na resnost, ko sprejemamo ali od klanjamo sodobno poetično ustvarjalnost.
Zmotno bi bilo misliti, da je poezija od Ho-merjevih časov sem eksistirala izključno v okviru jezika. Ze nekateri starogrški liriki in pozneje novoveški evropski pesniki, posebno baročni, so komponirali svoje literarne tekste v različne obrazce, bodisi v kaligrame ali v emblemske in heraldične oblike, da bi na ta način upodobili pesniško besedo. Vendar so v njihovem prizadevanju videli le kurioznost in v ustvaritvah le igračkanje, ki so ga postavili zunaj priznanega pesništva.
Poskusi upodobitve jezika so potemtakem prastarega datuma in potekajo iz resnice, da pesem ne le beremo in poslušamo, ampak da jo bravec tudi gleda in dojema njen grafični videz. Medtem ko je običajna poezija, pisana v tradicionalnem linearnem nacinu v vrstice, tj. verze in kitice, naravnana zgolj k sluhu, je tako imenovana vizualna poezija dvorazsežnost-na, ker se uresničuje prek zvočnega in vizual-nega učinka pesmi. Je pisana za oko in sluh, del nje predvsem za oko. Pesniške ustvaritve te vrste so se v našem stoletju osvobodile 'tra-dicionalne knjižne podobe in se premaknile v bližino slikarskih in kiparskih del v razstavnih dvoranah.
Takšno stanje nt naključno. V sami naravi pisave obstajata dve sestavini, dve tendenci: simbolična in materialna, pomenska in pred-stavna. V svojem razvoju skozi zgodovino, na katerega začetku stoji poleg mnemograma pik-togram, se je pisava, ki je povzročila prenos •obsega človeškega govora s področja sluha na področje vidnega dojemanja, začela oddaljeva-ti prvotnim slikovnim oblikam. in postajati abstraktnejša. Antični in novoveški poskusi upodobitve jezika niso reminiscence na začet-no stopnjo Ijudske kulture, ampak si prizade-vajo obnoviti avtentičnost razmerja med umet-nostjo in resničnostjo, oživiti in utrditi stik med upodabljanim in upodobljenim, ki je po-gosto zasut z avtomatiziranimi mehanizmi je-zika do taksne mere, da ga običajna izrazna sredstva sploh ne morejo doseči.
V vizualni pesmi se tudi tehnično prepleta-jo svojstva dveh umetniških sfer: poezije in stikarstva. Del slikarstva pa je narobe stopil na področje literature, Veliko sodobnih slikar-jev, začenši s Picassom, Braqueom in Klejem, inspirira pisava, riše črke ali piše v slike. Ta fuzija ni edina. Stična ploskev med tako ime-novano fonično poezijo in konkretno glasbo je na primer mestoma tako tesna, da ju je le tež-ko ločiti. H. Heissenbiittel šteje to prestopanje tradicionalnih mejnih črt med posameznimi umetnostnimi področji in nastanek hibridnih fenomenov za naravni razvoj kulture 20. sto-letja.
Napoved za prihod pesniške dejavnosti na področju vizualne poezije v naši dobi je bilo Mallarmejevo »Metanje kock«, tipografska pe-»em, zastavljena na podlagi avtorjeve vedno-»ti, da je za pesnika bela ploskev strani enako pomembna kakor beseda, ki je z njo popisana. Njegove privržence navdihuje ne samo tipo-grafski potek tekstov, ampak v enaki meri predgovor k pesmi, v katerem označuje Mallar-mi pesem za enoto glasbe, misli in upodobitve.
Po letu 1910 nastane skoraj hkrati dvoje te-meljnih del vizualne poezije: Apollinairovi »Ka-ligrami«, katerih figurativne slikovne oblike io vezane na tradicionalni pesniški verz, in liarinettijeva asemantična futuristična poezija (»Osvobojene besde«), ki se je postavila ta-ko proti vsebini kakor proti tipografski podo-bi dotakratne poezije. željo po konkretnosti naravnifi zvokov in po grafičnem zapisu gibanj je izrazil Marinetti v nemirnih onomatopoetič-nih plakatnih pesmih z razbito sintakso in s tipografsko novo ureditvijo ploskve v obliki »likarskega tiska. Tema temeljnima pesniški-ma dejanjema se v dvajsetih letih pridružijo vizualne pesmi Nemca Kurta Schivittersa in Holandca H. N. Werkmana.
Apollinairovi in Marinettijevi poskusi so vplivali na dadaiste in pozneje na surrealiste, seveda so jih ti nadaljevali v drugi smeri. Pri nas (na češkem, op. prev.J sta v okviru poetič-ne in surrealistične poetike ustvarila nekaj vi-eualnih pesmi v svojem zgodnjem obdobju J. Seifert in V. Nezval, s tipografsko poezijo se je ukvarjal Karel Teige.
Konec 40. let nastane v Parizu tako imeno-vano lettristično gibanje (Roberto Altmann, Isidore Isou, Maurice Lamaitre, Gio Minola, RoUmd Sabatier, Jacques Spacagna). ki posta-vi v središče pesnikovega in slikarjevega zani-manja črko. črka postane temeljna prvina sli-karsko-pesniških stvaritev.
Lettrizem,   študij   Mallarmeja,   Apollinaira, , futuristov, dadaistov itd., predvsem pa popla- * va črke v sodobnem zivljenju, v katerem je člo-vek nenehno pod napadi reklame,  časopisov, dekretov,  računov,  telefonskih  imenikov,  voz-nih redov, statistike, kratic, okrajšav, signalov, vprašalnikov, gesel,   deklaracij,   receptov   itd., vse to je v petdestih letih mnetilo pesniško
dejavnost mnogo skupin in posameznikov, uk-varjajočih se z vprašanji vizualne poezije. Liri-ko pokrajine, mesta subjekta in nejezikovnih predmetov so zasula nova doživetja, scenarija jezikovnih in črkovnih fragmentov in celot, bo-disi tabuističnih ali informacijskih ali orgia-stičnih, sredi katerih se sodobni človek uresni-čuje kakor visoko civilizirana in kulturna eksistenca. Zahodnoevropski pesniki in pesniki obeh ameriških celin preučujejo strukturo je-zika in črke, pišejo svoja dela v sferi lingvi-stike, logike in kibernetike in jih zamejujejo na slikarskem in tipografskem področju. Na-staja vrsta pomembnih del.
To so predvsem »Konstelacije« Eugena Gomringerja iz let 1953—62, »Bok« (Ideogrami, 1956—59) Diterja Rota, »Letternfelder« (1959) Carlfriedricha Clausa, »Artikulationen« (1959) in »Movens« (1960) Franza Mona, dalje stvari-tve brazilske skupine Noigandres (Ronaldo Azeredo, Augusto de Campos, Haraldo de Cam-pos, Decio Pignatari, Pedro Xisto), ki deluje od začetka 50. let umetniško in teoretično, in »Konkretionen« (1959) Amerikanca Emmetta Williamsa.
Pri nas (na češkem, op. prev.) piše v letih 1959—61 Jif Koldf »Pesmi tišine«, asemantič-no, nonverbalno poezijo, ki jo je poimenoval evidentna, in Josef Hiršal skupaj z Bo-humilo Grogerjevo pesniško sbirko »JOB-BOJ«, (1960—62). Približno v istem času nastajajo »Konstelacije« Ladislava Novdka in v letu 1963 »Tppogrami« Vladimira Burde ter »Antikodi« Vdclava Havla.
V Nemčiji izda Heinz Gappmayr svoje »Zei-chen 1« in »Zeichen 2« (1962—1964), Ferdinand Kriivet »Sehtexte« (1962—64), Ludioig Gosetoitz v švici »Tppogramme 1«, Francoza Ilsa in Pier-re Garnier »Počmes mecaniques« (1964). V Av-striji tiska svoje vizualne stvaritve Gerhard Riihm in drugi pesniki, v Italiji poleg mnogo drugih Luigi Tola. V Angliji ustvarja Ian Ha-milton Finlay pesmi-plastike iz papirja, John Furnival črkovne slikovne pesmi. Dom Pierre Sylvester Houedard svoje »Typestracts«. Tipo-grafsko poezijo v Nemčiji zastopata Hansjorg Mayer (Typoems, 1965) in Klaus Burkhardt (Strukturen). število imen in del s področja vi-zualne poezije s tem še zdaleč ni popolno. Ne-kdo je zračunal, da se s to poezijo ukvarja da-nes na svetu vsaj čez 300 umetnikov.
če je vizualna poezija vezana na besedo, govorimo o konkretni poeziji; vizualno poezijo
jisemantičnega, nonverbalnega tipa, ki naglaša predvsem slikarski aspekt črke, imenujemo evi-dentna poezija.
Vizualna poezija obeh tipov se loči od tra-dicionalne po$zije predvsem v tem, da ne izha-ja iz emociofialnosti, ampak iz človekovega in-telekta. Je realiziranea načrtno, razumsko, v pe-snikovem »intelektualnem laboratoriju«, zato jo imenujejo tudi umetna poezija. Taki poezi-ji ne gre za to, da bi sporočila prenos nekakš-nih pomenskih celot. Realizira besedo in črko predvsem kot material, ne kot nosivca pome-na. Zavoljo tega je manj komunikativna ka-kor tradicionalna verbalna poezija, in je reak-cija nad pogosto hiperprodukcijo banalnih po-menov le-te. Vizualna poezija obnavlja avten-tičnost jezika in pisave v njuni materialnosti, poudarja predvsem njun estetski učinek, reali-zira v prvi vrsti estetsko informacijo. Didaktič-nost, moralni odtenek itd. prepušča drugim po-dročjem človekovega duha.
Svoje vizualne stvaritve realizirajo posame-zni pesniki bodisi s pisalnim strojem, bodisi s tipografskimi tehnikami, z metodo kolaža in dekolaža ali pa z drugimi tehnikami, prevze-timi od upodabljajočih umetnikov, nekateri iz-hajajo iz kaligrafije. Druženje literarnih in upodabljajočih postopkov in tehnik je za vi-zualno poezijo karakteristično. Prek nelinear-ne ureditve strani in posebnih stvaritev se pes-niki prestavljajo iz struge verza na ploskev in v prostor.
