Zvonček
Spisal Avguštin Šabec
|ho, že zvončki!« Te besede je vzkliknil nekega do-poldne početkom meseca svečna gospod učitelj, ko je stopil v šolsko sobo in oddaleč zazrl na šolski mizi vse polno, lepo vzcvetelih, snežnobelih zvončkovih cvetov, Ni 51 mislil, da bi se ob tem času, četudi je bila to lelo lepša ziraa kot druga leta, dobilo že toliko zvon-čkov, zato je bilo njegovo iznenadenje in veselje nad to Ijubko poniladno oznanjevalko tem večje. Otroci so pa že na njegovem obrazu lahko brali, da je gospoda učitelja ta njihov dar presenetil in ga izredno razveselil. Pa kakor da bi mu bil kdo povedal, tako trdno je bil prepričan, da so mu prinesli zvončkov gotovo tudi Poljančcva Angelica, Otorepčeva Milica in Završnikov Jakec. Njih zadovoljno se smehljajoči obrazki so ga  popolnoma utrjali v tej misli.   Zalo je rekel:
»Smehljajoči se obrazi Poljančeve Angelice, Otorepčeve Milice in Za-vršnikovega Jakca mi pričajo, da so vsaj nekaj teh Ijubkih cvetk nabrale njihove roke in jih prinesle meni v dar.«
»Da, da, gospod učitelj,« pravi nato Poljančeva Angelica, »večino teh zvončkov smo nabrali mi trije, le nekaj so jih prinesli drugi naši součenci.« »Ko smo šli danes zjutraj v šolo,« nadaljuje Angelica,« in prišli iz gozdiča, ki sc drži naše vasi — na plaao, si je hotel Završnikov Jakec urezati leskovo šibo, zato je krcnil s pota malo vstran. Jaz in Otorepčeva Milica pa sva ga čakali na poti. Hipoma pa zaslišiva njegov glas: »An-gelica! — Milica! — Zvončki!« Nisva dolgo premišljali, kar vdrli sva jo za njim, ki je med tem časom nabral  že  lep šopek lepo vzcvetelih cvetov.
*) V latinščini: Galanthus nivalis. — Ker zvonček sedaj kmalu vzcvete, naj si ga vsak sam naslika po naravi.                                                                                  Urednik.
—«    34    «—
Na šibico je pri tem pa kar pozabil — i no, saj so zvonfki dokaj bolj imenitni kol leskova šibica. — To lahko dobi vsak dan, zvončka pa ne. Urno sva jih jeli tudi medve nabirati. Pri tcm pa smo mislili vsi trije na Solo in hiteli nabirati, kar sc je dalo, da bi se z nabiranjem predolgo ne zamudili in bi se nam ne pripetila taka kot zadnjič, ko smo zaradi nabiranja črnega teloha prekasno prišli v šolo.«
Gospod učitelj je pohvalil nato njih vnemo in skrb do šoie ter ob-Ijubil, da hoče lo ljubko znanilko zorne poraladi popoldan v šoli opisati in o nji marsikaj zanimivega povedati.
Opisal jo je tako-Ie:
Svoje ime je dobila ta lepa pomladanska cvetica po visečem, kimastera cvetu, ki ima v vsem podobo pravega zvončka. Pravijo ji pa tudi dremavka, ker ima cvet tako povešen, kot bi res dremala. Tudi človeška glava se povesi, te flovek dremlje. Ponekod jo pa imenujejo tudi kujanico; naziv-Ijejo jo pa tudi »malU zvonček, da jo je ločiti od nji sorodnega »velikega« zvončka, zvanega tudi — pomladanska norica.