Danes, ko obstajata druga ob drugi običaj-na in eksperimentalna poezija, se proti vizual-ni poeziji pogosto slišijo nepoklicani Uli nekri-tični glasovi, ki ji očitajo spekulativnost, hlad ipd. S. Mallarme je na to že v predgovoru k »Metanju kock« pripomnil: »Naj postane ta li-terarna zvrst nekaj kakor simfonija poleg solo petja in naj se ne dotakne starega verza, ki ga spoštujem in za katerega določam vlado stra-sti in sanj, zakaj z načinom, ki sem si ga iz-bral zdaj, bi moral razglašati predvsem doži-vetja čiste in zapletene imaginacije ali pa in-telekt; in ni vzroka, da bi to vrgli iz poezije — edinega izvira.«
Na koncu pripominjamo, da se s problema-tiko vizualne poezije ukvarjajo predvsem Hel-mut Heissenbiittel, pri nas (na češkem, op.) pa Josef Hiršal in Jifi Padrta.
Vladimir Burda (Literarni noviny, št. 31/66, prev. H. V.)
KNJIG/4RISBA M. POtNIKA
Opombe k naslovu;
1  Knjiga,   Marko  : i, Kranj   1966,   samo-založba
2  Risba, Marko Pog na.Kranj, samozaiožba Pričujoča  osvetlito j1 (risarja in  risbarja
M. Pogačnika) ni zanl ntkiritika ali recenzija Knjige ob. Risbe, ainte osvetijemost bistve-ndh momentov* cnjeneta opozorila4 na večjo vidljivost5 imeoilHiaj.
Knjiga' je prostoiAije. Izrečena misel je mišljena v dveh pomllajprej v pomenu pro-stora, dodočenem po mrisa oz. risbe oz. pla-stike in zatem v rianAoobsežnosti prostor-ske celote, ki zajemine obsežnosti morebi-ti le po naključju.    T
Ker je namenskoAra evidentna siej ko prej v vsaki knjigi, nJiamem v roke ali tudi ne, nas more zanimal pomenskost prostora. Prostotr dobi pomen an, kar ni sam. Preden moremo odkriti prosfttno srečamo z risom8, ki je na način kiknjSju (in ne morda tuša na pap^rju). Poijubnap šele omogoča lik(ov-nost); ena luknja im more biti poljubna, nikdar ne omogoča m). Luknja ozaroma li-kovnost c^mogočaCtaJ-Astičnost; ko obrnemo stran v knjigi stran,'li>plastiko. Premikamo se okoii nje (pro&tor Akosti, snno rekli, spre-gledamo), froda nismo«ostoru. Zdajci pa sko-zi luknjo posveti10 soJto sedaj prostor." Je. Bodisa, da je svetiotajpl luč ali tema, vsaka svetnost je v prostoiHu
IzkazaJo se je, da& v Knjigi temeljnega pomena tako za risBtifco in prostor. Ris, plastika in prostor '9&i le na način luknje. Tako je dana totaliteBe. Luknja je svetloba; zakaj tudi v temi, iBdi svetloba, s prstom otipaš ris, plastiko in«alec, ki sam sebe kaže.
Preprost genif sem, ki ga morate iztrebiti,
ve, srečne ribice v malinovcu.
Veseli me, da bomo kmalu vsi mrtvi,
da se bom pogovarjal s predniki,
da se nihče več ne bo bal smrti.
človeštvu bofno zapustili potomce.
Naj se vesele šivljenja,
naj izumljajo bombe,
naj čimveč filozofirajo, da se bodo laže
zalivali s slivovko, ker bodo žalostni,
naj svojim ženam postavijo za smisel petorčke.
Ko pa bo grozila preobljudenost,
naj uporabljajo nože.
Naj prepevajo protivojne pesmi,
ko bodo rezali grla svojim bratom.
Naj berejo poezijo in govore:
»Me nič ne briga!«
naj skačejo iz šestega nadstropja
in pljuvajo s terase,
naj linčajo črnce
in zahtevajo enakost v parlamentu.
Nasprotja so nujna,
drugače bi se začeli dolgočasiti
in delati samomore.
Imel sem dekle, imel pa sem tudi prijatelja,
ta dekle je bila strahopetna pokvarjena baba.
Prijatelje bi lahko živalsko sovražil,
a tega ni, jaz Ijubim vse Ijudi.
šel bom v gozd in med najvlaznejše
korenine zasadil sončnik in sončnico.
Nedeljski sprehod vas po pripeljal mimo,
pljuvali boste na sončnik in mrmrali:
»Absurd...«
Jaz pa: »Ne, bratje, življenje ima svoj smisel.*
Potem pa: »Ne streljajte, bratje!«
In še potem: »Ste sploh Ijudje,
takole ubijati mrtvece ... Poslušajte,
kako se pride iz tega gozda?u
aleksander peršolja: kirka
Kadar prideš prepozno in odpreš v sebi
poniglavo vratnico svoje lobanje
in rečeš da boš utopil polja v luži
svojega gnusa
si prepričan da se bojo zaprli vsi
predali telesa
Pa čeprav vržeš ključe
v tenčico gozda
ki zapira veje v mlahave oblake
Skoraj rečeš kakor konec
da se pelješ
in vendar padaš navzdol
Potem se vrtiš kakor pajek                        '
obešen na nitki
in tu se udariš in tam se udariš
Vlomiš velika vrata dokler ne
prodreš do pomola in pomočiš roko
v vodo ki te potegne vsega
ter visiš med vodo in pomolom
Pa še ni vse
ker mrtvi niso krivi
da pozabljajo sanje ko so
valjali stegna v mtakuži
in na koncu so dvigali trobnele prste
Takrat je bila daleč
Rekli so ji Kirka in se bali njenih ustnic
Pehali so svoje spakirane glave
med njena bedra
in čakali kdaj jim z levo
roko ponudi levo dojko
da zagrizejo zobe v prožno kožo
In samo z desno roko jih je
Kirka tlačila vasc
Bila lačna
njen pogled večji kot lakota
Potem je zaokrožila svoje
telo in spustila skozi spolovilo
stonoge
Rujni obrazi ki so sanje
služijo v iičnicah smrti
Potem napišejo na zid kakurkam
in se pomešajo s praznino peska
In kadar zaplahuta sonce              t
so obrazi svetli                            /
kakor je pesek svetei
res so lačni in ne požnajo vere
res so siti in ne poznajo belega grobišča
Stonoge imajo naperjene sulice
svojega telesa
Zdaj poduajo svetilnike okrašenih trav
zdaj pokrijejo potok belib labodov
zdaj se ovijejo okrog vratu antilope
in napravijo krvavo ogrlico
zdaj spijejo vesele pesmi slavca
Njihov napoj je groza
in podoba za njimi ostane pokončna
Lepa Kirka z nagim obrazom
v rdečih vrtnicah
Zopet sanjaš o črnem možu
ki ti je prinesel prstan
in si ga pozabila na začetku
Jutri boš poizkušala jokati
S prstom boš brskala iz oči solze
prekrižala stegna in si jih pokrila
z lasmi
Dulgo te bojo ovijali
Noč in dan Noč in dan
Potem se vrnejo stonoge
Lezle bo jo po tebi in te
razstavljale
Takrat uvenejo Jasje in razširiš noge
v tebi izginejo slonoge
Hočeš jih zapreti za vselej
Toda ušle ti bojo
brez suliee in nog
Tebi bojo peli na vejah ceste
kresovi pred tvojimi nogami
Vanje bojo pihali z umazanim obrazom
Lepa Kirka bo šibka
Spustila bo črnega moža
ki ne bo več črn
Potem se spustila s poinim telesom
v zeml jo
RUMENI, MODRI, ZELENI ABONMA
PRVI KONCERTI NOVE SEZONE
Veliko bi moralo biti naše pričakovanje no-ve koncertne sezone. Po poletni rekreaciji ue-lesni) se v nas ponavadi zbudi hotenje po obu-ditvi glasbenih doživetij, po njih razširitvi in sprejemanju novih. Ne samo zadovoljevanje t. im. čistih estetskih užitkov, marveč tudi iska-nje najintimnejših trenutkov naše notranjosti, ki jih odprejo prčftiiki, trepeti, vzponi, očišče-' vanja, če že ne kar razrešitve nepojmljivih na-petosti v izpovednih prostranostih zvočnega sveta.
Ko se vedno znova srečujemo z velikimi ustvarjalci in njihovimi deli, odkrivamo v njih po prejšnjih stikih še ne zaznavne lepote. V tem kratkem zapisu ne morem poiskati globljih zvez med deli in interpretacijami v različnih obdobjih ter po taki ali drugacni osebnosti. Zadošča naj nekaj drobnih ugotovitev.
Velika dela hranijo v sebi substancionalne kvalitete, s katerimi razbijajo časovne pregra-de. S svojo ohsežno, nekonkretno vsebino in načinom izpovedovanja imajo moc prodora v človeka, bivajočega v časovno različnih okoli-šoinah. Kako se razlikuje interpretov pristop k eni in isti skladbi samo v razdobju nekaj de-setletij, se lahko prepričamo ob primerjavi iz-vedb na ploščah. Razlike bodo večje pri manj-ših reproduktivcih. Ti sledijo okusu določene okolice in nesluteno poiščejo v delu bolj zu-nanj oblike (puščajo sled okusa okolice). »Naj-močnejši« reproduktivci zmorejo po lastni krea-tivni sili odkriti skladateljevo vsebinsko m oblikovno enkratnost. S takimi se srečujemo poredkoma. Poglejmo še na neki drug pojav. Nevzdržne so trditve, da moramo za pristno obuditev baročnega dela dobro paznati takrat-ni način igranja. Zdi se mi, da bd storili napak. Naš pristop k delom tega obdobja mora biti razrešen takratnih prijemov, ki bi jih morda prištevali k okusu časa. Za oživljanje dela je po-treben samo najsubjektivnejše pogojen pristop kreativnega interpreta. Npr. pianistu Richterju ne rnoremo očitati krivoverstva, ker ne igra Beethovnovih sonat po predstavah, ki so obve-ljale v naši kulturni javnosti kot edino beethov-novske.
Še kopico činiteljev, ki kakor s sencami ali soncem obarvajo naše sprejemanje glasbe. bi lahko našteli.
Ozrimo se na programe, izvajalce in izved-be prvih koncertov!
V  rumenem abonmaju je poglavitno mesto namenjeno delom Mozarta in Brahmsa. Mozar-tov Adagio in fuga ter koncert za violino in or-kester št. 4 (D-dur) sta nas uvedla  V. simfoni-ja Stjepana šuleka pa zaključila prvi koncert. Kratka   oznaka   prvega   dela:   tragični   podton, ki ga zasledimo le še pri zadnjih simfonijah in Requiemu. V violinskem koncertu najdejo na-še estetske želje kar največ zadovoljstva. Rav-novesje   odlik:   ritma,   melodije   in   harmonije, domiselnosti  in  obvladovanja  sredstev,  inven-cije in intelektualnega razpleta, zanosa in za-držanosti ustvarja apolinično soglasje — klasič-no ravnovesje.
V  Šulekovi V. simfoniji, polni instrumenta-cijskih spretnosfci, je čutiti pomanjkanje indi. vidualnih  potez   (v -obravnavanju   tematičnega materiala, gradnji  ipd.).  Izraznost posameznih vadušij vse preveč spominja na tega ali onega mojsira rom^ntike in sodobnosti (s tem še ne mislim    povedati,    da    doseže    enako    močno vzdušje kot vzornik).
Avtor je nastopil tudi kot dirigent. Opazili smo večjo zavzetost za oblikovanje detajlov kot pa moč izdržanja dolgih lokov napetosti. S tonsko toplino, izdelanostjo, pa še osebno obarvanim pristopom k Mozartovi glasbi je iz-zvenela solistova igra v violinskem koncertu. Solist Dejan Bravničar.
Modri abonma — prvi koncert — Dmitri Ba-škirov, pianist iz Moskve.
Poredkoma bomo srečali tako umetniško osebnost. Ob njegovi igri lahko občuduješ tudi po svojem osebnem okusu manj zanimiva me-sta v delih tega ali onega skladatelja. Basso ostinato (trmoglavi bas) skladatelja Rodiona ščedrina (1932) ne pusti trajnejšega vtisa. Je predvsem klavirsko zvočno kvalitetna. Prokof-jeva sedem skladb iz cikla »Mimoletnosti« (bež-ni vtisi) je zaživela zdaj v liričnem, igrivem, drugod v robustnem, grobem izrazu. Osma so-nata istega skladatelja nosi v prvem stavku vklenjene različne karakterje vzdušij. Tematič-no razpletanje se ujame v dokajšnjo arhitek-tonsko strnjenost. Drugi stavek je kljub upo-rabi klasične glasbene misli neizraz.it, ohlapen. V tretjem začutimo skladateljev smisel za du-hovitost, bistrino poteka. Le vmesni vložki pre-vee izstopajo.
Deset Debussyjevih preludijev (iz obeh zve-zkov) je obudil v skoraj naturalističnem naoi-nu, njihove na koncu vsakega dela posebej označene vsebine: Delfske plesalke, Veter na planjavi, Anakaprijski griči, Stopinje v snegu, Pretrgana podoknica, Vinska vrata v Granadi itd. Naslovi ne predstavljajo namena opisova-nja, marveč le skladateljev vzgib. Ob impresi-onistični zasnovi vsakovrstnih predstav nam odpirajo domišljijo, naša občutljivost za spre-jemanje nazračenih glasbenih mislj. naj sa-ma oblikuje nadaljevanje. Kako velik izrazni diapazon, k vsaki sliki drugačen pristop mora imeti interpret. Dmitrij  Baškirov naan je po
svoji umetniški naravi, osno-vani na tenki ob-čutljivosti za intlmnost kot za dramatično yra-dnjo (ali celo robatxjst pri Prokofjevu), znal obdržafci koncentrirano ozračje, v-> katerem je možno najbolj odprto sprejemanje glasbenih vrednot.
Zeleni abonma vsebuje predvsem a«ia lm-presionistov in sodobnikov. Prvi koncert pa je prinesel samo eno tako delo: Bartokovo Gias-bo za instrumente s strunami, tolkala in čeie-sto. S kompozicijskim načinom, nepretrganim po tradiciji in z močno izpovedno poanto ustvari ta skladba najlepšo podobo Bartokove osebnosti. Ne manjka mest različnih, a pre-pričljivih vzdušij. Drugod se ne znebimo ob-čutka skladateljevega intelektualno zavestnega odmika od razkrivanja notranjosti. Tudi fol-klora vdre v muzikalno tkivo in popestri .sicer sive razpoloženjske barve, pritajene utrLpe ipd. (I. in III. stavek). Glasbena tematika obli-kuje svojo fiziognomijo s pomočjo menjave spremljajočih elementov. Misel ne raste organ-sko. Tak način odvzame skladbi napetost in strnjenost.
Dirigent Anton Nanut se je lotil predstavit-ve dela z vso resnostjo. Oblikoval je vsakemu stavku ustrezajoči karakter, segel v detajie," a ohranil vseskoai po delu dano napetost. Orke-stru povzročajo podobna dela veliko tehničnih težav. Našemu filhamoničnemu orkestru šteje-mo predstavitev tega dela v velik uspeh.
Sorkočeviceva 7. simfonija je vsebinsko neproblematična. Izvedba s primerno osvet-litvijo nezapletene tematike vtisne poslušalcu prijetne estetske užitke.
John Ogdon, pdanist iz Londona, je inter-pretiral Brahmsov I. klavirski koncert. Mimo vseh odlik sta izstopali predvsem nepopustlji-vost v gradnji stavkov kot celotnega koncer-ta, pa osebno poglobljeni odnos do vsebinske-ga karakterja misli. Vso napetost do konč-ne sprostitve so izvajalci obvladovali homoge-no, zlito. Dirigent, orkester in pianist so ustva-rili s skupnim muziciranjem (redek pojav na-ših koncertov) najprepričLivejšo podobo de-la, kar smo sprejeli kot lep umetniški dogodek.
M. Gabrijelčič
ŠTUDENTOVSKO
GLEDALIŠČE
PRI PIONIRSKEM
DOMU
Tako kot danes amatersko gledališče spri-čo naraščajoče zahtevnosti občin&tva doživlja preobrazbo (pri nas žal ne), je tudi tako ime-novano šolsko in študentovsko gledališče v zad-njih letih doživelo tak razvoj, da se precej raz-likuje od tradicionalne podobe šolskega gle-dališča, kakršna je skazi stoletja obstajala v gledališki zgodovini. Poglavitno zaslugo za ta razvoj gre pripisovati dejstvu, da sodobna šola, sledeč s spoznanjem moderne, pedagogike in psihologije s pridom uvršča gledališko vzgojo v svoj redni učni načrt in se razen tega poslu-žuje raznih gledališko-vzgojnih metod celo pri tolmačenju eksaktnih predmetov in da ima le-po število evropskih, zlasti pa ameriških una-verz katedre za gledališče; ob teh katedrah, ki posredujejo gledališko vedo in večinoma pre-morejo ustrezno opremljene prostore za gle-dališke vaje, če ne celo popolne gledališke dvo-rane, pa se pod vodstvom strokovnjaka-reži-serja oblikujejo amaterske študentovske gle-dališke skupine (v Združenih državah jih delu-je kakih 30.000), kjer imajo študentje prilož-nost pridobljeno teoretično gledališko znanje tudi praktično aplicirati. Predaleč bi nas zaved-lo, če bi hoteli podrobno opredeljevati po-membno pozitivno vlogo, ki so jo v gledališkem razvoju svoje dežele imela in jo imajo univer-zitefcna gledališča v Belgiji, Kanadi, čilu, Dan-ski, Finski, Grčiji, ZDA, Avstraliji in drugod. Naj poudarimo samo to, da so med drugimi študentovska gledališča s svojim običajno ek-sperimentalnim, avantgardnim značajem tista, ki pomagajo tradicionalnemu gledališču iz nje-govih konvencionalnih šablon in obrtniške stagnacije.
Spričo dejstva, da gledališke vzgoje in šol-skega gledališča na naših osnovnih in srednjih šolah ni in da na naši univerzi ni katedre za gledališče, so prizadevanja oddelka za gledali-ško vzgojo pri Pionirskem domu dejansko ^pio-nirška«. Z osnovanjem študentovskega gledali-šča skuša Odd. za gledališko vzgojo izpolniti vrzel, ki obstaja v našem gledališkem in kul-turno-prosvetnem življenju. Razen tega, da bo dajal študentom-amaterjem priložnost za prak-tično gledališko delo pod strokovnim vodstvom, namerava ab tem delu tudi seznanjati študen-te z gledališko zgodovino in kulturo z idejnimi, estetskimi in tehničnimi problemi sodobne gle-dališke umetnosti. Odd. za gledališko vzgojo to-rej vabi študente, ki imajo veselje do gledali-šča, v svoje ŠTUDENTOVSKO GLEDALIŠČE, ki bo v tekoči sezoni pripravilo uprizoritev »ANTIGONE« Jeana Anouilha. Ob tem študiju pa bodo tudi tisti, ki se zani^majo za režijo, scenografijo in kostumografijo, lahko asisti-rali pri režiji ali pa zasnovali sceno in ko-stiime.
Prijave sprejema tajništvo Pionirskega do-ma vsak dan od 8. do 14. ure do vključno 31. oktobra.
Draga Ahačič
Opombe m
1 Dejanjafcpo sebi svetna; osve- ^ tlitev je saAči do svetnosti stvari.
' CdejanjAnje) 1. kat tisto, kar se daje, torlsebno. 2. ka* samo se-be daje. M» oboje hkrati. Enako je mišljenaAst), (se-daj-nost).
J ListanjMje časno dejanje.
*  Opozormot oči do  pozornosti stvari. Stvaifco že v stanju pozor-nosti,   vednflpome.
5 Vidijivoisto zunaj vidnega, od njega neodiJ
' MišljeoA knjiga kot Knjiga. O nastankuljej M. Pogačnika.
7 Z zunaiidika (z vidika zunaj prostora) si pomen kat namen x         po-določeva4«očena. V samem pro-
storu pa je iiibčutna: pomen je do-ločen po doft Namen prostora pa je  enak  prcliti prostora.
*  LuknjaMprvotno  zagledana  v prostoru. zAečen ris in ne risba, ki je abstraaa,
' PrisiulUMovoru ]istanja; (doga-janje), (zgdlgodbo), (edini, ki je z godbo, jeB prigovoru listanja v knjigi   prisM Sasu.
10 (SonceMlivse, kar posveti (luč) hkrati, sveti«luč, drevo) in obenem je šele po-s fen-kar-svet-je.
" (prosta sti zor) je tak&en zor,
ki — ni odt   nikogar razen sam od
sebe, je po*  i sam sebe dajoči zor.
12 (bodisi)   si), (sam sebe bodi),
(sam sebi 1  kar si).