V zemlji ima zvonček belo, jajčasto čebulico, ki je približno tako debela kakor Iešnik. Nevešči ljudje smatrajo to čebulico za korenino, v resnici pa to ni korenina, ampak le podzemeljsko deblo, na katerem se šele nahajajo prave nitkaste ali vlaknate koreninice. Kot druge rastline, tako dobiva tudi zvonček svojo hrano iz zemlje. Ker pa raste in cvete zvonček že ob času, ko je v prirodi še vse mrtvo, bi se mu glede hrane prav slaba godila in naj ima še toliko koreninic. Kaj mu pa vse te pomagajo, ko pa ni v prirodi še nikakega življenja. Toda zvonček ima tudi v tem času vsega dovolj za rast in življenje. Če prerežemo — in to ob času, ko zvonček odcvete in se posuši — zvončkovo čebulico, zapazimo, da se nahajajo v sredi te čebulice že vsi deli prihodnje rastline. To mlado, v prvcm razvoju se nahajajočo cvetico pokrivajo deloma mesnali, deloma suho kožnati, lupinasti, luskarn podobni listi okroginokrog. Koncem septembra so že vsi deli pri-hodnje rastline v čebulici tako razviti, da jih je mogoče razlo&vati drugega od drugega. V pozni jeseni ali, bolje rečeno, početkom zime poženc zvonček na zgornjem koncu čebulice kalico, \z katere se ima spomladi razviti nova rastlina. Ta rastlinica, sestoječa \z dveh Hstov, raed katerima leži nekoliko nižje ie v razvoju se nahajajoč cvet, poganja na to še v zemlji vedno naprej, dokler ne predre zemeljske skorje in ne ugleda belega dne. Da se pa more razvijati, dokler se nahaja še v čebulici in pozneje, ko skali, a je še v zemlji, zato skrbi ravno čebulica sama, ki jo v teh zanjo skrajno žalostnih časih vzdržuje s svojim, na mesnatih Iislih se nahajajočem mesom. Vso to mlado rastlinico obdaja, dokler se nahaja še v zemlji, brezbarvnat, kožnat plašček, nožnica imenovan. To suknjico ima ta mlada rastlinica zato, da se kak njenih nežnih delov pri rasti proti površini zemlje ne more poškodovati. Ko pa pririje rastlinica do zemeljskega površja, ji odpove ta plašček, ki je kakor kak ovoj kril in varoval mlado rastlino pred vsakrSnim poškodovanjem, svojo nadaljno službo s tem, da jenja rasti in se s cvetom nadalje razvijati. Mladi rastlinici pa, ki raste le naprej, postaja v tej O2ki skrinjici kaj tesno,
—«   35   «¦—
/ato se ujezi, razžene listno nožnico in pokuka v prosto, še v polsnu se nahajajoCo prirodo. Ko se je tedaj rastlina izmotala iz tega ovoja, se raz-družita ludi dotlej tikoma drug ob drugem se nahajajoča prava, pritlična lista ter se obrneta vsak na svojo stran, da nastopita svojo službo kot zvesta čuvaja cveta. Ta zdražitev obeH Mstov, dokler je rastlina še v zemlji, ni '¦•'?z pomcna.   V združitvi je  moč.   Ker sta tedaj lističa združena in rijeta
•.kupno tnočjo iz zemije, je njuno delo za polovico lažje, kakor če bi ril vj*ik list zase. Poleg tega sta pa še listni konici trši kot ostali fistovi deli, kar tudi izdatno poraore, da rastlina prerije trdo, tuintara še zmrzlo zemelj-sko plasl. Po vnanjosti sta ta dva lista črtalasta, celoroba, topa, vzporedno-zilnata in zlebasta. Njuna listna ploskev je zelena, prihaja proti koncu ru-menkasta ter prehaja na dnu v rtiajhno, belo nožnico. Kakor ste iz rečenega razviddi, pripravljata ta dva lista pot sledečemu cvetu. V dobi, ko bodeta ta dva lističa z vso rastlino iz tal na svetlo, počiva cvet še skrbno zavarovan i njunem žlebastem dnu. Precej pa, ko sta lista dokonfala svojo težavno nalogo in tako odprla cvetu pot, kamor je namenjen, se začne tudi njegovo cvetno steblo, ki pa je zaradi tesnega prostora med listi vse pretisnjeno, razvijati in kmalu preraste lista. To brezlistno steblo nosi na koncu le en sam cvet, ki je izprva pnkonci stoječ. Skrbno ga odeva za njegovega razvoja kožnat tulec, da se mu rie more nič žalega pripetifi. Kako skrbno čuva tulec zvončkov cvet, razvidiie iz tega: Kakor veste, prtStevamo zvonček med prve pomladanske cvetice, in cvete tedaj prav zgodaj, to je ob času, ko gospodujeta zunaj še zima in mraz. Kolikim nevamostim je tedaj v tem hudem času izpostavljen ta nežni cvet. V tem zanj res žalostnem položaju ga skrbno čuva dvohrbtičasl, deloma kožnat. deloma zelen, iz dveh ovršnih listov zrastel tulec, da se ne zgodi mlademu in nežnemu njegovemu cvetu nič htidega. Ako je prikukal tedaj prezgodaj iz zemlje in divjajo zunaj še mrzli vetrovi, ki prete mladi cvetici s poginoin, takrat ostane cvet s tulčevim ogrinjalom časih po več dni ali celo več tednov odet in ga varuje ta tako skrbno, kot varuje koklja svoja piSčeta pred pretečo nevarnostjo. Ko pa nastopi lepSe in toplejše vreme in da solnce s svojimi ljubkirni žarki zagotovilo, da se ne more bomemn cvetu nič hudega pripetiti, tedaj pa ga izpusii lulček izpod svojega okrilja, da odpre ?voj cvet in s tem tudi vrata nad vse željno pričakovanemu pomladanskemu življenju.