Ali pa je tudi v Ri itakšna identiteta pro-stora in svetlobe, kot afcin luknje uresničena v Knjigi? V Risbi ni , ampak je črna črta. Crna črta je priscrtw ie na zgodovinsko od soten način, to je ns riste.1 Stran obrnemo stran in gledamo plai Dgočata jo prosojnost čarte in likovnost risl ojnost2 je papir. Toda tudi prostor je na n orja. V soncu ali luči je to svitanje črne <& ali pa njene paljub-nosti. V temi svitanAndar iz teme prihaja. Gibanje papirja onw«tor.
Sedaj- se je izkazaa papir v Risbi temelj-nega pomena tako zftm plastiko in prostor. Risba, plastika in pr#r Risbi na način pa-pirja. Papir je svetfloAier je dana identiteta papirja in svetlobe. Iaje v Risbi uresničena na nacin dajanja sanJlako je v Risbi osvet-ljen sveteJ papir. 1 Opombe ¦
1  Ali nd ¦», kako je v ozadju prostoi^ke Sna črta, ki ponazarja luknjo?       1
2  Kot  laApirja;   kar   je   lastno papirju, torBsam.
3  Oči očAiče.
T          I. G. Plamen
bogdan gradišipenhausen
Te ptice, ki jih Ijubimjo kril,
najraje namreč hočM
Ogabno je, kako obmklom,
a vsak naj se drši svmkl
Jaz nisem eden vašiM
zato ste mi skoraj ramado.
Kdor vas ne Ijubi, rtm
nežno obvežete čeloMm ostal jaz.
Narodne pojem, dam&m,
vas poznam, da gremkj v kino.
Dolgolasce strižem, fm prhljaj,
da sem bolj zanimivm opoldne.
Ljubezenske ritvaleMjam —
kar tako, za zabavoA
V kokti utapljam oamnm karakter,
in sam sebi pišem piš
ker mi jih nihče drum,
6. STRAN TRIBUNA
Drama Roberta Bolta Človek za vse čase — Tho-mas More se na videz docela sklada s tistim zgodo-vinskim abz-orjem, na katerga smo s svojim življe-njem obsojeni. Zakaj mislim, da se sklada, zakaj go-vorim, da smo obsojeni na tisto zgodovinsko obzorje in zakaj nazadnje tudi pravim, da se omenjena gle-dališka igra z njim sklada samo na videz? Ali ni v ~teh trditvah neka kontradikcija, zaradi katere se zgor-nja vprašanja tako rekoč izključujejo in ali ni s tem hkjati morda rečeno tudi to, da je pristop režiserja Slavka Jana, igralca naslovne vloge Staneta Severja in predvsem podpisanega do Boltovega besedila že v samem izhodišču neustrezen. S tem, ko namreč rečem, da smo na svoje zgodovinsko obzorje obsojeni, impli-cite izrekam dvom v resničnost tega obzorja, vsaj če pristajam na tisto trditev, ki zatrjuje, da človek s svo-jim delovanjem in mišljenjem neposredno participira na zgodovini in jo vsaj v nekem določenem smislu soustvarja. To pa se pravi, da sem lahko imel v mi-slih le tisti zgodovinski horizont, ki je po neki čudni, nedoumljivi in nad-človeški logiki postal nekaj dru-gega ali drugačnega od človeške volje ali vsaj od temeljne intencioniranosti človeškega mišljenja, de-lovanja in so-stvarjanja. To se pravi naprej, da o tem horizontu komaj lahko premišljamo s stališča naše tukajšnje participacije v zgodovini, torej tistega stvar-nega in konkretnega delovanja, so-stvarjanja ali miš-ljenja, ki ga predstavlja tudi Boltova uprizoritev v ljubljanski Drami, ampak kvečjemu s pomočjo ne-kega drugega, ne-našega in splošnega medija — pre-teklosti, časa, ki je bil prej, brez nas, ali pa — nad-časnosti, skratka nečesa, kar je zunaj človeške volje ali temeljne intecioniranosti človeškega mišljenja, delovanja in so-stvarjanja. Resnično je potemtakem to zgodovinsko obzorje samo po sebi, ne skozi člove-ško delo, torej ne po nas, s tem pa seveda neha biti to, kar je, tisto, za kar ga z znano besedo — zgodo-vinsko imenujemo, saj je očitno nekaj svojemu ime-nu nasprotno, nad-človeško, zunaj-časno. To pomeni, da z njim ni mogoče ničesar početi, vsaj skoz delo ne, ampak se mu je mogoče le podrediti, ga priznati, se preprosto sprijazniti, da smo nanj obsojeni — in nič več. Niti spoznavati.
če se torej drama Roberta Bolta človek za vse čase in njena gledališka realizacija v Drami sklada z omenjenim zgodovinskim obzorjem, na katerega smo — kakor rečeno — obsojeni, potem je potrebno reči naprej, da naš zgodovinski horizont očitno ne more biti samo nekaj specifičnega, eksotično slovenskega, ampak da omejuje tudi neki širši eksistencialni pro-stor, v katerega spada najbrž tudi Boltovo aktualno dejanje s Thomasom Morom. Vprašanje seveda je, ali Bolt v omenjeni prostor preprosto spada, se pravi, da je vanj preprosto in avtomatično položen — ter ali ni morda njegova drama tisto svobodno in skoz in skoz človeško dejanje, ki zgodovinski prostor, v ka-terem je, formira in tudi postavlja ter omejuje nje-gov horizont.
Ali ni tedaj usodna kontradikcija naših zgornjih trditev prav v tem, da nam ostaja resnično bistvo naše zgodovine in temelj njegovega obzorja skrito ali vsaj neraziskano in da nam Boltova igra zmerom, ko o njej premišljamo, zapre usta, saj si priznamo, da je vse to, kar se v njej dogaja, res — vendar pa te re-snice nočemo vzeti nase, saj se nam zmerom bolj trdno zdi, da naš zgodovinski in meje našega bivanja le reproducira ter s tem kajpa tudi potrjuje — in nas tako hkrati dela nemočne in jalove; s tem, ko ostaja na površju, nam neprenehoma dopoveduje, da bistva ni, da nam je pot, za katero si prizadevamo, potem-takem zaprta in da vse, kar počenjamo in mislimo pravzaprav nima nobenega smisla, saj nas slej ko prej vedno vrže ob zid tiste nad-človeškosti in nad-časnosti, ki jo je nemogoče domisliti po poti omeje-nega in konkretnega človeškega mišljenja, delova-nja in so-stvarjanja. Boltova drama se torej lahko sklada edinole z nečim prikritim in celo nečkn, kar je vsaj zunaj razuma, z nečim, česar ni mogoče domisliti, saj pravi nekje v igri tudi naslovni junak sam, »... navsezadnje ... tu ne gre za pamet; navsezadnje je to stvar ljubezaii;« torej srca, čustev, čiste ideje, vere itn., nečesa, kar je zunaj neposredne in razum-ljive človeške akcije, nečesa, čemur je človeško ne-kako a priori podrejeno — nekega splošnega življenj-skega horizonta, ki smo mu rekli zgodovinsko ob-zorje preprosto zato, ker je naša pamet omejena in človeška in ker lahko mislimo le tako, kakor nam na-rekuje njuna logika in njena temeljna, človeška in. tencioniranost ter zato, ker ne vemo za ustreznejšo besedo. —-
Drama človek za vse čase se tedaj na videz skla-da in pokriva s tisto temeljno in mitično razsežnostjo naše zgodovine, po kateri naša zgodovina šele je to, kar je. Pri tem ostaja omenjena mitična dimenzija nekaj skritega in samo v zebi utemeljnega. Ker go vorimo o igri Roberta Bolta in šel skoznjo o sloven-ski zgodovini, se moramo kajpa opirati predvsem na gradivo, ki nam ga ponuja tekst. Spraševati se torej moramo najprej po mitični dimenziji satnega bese-dila, po resnioi njenega prenosa v gledališče ter na-zadnje o njuni skupni zvezi s tisto najsplošnejšo in hkrati naj-bolj temeljno konstanto našega bivanja, konstanto, ki smo nanjo obsojeni in ki smo jo ime-novali zgodovinsko obzorje; skleniti moramo krog.
Besedo zgodovinsko pa vendar uporabljamo — ne po golem naključju, ampak — s povsem določenim racionalnim pomenom. Gre namreč za to, da skuša-mo povzeti oba dinamična in odbijajoča se pola, ki se rojevata v prostoru in času, ter se tako izognemo tistemu grobemu in špekulativnemu shematizmu, kl mu je v gledališkem listu nasedel dramaturg Janez Negro: »Politična breznačajnost, kriminalno špeku-lantstvo, ambicije in podlosti, ki jih prinaša s se-boj oblast, se bijejo s trdnim značajem humanista, in ker ne morejo ničesar zoper njegovo vest, ga ubijejo.
Thoma»s More se postavlja po robu določeni mo-rali vladanja, slabo prebavljenim makiavelističnim načelom, kajti takšna oblika političnega delovanja gre mimo človekove sreče in si postavlja za cilj tt>, da drži ljudi v strahu... Thomas More je sodniic in njegova jasnovidnost je skoro brezhibna.«
ČLOVEK
ZAVSE
ČASE?
Svet se po tej logiki deli na slabe in dobre ljudi, delitev izvira očitno iz oblastne strukture družbe na eni iu. iz »humanistične« predisponiranosti določenih hiper-senzibilnih in jasnovidnih posameznikov na drugi strani. Obe strani sta nezdružljivi, prva mora zmagati nad drugo, zmaga zmerom tista, ki je zmož-nejša, močnejša — torej »politična neznačajnost, kri-minalno špekulantstvo, ambicije in podlosti, ki jih prinaša s seboj oblast« — v našem primeru aktualno metaforizirana angleška kraljevina Henrika VIII. Be-seda zgodovinsko v mejah našega mišljenja in razu-mevanja združuje oba dinamična pola na docela ena-kovrednem nivoju; zanima nas tedaj v prvi vrsti lo-gika in razvoj njunega medsebojnega učinkovanja, ne izid, ampak potek njunega boja. S stališča zgodo-vinskega sta oba pola enakovredna, saj povzemata vsak na svoj način očitno celotno člove^ko problema-tiko. Usmerjenost te problematike ne more postati interesna, ne more se torej pragmatsko ali pa mora-listično podrejati takšnim ali drugačnim interesnim smotrom, če niso ti seveda že v njej sami in če od njih sama v celoti ni odvisna; ta človeška problema-tika preprosto je. če pa to problematiko, ki tako re-koč predstavlja celotni človeški svet, opazujemo v vsej njeni kompleksnosti, potem je jasno, da v njej ni mogoče videti nobenih vrednostnih diferenciacij, od
katerih bi si mogli obetati kakšno spekulativno ko-rist. Interesna lahko ta problematika postane šele po-tem, ko 30 podvržemo tisti temeljni moralistični se-lekciji, kot jo je docela pragmatsko opravil Janez Ne-gro: na tej strani je oblast, na drugi humanizem. Mi smo za humanizem. Kljub vsemu ta sklep nikakor ni stnešen, kakor je na vso moč preprost. Zagovarja ga tako Robert Bolt kot tudi njegovi ljubljanski inter-preti in predvsem zaradi tega se drama in predstava tudi spreminjata v skrbno agitacijo humanizmu v prid in vsemu navkljub. V tem vsemu navkljub, kjer je potrebno podčrtati besedo vsemu, je osnovni raz-log skladnje med Boltovo igro in našim zgodovinskim obzorjem — in tudi vsa navideznost in brezperspek-tivnost tega skladanja. Na ta vsemu navkljub smo obsojeni.
Vprašati se moramo, zakaj v Boltovi drami Tho-mas More vsemu navkljub ne mara podpreti Henri-kove locitve od njegove prve žene Katarine in poro-ke z Ano Boleyn. Povedano z drugimi besedami — kaj pomeni znotraj konkretnega zgodovinskega ob-zorja smrt, ki doleti Thomasa Mora na koncu zato, ker v svoji doslednostd ni maral popustiti. More ver-jame v čistega boga. Kralju Henriku VIII. je bog samo sredstvo za politične špekulacije. Boga je treba pojmovati kot višji princip človeškega bivanja, ne kot pozitiviteto, ampak kot poslednjo Resnico, ki se-veda ne omogoča nikakršnega špekuliranja, Resnica, ki preprosto je, ne more biti poljubno in prilagodljivo sredstvo. Svet je ob Resnici nujno omejen in ne-za-
dosten. Svet ni Resnica, svet je dan človeku na voljo le v nekem zelo omejenem smislu, ki ga je treba vzeti nase. Smisel tega sveta ni v mišljenju, delovanju in so-stvarjanju, ampak v bližini in v podrejenosti Re-snici. Resnica biva v svetu skoz postave, tako da ostaja v svojem neposrednem bistvu nedoumljiva, razum-ljive so le postave, saj pomenijo Njeno (ome-jeno) realizacijo v svetu. Zato so postave, ki pomenijo pravzaprav omejevanje sveta, same višji princip člo-veškega bivanja, skoz postave se razodeva človekov Huvianitas, ki je usmerjen k Resnici, ne da bi jo v resr'-oi mogel doseči. Zato pravi nekje v igri Thomas More tudi tole: »Ne, čisto preprosto. Postava, Roper, postava. Vem, kaj je po postavi, ne, kaj je prav. In držal se bom tistega, kar je po postavi.« To pa se spet pravi, da pravzaprav sama vsebina postav, ki ^ih spre-jema -parlament, ni važna, ampak da smo postavljeni na docela splošno ravnino, na kateri se Henrikovo zanikavanje postave in Morovo dosledno vztrajanje na postavi (celo za ceno smrti) prikazuje v čistem kontrapunktiranju in nasprotovanju. Spopad je tedaj do sterilizacije formaliziran in nas tako rekoč postav-lja pred zid: če ne verjamemo v višjp Resnico Tho-masa Mora, zakaj te resnice ni mogoče konkretizirati v vsej njeni polnosti in odprtosti in samo-utemelje-nosti, če tedaj preprosto ne verujemo vanjo, potem za nas njegova usoda ne more imeti nobenega po-sebnega smisla in njegova smrt nobene resnične vrednosti.
če torej opazujemo Morovo odločitev in zvestobo izključno s stališča tistega konkretnega sveta, v ka-terem se dopolnjuje, in to je izključno svet omeje-nega človeškega delovanja, torej akcije, potem je Morova odločitev in zvestoba čisto in dosledno samo-uničujoče dejanje, torej do absurda prignana drugač-na človeška akcija, akcija, ki poskuša zanikati resnič-nost sveta, ki se ne ravna po postavah, torej po nje-govi Resnici, s tem pa kajpa pomeni tudi zanikanje Resnice, saj se ta skoz takšno zvestobo pravzaprav najgloblje deformira. če Resndce ni mogoče realizi-rati, potem Resnice tudi ni, ampak je svet sam postal toliko samo-zadosten, da sam v sebi odpira tisto to-talno dejanje, ki Resničo docela presaja v območje človeškega. človeško ni več omejeno, ampak nekaj na vse strani odprtega. Svet se je v celoti spremenil v politiko. Vse je mogoče in vse mora biti mogoče. To je temeljna Henrikova mtencija. Clovek sam po staja bog.
Thomas More to intencijo onemogoča, pri tem pa kajpa zgubi glavo. človek-bog je skozenj realiziral Resnicosvet. V svetu totalnega delovanja je ostala edinole Morava ideja, njegov višji princip, njegova stara Resnica v obliki nekakšne vesti, nekakšnega mo ralnega imperativa, torej nekaj — s stališča konkret-nega sveta — docela utopičnega in tako rekoč fanta-stičnega, vendar a priori nekaj vrednega, nekaj člo-veškega — preprosto zato, ker se z njim potrjujejo prva spoznanja o Morovi lastni insuficientnosti v sve-tu, o nujnosti konfliktiranja takoj, ko sta v- svetu dve intenciji in ko gre obema za to, da bi dokazali svoj vrednostni prestiž. In tako se prva — Henrikova — intencija realizira skoz noč in dejanj, druga — Mo-rova — skoz čisto in vase zaprto idejo. Na prvi po-gled je razumljivo, da je takšna odločitev možna le, ce so dane možnosti za verovanje; v svetu brez vred-not ali v svetu vsakršnih vrednot kakršen je naš svet, to najbrž ni mogoče.
če svet ne nastaja in se za vsako ceno ne po-trjuje skoz pogosto docela neorganske akcije, ampak če preprosto je, se prvi vrsti zastavlja vprašanje ra-cionalizacije človeškega ravnanja, in šele na tej rav-nini vprašanje po resnici, bogu, smislu itn. In vendar govori ta konsekvenca edinole o insuficientnosti sve-ta, dokazuje, da svet še ni, in vsi projekti na način Morove totaine odločitve in njegove totalne zvestobe tej odločitvi, ki postaja v svoji doslednosti že kar mit, so usmerjeni v totalno uteraeljitev sveta, totalno na tisti način, ki ga dobro poznamo iz Prešernove Zdrav-Ijice in iz Cankarj^vega Jermana v Hlapcih, v tisto totalno utemeljitev sveta, ki se neprenehoma zadeva v zid nemožnosti in ne-ostvarljivosti in ki se nazad-nje spremeni sama v svoje nasprotje — v utemelje-vanje sveta, ki biva na stari insuficientni način, sveta, ki pravzaprav sploh ne biva — vsaj ne kot tota-liteta, kot realizirana čista in totalna želja. Mitični in absolutni projekti se edinole reproducirajo po lo-giki svoje nadčloveškosti, neprenehoma razpozna-vajo svoje nemožnosti in se pokončujejo — s tem pa pravzaprav neprestano potrjujejo tudi nemož-nosti za svet. Svet se skoz samo-uničevanje uteme-ljuje in v njem neprenehoma odkriva tudi svoj konec.
Tako se — kakor rečeno — rojevajo idealni in mi-tični projekti navkljub vsemu kot realizacije večno čiste in otroško zaupljive vere, edinole s to perspek-tivo, da bi spet izginili ter se pokončali in dokazali svojo neostvarljivost, da so precenili svojo moč in da se svet nikakor ne more pregibati po nareku njihove totalitete in da ga nazadnje čaka edinole tisti logični in v samem sebi utemeljen konec, ki je doletel tudi Thomasa Mora pod neizprosno in tudi logično rab-ljevo sekiro.
In vendar smo tudi na to obsojeni, saj pomenijo mitični konflikti in padci tisti zgodovinski horizont, o katerem moramo biti najprej pokončani, da bi mo-gli biti povzdignjni in oživljeni na isti mitični in s svetom neonečaščeni način, kot smo rojevali svojo utopično mitologijo in iskali svojega boga.
Ob tem spoznanju se nam razodene vsa na,videz-nost Boltovega teksta, Janove realizacije in Severjeve naslovne' igre, saj so ponovno poskušali začetii tisti mitični angažma, za katerega smo že davno spoznali, da je v bistvu čista ne-možnost in fikcija. Sila, iz ka-tere se mitologija rojeva, je očitno zunaj člov/eških rok, njihovega delovanja in so-stvarjanja, pa najbrž tudi zunaj mišljenja in razuma, vsaj tistega, kii smo ga zmožni. Predstava je namreč poskušala skozz uso-do Thomasa Mora dokazati, da zunaj njegovih vred-not ne moremo in da je treba preprosto verjeti in verovati. To pa je za nas preveč preprosto in p>reveč približno.
Andrej Iinkret
TRIBUNA STRAN 7
Ena najpomembnejših ovir pri uspešnejši reaiiza-ciji saupravljanja je birokratizem. V kolikor ga oz-načimo kot družbeni odnos, potem ga lahko odpravi-mo v prvi vrsti s spreminjanjem odnosov. Spreminja-nje odnosov v težnji za odpravo birokratizma pa im-plicira predvsem borbo za samoupravne odnose. Vlo-ga posameznika — birokrata kot nosilca birokratskih pojavov je v tej borbi torej drugotna. Borba proti po-samezniku, njegovemu neznanju, nesposobnosti, napa-kam, moralno-političnim nekvalitetam je le del pro-blemov pri osmišljanju in realizaciji spreminjanja »birokratskih odnosov« v resnične samoupravne od-nose.
Izhajajoč iz predpostavke, da struktura odnosov kljub vsemu v večji meri ustvarja birokrata kot pa birokrat ustvarja oziroma vpliva na formiranje odno-sov, je jasno, v kateri smeri bi se morala gibati akoi-ja za debirokratizaoijo pri nas. Kljub temu pa se dia-lektične povezanosti posameznika in njegovega vpli-vanja na družbene odnose ne da negirati, kot bi to radi naredili zlasti tisti, ki so v bistvu proti osebni odgovornosti in »vidijo« krivdo za birokratizem le v objektivnih družbenih faktorjih.
V borbi za debirokratizacijo odnosov v družbi pa lahko komunisti sodelujemo le, če se istočasno bori-mo za debirokratizacijo Zveze komunistov in odno-sov v njej. Primeri:
—  ko Zveza ne formira svoje politike   z   najšir-šim delom članstva ter sodelovanjem znanosti in še posebej znanstvenih ioištitucij;
—  ko se vse bolj profesionalizira oziroma ko po-litično   odločanje   strne   v   rokah   posameznikov   ali skupin;
—  kadar  se  skuša  doseči idejna enotnost  brez dialoga, z disciplino, z uradniškimi odnosi;
—  ko se zahteva totalna enotnost na bazi trditev, »da je vse jasno«, da so stališča že zdavnaj zavzeta in da je le treba reševati vse prpbleme;
—  primeri, ko se stvari poenostavljajo in trans-misijsko prenasajo itn.;
—  ko se z birokratskimi sredstvi skuša uveljav-ljati sicer napredna stališča, kažejo na tiste elemen-te, ki pogojujejo birokratizem v vrstah komunistov in njihovi organizaciji.
Tudi v organizacijah na univerzi se pojavljajo simptomi, ki kažejo, da se birokracija — oblastništvo vzdržuje v njih bpdisi s centralizmom, ali pa s pod-piranjem neorganiziranosti (ana«rhije). Stanje v samo-upravnih organih je v takih pogojih marsikdaj le uspešna krinka klanovskih interesov. Možnost, da sa-moupravni organ dokončno določa, kaj je »splošni družbeni interes« (primer: kadrovska politika itn.) in za to ne odgovarja ne moralno ne materialno, pogo-
NEKAJ MISLI O BIROKRATIZMU V ZK IN IZVEN NJE
juje v primeru uzurpiranja oblasti v samoupravni strukturi s strani posameznikov prodor in realizaci-jo ozkih, individualističnih interesov, ki se vsiljujejo kot splošni družbeni interes in korist: Zlasti v zaostre-nih družbenih pogojih se te sile pojavljajo in ponu-jajo kot nezmotljivi arbiter družbefnih pojavov.
V takih primerih so sklepi ZK, samoupravnih or-ganov itd. samo demokratični privesek, fasada indi-vidualističnim odločitvam.
Potrebno je tudi to, da ljudje končno enkrat prenehajo s partijskimi funkcionarji — svojimi slugami — ravnati v svilenih rokavicah in da pred njimi kot pred nezmotljivimi birokrati stoje pokorno namesto kritično.
Iz pisma F. Engelsa Kautskemu,  11. feb. 1891
Kljub temu, da so pri vrsti takih primerov komu-nisti in nekomunisti na univerzi odločno nastopili proti taki etatističnoppaternalistični »praksi«, teh po-jstvov ne gre omalovaževati. Pojavljajo se kot pomem-ben ostanek preteklosti, kot eden izmed faktorjev vplivanja na fiziognomijo in delo ZK, kot eden izmed najpomembnejših faktorjev nasprotovanja uveljavlja-nja samoupravljanja v družbeni praksi. Prosvetljen-stvo, etatistični paternalizem, osrečevanje tudi na silo ali kakorkoli jih že imenujemo, so pojavne oblike vplivanja in pritiska na Zvezo komunistov za še na-daljnji državni in administrativni način reševainja bi-stvenih družbenih vprašanj.
Koliko tak vpliv posameznika omogoča osebna avtoriteta ali položaj v družbeni strukturi, je vpraša-nje, na katero je potrebno odgovoriti, če se hočemo lotiti reševanja. Očitno je, da zlasti nedefinirane pri-stojnosti posameznika- v strukturah omogočajo, da se družbena pristojnost in suverenost spremeni v prak-si v pristojnost in suverenost posameznika.
Stališča takih posameznikov se v praksi po pra-vilu skladajo -s težnjo po »trdi roki«, ki pa jo je treba striktno ločevati od tistih zahtev po redu, ki zahteva-jo jasna samoupravna stališča, osebno in kolektivno odgovornost — skratka samoupraven red.
Taki pojavi z vso resnostjo opozarjajo, da je po-trebno samoupravi, ki ni samo enosmern družbeni odnos, temveč tudi pravno strukturirana forma, dati pravne okvire — določiti pravno odgovornost. Omo-gočiti bi bilo potrebno širše sodelovanje javnosti (tu-di skupščin) pri definiranju »družbenega interesa« za posamezne, zlasti družbeno pomembne institucije in večjo kontrolo javnosti nad realiziranjem tega intere-sa pri delovanju kolektivov.
Birokratizem v ZK kaže v zunanjih manifestaci-jah svojo negativnost v aktivni in pasivni formi. V pasivni formi pomeni pristajanje na obstoječe, kjer se idealizira preteklost (administrativno obdobje), ustvarja resignacija in družbena neaktivnost. V aktiv-ni formi pa pomeni odločno in aktivno (čeprav veči-noma nejavno) dejavnost zagotoviti realizacijo stališč, ki pomenijo v samoupravni družbi korak nazaj, še bolj pa: mrtvičenje progresivnih sprejetih sklepov in sta-lišč.
Posebno pozornost, ko govorimo o birokratizmu v Zvezi komunistov zasluži pojav »navidezne dvojno-sti« pogledov na nadaljnji družbeni razvoj. Ta dvoj-nost je na eni strani v spoznanju, da je v svetovnem kot v našem družbenem procesu samoupravljanje edi-na sprejemljiva pot za demokratično razreševanj družbenih problemov v socializmu, na drugi strani pa želja (in delovanje) za takimi (birokratsko-stalinski-mi) rešitvami družbenih odnosov, ki bi nosilcem omo-gočali obiastno avtoriteto, vodilno mesto v družbi in participacijo na oblasti.
Izhajajoč iz aspekta problemov birokratizacije v družbi in ZK vidimo osnovni problem uspešnejšega delovanja ZK v nasprotju: ZK oblastniška, direkti-varska, s staro vsebino in starimi metodami, tesno vezana na eksekutivo na eni, in pa ZK — iniciator in idejni usmerjevalec v samoupravnem sistemu na drugi strani.
Teoretično že na VI. in VII. kongresu rešeno vprašanje je še danes prav tako, če ne še bolj živo in je prišlo do tiste-točke, ko zahteva preko jasne vse-binske orientacije dela ZK tudi odločno organizacij-sko prestrukturiranje. Vprašanje organiziranosti, no-tranjih odnosov, sprejemovj izstopov itd. ni ozko or-ganizacijsko-tehnično, temveč vsebinsko idejno-poli-tično vprašanje.
Krešo Petrovič
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Tehnična vzgoja obsega toliko področij, različnih oblik in nivojev, da je skoraj ni moč točno definirati, prav tako pa je neftiogoče nuditi vsakomur celoten kompleks le-te. Vendar pa je treba preko oblike, ki je posamezniku najbolj privlačna, posr^dovati čimveč njene celovitosti. N&juspešnejši je ustvarjalni odnos do tehnike, ki pa se ne omejuje le na praktično delo, čeprav je za popolnejše razumevanje tehnike nujno potrebno predhodno poznavanje vsaj osnovnih zako-nitosti in ne nazadnje tudi ročnih spretnosti. ŠOLT mora vsekakor v prvi vrsti omogočati prav ta akti-ven odnos, kar pa zahteva več materialnih sredstev, obstoječa osnovna sredstva ter dobro organizirano in permanentno dejavnost. Na žalost pa lahko ugotav-Ijamo, da stanie tehnične vzgoje na univerzi ni na za-vidljivi ravni. Vzrokov za to je več in eden glavnih vzrokov v preteklosti je bil odnos univerze, fakultet in družbenih forumov, ki za tehnično vzgojo niso ime-li pravega razumevanja in niso nudili potrebne pod-pore. Prav tako je dejstvo, da sta protežiranje avto-moto društva pri šOLT-u in gradnja garaž povzročila delen zastoj drugih dejavnosti, nekaj zaradi odtoka sredstev, nekaj pa zaradi intenzivnega dela vodilnih kadrov na tem področju. Vsekakor je študentsko avto-moto društvo potrebno, vendar je težko reči, če je bila takšna usmeritev v dani situaciji najpravilnej-ša. Razen tega je organizacijo zapustilo v zadnjih dveh letih precej študentov, ki so predstavljali njene stebre. Zaradi premajhne odprtosti ŠOLT ni dovolj skrbel za reprodukcijo kadrov in tako zabredel tudi v kadrovske težave, kar ni najmanjši vzrok za neza-dovoljivo aktivnost. Kljub temu pa tudi v tem obdob-ju ne gre podcenjevati uspehov tehnične aktivnosti, saj bi se enako ali še slabše dalo oceniti delo mnogo organizacij na univerzi in drugje, ki niso bile prepu-ščene same sebi toliko, kakor ŠOLT.
Osnovna sredstva, oprema klubov je še nezado-voljiva, pa vsaj zadostna za dejavnost. Razpolagamo s sedmimi fotografskimi laboratoriji, od katerih pa imajo trije zelo .pomanjkljivo opremo, finomehanič-no delavnico; prav tako je z radioklubom, ki mu do ustrezne opremljenosti še precej manjka, in bivšo mizarsko delavnico, ki jo bomo preuredili v sobo za tečaje. Prav zaradi precejšnje vrednosti osnovnih sred-stev in velikih sredstev za vzdrževanje je ŠOLT zainte-resiran za čimboljše izkoriščanje svojih zmogljivosti, kar mu sedaj še preprečujejo omejene finančne moš-nosti. Prav sedaj je stanje precej črno, saj nam o pred-videni 10 odstotni omejitvi dotacije do konca leta ne bo možno izvajati osnovne dejavnosti. Ob pregledu proračuna pade v oči razmerje izdatkov za honorarje in funkcionalne ter operativne izdatke, ki znašajo 2 milijona proti 300.000, kar pomeni, da se je za samo dejavnost ŠOLTA porabilo le 300.000 dinarjev. števil-ki sta presenetljivi in na prvi pogled absurdni. Upo-števati pa moramo, da razpolaga ŠOLT vključno z AMD s precejšnjimi osnovnimi sredstvi, ki jih je tre-ba vzdrževati, strokovna zahtevnost dela pa zahteva-ta stalno zaposlenega človeka, ki ga je treba visoki kvalifikaciji ustrezno nagraditi. O ekonomski upra-vičenosti nastavitve stalnega uslužbenca smo precej razpravljali ter prišli do zaključka, da je tehnični re-ferent potreben, popolnoma pa ga bomo izkoristili z razširjeno dejavnostjo tehnične vzgoje in deloma še
ZVEZAŠOLT IN NJENE AAOŽNOSTI
s proizvodnim delom v finomehanični delavnici. Za se-daj pa velja splošna ugotovitev, da naše kapadtete ni-so dovolj izkoriščene in ekonomska računica narn po-kaže, da bomp morali za izboljšanje zelo neugodnega razmerja med jiksnimi stroški in operativnimi izdat-ki povečati slednje, to pa pomeni usmeritev na mno-žičnost. Pri tem bomo z relativno majhnimi sredstvi dosegli velike učinke ter bolj obrestovana vložena sredstva.
Tudi kvalitativna analiza našega dela ne da za-dovoljivih rezultatov, saj lahko ugotavljamo določeno strokovno stagnacijo, kar je v glavnem posledica ne-sodelovanja strokovnjakov z univerze. Zavedati se moramo, da tehnična vzgoja bodoče inteligence ni le zadeva šOLT-a, temveč tudi univerze, če že ne vse drušbe. Res je, da gredo tudi tu stvari na bolje, saj se je že preteklo leto ustanovila pri univerzitetnem svetu komisija za tehnično vzgojo, ki pa &al ni popol-noma izpolnila pričakovanj. Treba bo storiti še na-slednji korak in ji omogočiti konkretno vplivanje in sodelovanje na področju tehnične vzgoje, saj mora postati aktivni faktor in dejanska vez me študenti in univerzo. Sedanja posvetovalna vloga, ki jo komi-
sija ima, pa onemogoča zaželen aktiven odnos do pro-blemov, ki se pojavljajo na tej relaciji. Naj navedem samo težavo, kako- najti profesorje strokovnjake, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri posameznih dejav-nostih šOLT-a, kar je ustaljena in uspešna praksa po vsem svetu. Univerza in prosvetni delavci so prvi po-klicani spoznati in priznati družbeno potrebnost kva-litetne tehnične vzgoje in-za njeno izvajanje prispe-vati več kot finančna sredstva in razumevanje.
Kakor sem že ugotovil, je zaradi skromnih finanč-nih in drugih možnosti šOLT-a na dlani usmeritev v cenene in množične akcije, na primer fototečaje na fakultetah, ki bodo v prihodnje nadaljevali s tečaji strokovne fotografije, tečaj radioamaterjev, tečaj za delo z avdiovizuelnimi sredstvi, elektronskirri mikro-skopom, izotopi, ter razni razgovori, debatni večeri o aktualnih vprašanjih na področju znanosti in tehni-ke. Pri tem se bomo bolj naslonili na fakultete, saj imajo študentje različnih strokovnih usmeritev različ-ne interese, tako npr. študente ekonomije bolj zani-ma delo na elektronskem računalniku, medtem ko se bodo študentje agronomije odločili za traktorski te-čaj. Razen tega bodo še naprej delovale aktivnosti, ki zajemajo vso Univerzo, kot je fotodejavnost. Fo-togrupa šOLT-a se udeležuje mnogih razstav doma in v svetu in je mednarodno priznana. Umetniško foto-grafijo pa je treba razširiti na širši krog fotografov, ki jim~ je treba nuditi potrebno osnovno znanje in jim omogočiti, da razstavijo svoja dela, čeprav ne bo-do vrhunske kvalitete. Le na ta način bo mogoče raz-širiti krog kvalitetnih in aktivnih fotografov in bolje izkoriščati fotolaboratorij. Uspešno deluje tudi radio-amaterski klub, vendar bo treba dvigniti njegovo de-javnost na bolj znanstveno raven, saj samo omogo-čanje ni cilj naše organizacije.
Raketni klub ne deluje že dalj časa, ker se bori z ne načrtnostjo in strokovnostjo ter za kadre. Treba mu bo priključiti še sekcijo za merilno tehniko, tako da bo klub v bodoče združeval fizike, elektrike, stroj-nike in kemike. Raketni klub dela v finomehanični delapnici, ki jo bomo morali bolje izkoriščati. Tu bo-mo prirejali tečaje z osnovnimi napravami, za obde-lavo kovin kot so stružnica, vrtalni stroj, brusilnica itd. Možnost pa je, da v delavnici razvijemo tudi pro-izvodno delo, ki nam bo tudi vir sredstev. V tem okvi-ru lahko razvijemo izumiteljsko dejavnost. Naj ome-nim še avto-moto društvo ŠOLT, ki je dobro organi-zirano in se ukvarja s šolanjem voznikov amaterjev. Za nabavo osnovnih sredstev smo vložili mnogo de-narja, vendar upravičeno pričakujemo, da bo AMD po-stal aktivna dejavnost in bo "sredstva vračal. Prav ta-ko se bo usmeril tudi v športni in turistični avtomo-bilizem, kar bo zapolnilo vrzel po tovrstni dejavno-^ti in rekreaciji. V avtomehanični delavnici, ki jo prav sedaj opremljamo, pa bomo imeli tudi tečaje popravljanja avtomobilov in motorjev.
Možnosti in načrtov je dovolj, prav tako upamo na več finančnih sredstev v prihodnjih letih, potrebu-jemo pa kadre, s katerimi bomo lahko vse zamišlje-ne akcije tudi izvedli. Zato vabimo vse študente, ki jil% tehnika veseli, da se vključijo v katero naših de-javnosti ali pa sodelujejo kot organizatorji. Veseli pa bomo tudi vsake ideje in pobude, saj tehnična vzgoja ne more triti le domena ožjega kroga pri ŠOLTU. tem-več interesno področje vseh študentov.
Jože šlander
OB ODPRTEM PISMU
Študentje smo že nekaj let nazaj prikazovali z več ali manj dokazi podprta dejstva o gibanju in se-stavi študentske populacije ter o koreninah za slab učni uspeh, ki je postal pri dodeli '¦anni denarja po-sameznim visokim šdlam (realizaciji takozvanih knienjevj najmoccjbt ai gumem in g^..na upora za »družbeno skupuštvo«. Žal so naši predlogi vedno osta-jali (in še ostajajo) v predalih tistih inštanc, ki so tolj po upravni kot samoupravni logiki nadrejene za reše-vanje teh vprašanj. Neštetokrat omenjena resolucija ZŠ o materialnem vprašanju študentov je tvorila prav-zaprav samo krono večletnih prizadevanj s tem, da je postavila okvir, s katerim smo se študentje priprav-Ijeni pogovarjati. žal pa je univerza v celoti in Zš še posebej uokvirjena v posebnem položaju v katerega je postavljena celotna nematerialna sfera v novem go-spodarskem sistemu. Ob dejanskih samoupravnih mo-žnostih, ki jih imajo neposredni proizvajalci, univer-za (in sklad za visoko šolstvoj že vnaprej dobi točen obseg sredstev, ki jih skupščina nameni za to področ-je in samoupravljanje v smislu razpolaganja s sred-stvi se šele tu začne .v obliki prepira »kdo bo dobil več«. Dejansko torej v primarni delitvi samoupravni odnos s stališča univerze ne obstaja in vsi ugovori nalete na tako imenovano lo giko r ealitet, češ da ni denarja. Tudi za druzbena vlaganja v obliki ne-posredne pomoči študentov velja isto. Tu se začne zgodba o odprtem pismu.
Pri globalni porazdelitvi se odločitve sprejemajo izven nematerialne sfere. Neposredni intresenti za denar (tu konkretno gre za univerzo), ki so za proiz-vodno bazo predvsem konzumenti (in vzrok za odtego-vanje ražličnih davščin), torej za njih partner, ki v zameno za blago daje le posredno — strokovnjake, pa se v delitvi pojavljajo šele preko več posrednikov in sredstva odtujujejo s takšno ali drugačno obliko pri-sile.
Ker gornja trditev približno ustreza resnici, je bil nujen poziv neposredno v javnost brez posrednikov; zato samo kot znak za alarm, da v sestavi študentske populacije nekaj ni v redu. Da poziv le ni bil neume-sten, samo nekaj številk: število stipendij je po re-formi padlo za polovico, število in višina kreditov je ostala ista, ker ni možnosti za izboljšanje v republi-škem proračumi. (Za ilustracijo: posojilo prejema manj od 10 odstotkov študentov v Ljubljani). Tenden-ca kaže, vsaj če računamo sredstva za kredite valori-zorana, občutno upadanje, zlasti še realne povprečne višine posameznih dodeljenih kredzlov, ki je manj od 15.000.
Zanimivo pa je, da je zelo poraslo število študen-tov, ki se zaposlujejo preko študentskega servisa.
In število študentov, ki niso v roku opravili štu-dijskih obt/eznosti in se vpisali v naslednji letnik tu-di. Ponekod celo nobeden.
LOGIKA REALITET IN REALNOST
POMEMBNI PREMIKI NA UNIVERZI
Univerza, ki ji nekateri očitajo oportunizevi in za-piranje vase, pa je vendarle preko najvišjega/samo-upravnega orgaria — Univerzitetnega sveta uštvarila lastno politiko, posebno do nekaterih vprašanj, ki so bistvenega pomena za študente.
Načelno je bilo sprejeto priporočilo o integraciji študentskih domov in sanacijo obstoječega statusa neurejenosti. Prav tako je verjetno, da bo prenos re-publiške dotacije štud. menzam direktno na študenta prisilil obstoječe domove in fnenze k racionalizaciji poslovanja. Nadaljuje se, čeprav počasi, gradnja novih kapacitet v ŠN in po izgledih bo sprejem. novincev na fakultete in sprejem v domove prvič letos realiziran vsaj približno v okvirih proklamirane politike.
Odpira pa se pomembno področje kvalita-t i v n e r e f o r m e univerze in ureditve vdnosov, ki jih sedanja struktura univerze same poraja. Biro-kratski odnosi znotraj posameznih Jakultet se s par-ticipacijo študentov pri samoupravljanju niso bistve-no spremenili. Ribarjenje v kalnem se je odelo mar-sikdaj le s samoupravno formo; osebni intresi po-sameznih pedagoških delavcev ali skupin se še vedno pogosto identificirajo z druzbenimi. Vprašanje je, ko-liko velja na fakultetnem svetu argument študenta in argument profesorja. Pri samoupravnem reševanju problemov študija na posameznih fakultetah se pogo-sto dogaja, da so argumenti študentov boljši in tudi v diskusiji prodro kot ustreznejši. Pri glasovanjw pa se upošteva tisti, ki je za skupino, ki ima najvet vpli-va, najprikladnejši. Argument študenta torej ni ved-no argument, samoupravljanje pa je farsa — in nelw* terim sredstvo za metanje peska v oči.
Zveza študentov je v reševanju problemov obre-menitve študentov, akademizma pri učnih programih, števila predmetov, sodelovanja študentov pri znan-stvenem delu, posodobljenja pouka, celo sestave urni-kov ipd. pogosto že dala predloge študijskim in vsem mogočim komisijam po fakultetah. Zdi se mi, da le-žijo po'predalih.
če se hočemo vzpostaviti kot dejanska in dejav-na politična sila na univerzi, potem bo treba pač bolj energično nastopiti. Če se borimo v odnosu do pro-izvodnjo za strokovnost in devizo, da le pokazani re-zultati pri delu veljajo kot merilo družbenega vred-notenja, potem je potrebno tudi s političnimi sred-stvi pospešiti proces za večjo kvaliteto in družbeno odgovornost pedagoško-znanstvenih delavcev. Dogod-
ki na nekaterih fakultetah lani kašejo, da furikcija in mesto US ni atomatično združena z moralnimi kvar litetami.
ZVEZA ŠTUDENTOV IN SAMOUPRAVLJA-NJE NA UNIVERZI
Zgornje ugotovitve, da participacija študentov v samoupravnem odločanju na univerzi ni dala priča-kovanih rezultatov, je vsekakor pomembna. Mišljenje, da so vsi problemi, kiso življenjskega pomena za štu-denta, ki se angažira na univerzi preko študija in agi-ra vedno tudi zaradi študija, razrešujejo z vstopom študentov v samoupravne organe, je zmotno. Če argu-ment ni vedno argument (argument se v načeTu sicer sprejema), je tudi študentova prisotnost v posamez-nih samoupravnih organih le fasada, torej nepotreb-na. Potrebna za tistega, ki kasneje formira očitek: kaj se borite proti, saj ste bili zraven. (Večina štu-dentov je sicer skoraj vedno odsotna.) študentje in njihova organizacija je izgubila na univerzi svojo po-litičnost v momentu, ko je prevladalo prepričanje: oborožimo naše predstavnike v samoupravnih orga-nih z argumenti. V tem trenutku mislimo, da smo na-šo nalogo opravili. (Rezultat: profesorji, ki so na za-četku mandatne dobe bili stari 70 let, so danes 72, pre-davajo pa tako kot pred 20 leti. študijski programi so tudi temu ustrezni.)
Pred nami je jesnska skupščina Zšv raa, visoko-šolskih zavodih. Osnovane so tri študijske grupe za proučevanje gradiva za sknpščino samo in v širšem merilu: za probleme študija, materialnega pološaja študentov in razvoja in mesta organizacije ZŠ v druž-bi. To je področje našega neposrednega interesa. Prvo vprašanje bomo poskušali rešiti že na jesenski skup-ščini. Samoupravljanje torej ni edina pot — združeno mora biti s političnim pritiskom. Interes druzbe fin univerze kot njenega delčkaj je, da je univerza sodob-na. Ker smo (teoretično) študentje edina realna sila na univerzi, moramo uveljavljati tudi družbenopoli-tični fnaš) interes. In izvesti preko samoupravnih or-ganov. Ali drugače!
Z odprtim pismom, ki je bilo okvalificirano, da je demagoško, smo problem odprli. Študij v grupi naj dokaže, da se ne motimo in da opozorilo ni bilo nepotrebno, torej, da je situacija resnično alarmant-na. V pismu zahtevamo, naj se dodelijo večja sred-stva za študentska posojila. S tem ne spreminjamo svoje politike, da so štipendije osnovna oblika druz-benih vlaganj. Politika naj bo le zadosti fleksibilna, torej naj posojila sanirajo nastali položaj. V tem smi-slu je odprto pismo šele začetek akcije.
Jesenska skupščina Zš naj dokaže, da se more pri nas z organizirano politično akcijo in soudelžbo v samoupravljanju nekaj doseči. Sicer ZŠ na univerzi nima več kaj iskati.
Ivo Marenk
I.
Ni obdobja v novejši slovenski zgodovini, da vprašanje najvišje nacionalne šole nebi izstopalo kot posebej važno. V zadnjem času so vzrok temu na vi-dez zelo slučajni impulzi, kot so ogromen pritisk štu-dentov na univerzo in visoke šole, socialna in regio-nalna struktura študentov, slabi študijski uspehi. nfz-kd dohodki univerzitetnih učiteljev. Postavljena vpra-šanja niso bila nikoli zadovoljivo rešena. Razpra-va je zašla v neobvezno komentiranje, rešitve pa v paliativne poizskuse.
Primer takega nedogovorjenega ukrepanja" je štu-dijska reforma univerze.
Budžetske nezgode reformnega časa so do kraja zaostrile vprašanje družbenega dogovora o univerzi. Ugotovljena regionalna struktura in materialni polo-žaj študentov zna prispevati neprijetno noto direkt-nosti v pogovoru. Nobenega dvoma ni, da so pred nami meseci razprav o visokem šalstvu.
Dva momenta sta, ki letošnje razprayljanje po-stavljata v drugačne okvire od preteklih let: zakon o finansiranju izobraževanja in skupščinska komisija za reorganizacijo visokega šolstva.
Kljub temu, da je predviden čas razprav o novem zakonu potekel, to ni akt, ki bi nosil karakteristiko družbenega dogovora. Obstoječi predlog torej ne mo-re biti zakon. Tu so možnosti za temeljito razpravo o materialni osnovi šolstva.
Posebna komisija republiške skupščine za vpra-šanja visokega šolstva je forum, ki tvori most med slučajnimi impulzi v razpravah o univerzi in te-meljnimi rešitvami. Ta forum mora istočasno, ko na-kazuje poprišča široke izostrene diskusije, te disku-sije usmerjati k dogovorom. To se pravi, je nosilec tiste službe, ki je v demokratičnih družbah običaj — organizacija pogovora pred dogovorom. Ni čudno, če je bila funkcija komisije na številnih straneh razum-ljenja drugače: likviclatofski organ, vrhtni&i arbitar ali vsklfjevalec republiškega deficita s potrebami vi-sokega šolstva.
VPRAŠANJE O UNIVERZI
Kompetentno postavljeno vprašanje materialne osnove visokošolske strukture in vprašanje smotrno-sti obstoječe strukture — to je tisto, kar daje letoš-njiin diskusijam nnov ton.
II.
Zakon o univerzi vzpostavlja fakulteto kot osnov-no enoto v organizacijski strukturi. Stoletja je zna-nost ohranjala avtonomijo skozi obstoj enotne uni-verze. Samo v tem okviru je bila zajamčena znanosti neobhodna svoboda diskusije. Naš zakon izhaja naj-brž iz naslednje ocene: stara univerza se je sčasoma izpridila. To danes ni več ugodno torišče za združeno pedagošRo znanstveno dejavnost, pač pa gnezdo kon-zervativnih silnic — stara inštitucija pač, ki zasluži modernizacijo.
Fakulteta naj bi bila tisto, kar bo zagotavljalo odprtost nasproti takoimenovani praksi. Tu naj bi ba-je bil stoodstotno zagotovljen družbeni interes. Uni-verza pa naj ostane neobvezno združenje; ne toliko kot kompetentna skupnost fakultet, kolikor pomožni organ vladne administracije, ki navidez odgovarja za neko politiko, ki pa je nima pravice izvajati in ki največkrat ni njegova. Katedra, kot osnovna celica pedagoške in znanstvene aktivnosti je pozabljena, oz. sodeč po praksd nekaterih fakultet, direktno negirana.
Kaj pa, če vzpostavitev fakultete kot osnovne enote ne pomeni demokratizacije univerze. če go-vorimo z jezikom nezaupanja do takoimenovane sta-re univerze, ki je bila kontinuiran plen posameznih klik — nikoli univerzitetnih, pač pa vedno fakultet-nili — če tako gledamo, ali ni taistim klikam danes delo oiajšano. Krto ve za prir^fvr svobodne medseboj-ne kritike kot sestavine znanstvenega in pedagoškega
dela na naših fakultetah? In koliko je znanih prime-rov (afer) nedemokratičnega postopanja?
Redki so dogovori med dvema ali več fakulte-tami o skupnih vprašanjih, razen kadar je po sredi finančni problem. Pa bi bilo vendarle normalno,,da bi fakultete kontaktirale na osnovi svojih delovnih funkcij, ne pa, da zapadajo v ustanavljanje in vzdrže-vanje številnih istovetnih pedagoških (ali tudi znan-stvenih) opravil. (Po več matematik na eni šoli, več kemij, mehanik,političnih ekonomij itd.). Ker ne moremo ugotoviti nikakršnega dialoga ali polemike med posameznimi takimi istovetnimi — konkurenč-nimi — enotami, lahko rečemo, da so to prej usta-nove za vzdrževanje učiteljev, kot pa torišča pedago-ško znanstvenega dela. Tega seveda ne moremo trditi za tiste katedre, ki so kljub zmedi ohranile občutek osnovne odgovornosti za posamezna znanstvena pod-ročja.
Nepovezanost se kaže tudi v dubliranju kapacitet, ki ob nenormalnem pritisku študentov na eni šoli, ostajajo drugod neizkoriščene. To se dogodi tudi na dveh oddelkih ene same šole. Prav tako so očitne-povsod težave neizenačenega študijskega režima (sprejemni izpiti, vpis, izpitni roki, način preizkušnje, absolventski staž, prestopni pogoji itd.).
Vsa takšna vprašanja zagledamo v trenutku, ko pomislimo na univerzo, pa pozabimo, da ima to zdru-ženje edino možnost bolj ali manj toplih priporočil. Družbeni dogovor velja, da je za najvišje izobraževa-nje odgovoma univerza, ki svojo univerzalno odgo vornost porazdeli na fakultete in katedre. Takšna je bila tudi organska rast večine univerz in tudi ljiub-ljanske. To zahteva tudi razvoj znanpsti, ki kljub di-ferenciaciji nikoli ne izgubi elementa integralnosti.
Priprave na novi zakon o univerzi morajo vkllju-čevati popolno oceno posledic starega predpisa. če bo novi zakon od univerze zahteval načrtovanje izo-braževalne in scientistične politjke na najvišjfm ni-voju, potetti ji mora dati v roke tudi ustrezne melia-nizme za izvrševanje takšne politike.
Franci Pivec