Iz  razpočenega  tulca se sedaj prikaže snežnobel cvet,  ki takoj povesi
invico, kot bi hotel žalovati nad svojo bridko usodo, da je tako osamljen da razen svojih bratcev ne ugleda nikakih drugih cvetic. Zdi se nam, kot bi mu bilo hudo, da mu je v tako neprijaznih dneh usojeno življenje, medlem ko ob tem času druge cvetice še mirno spe in so jim odločeni lepSi in toplejS dnevi življenja. Pa deiaVi Vi mu krivico, 'ko bi Irdili, fla je to vzrok njegovi povešeni glavici. So drugi vzroki, ki ga silijo k temu, in Stvarnik je že vedei. zakaj inu je ravno v tern iasu odločil življenje. Poglejmo prvi in glavni vzrok! Po svoji velikosti sodi zvonček med bolj majhne cvetice. Ker raste in cvete po travnikih, kjer poženo v poznejSem, top-lojšem času od njega izdatno večje rastline in gosta trava, in ker si je izbral tudi
—«   36   
gozd za svoje domovanje in bi ga ta s senco svojih dreves oviral v rasti, bi v prvem kot drugem slučaju v poznejšem času za razvoj in življenje ne imel zadostno potrebne svetlobe. Zato je primoran, da cvete v takem času, ko ni teh ovir. Iz navedenega je pa tudi razvidno, da je v dneh, ko se ščepirijo po travnikih visoka trava in druga zelišča in ko je gozd odet v lepo, novo, zeleno obleko, z zvončkovim življenjem že pri kraju.
Zvončkov cvet je sestavljen iz šestih, ločenolistnih lističev, kateremu cvetu pravimo obod ali perigon. A kaj je to perigon — boste vprašalL Že pri črnem telohu smo rekli, da sestoji cvet iz čaše, venca, prašoikov in pestičev. Če pogledamo zvončkov cvet natančneje, zapazimo, da nima ne čaše ne venca, ampak sta oba zrasla v enojnato, cvetno ogrinjalo, in takemu ogrinjalu pravimo obod ali perigon. Izraed lističev so trije večji, trije manjši. Zunanji trije so podolgasti, poševno na ven stoječi in kakor sneg beli, notranji trije pa stoje skoro navpično v cvetu, so izrobljeni in zelenkasto pasasti ter tvorijo cevi podobno abliko. V tej cevi se nahaja 6 prašnikov. Ti so prav kratki, beli in tanki kot niti ter imajo na koncu rumene prašnice, polne cvetnega prahu. Sredi prašnikov moli iz cveta tenak pestič, na kate-rega spodnjem koncu se nahaja plodnica. Iz te se razvije, ko zvonček od-cvete, s semenom napolnjena glavica. Na plodnici so za zvončkovega življenja prirasli cvetni obod in prašniki.
Pri večini cvetic s kimastimi cvetovi zapazimo, da v slučaju slabega vremena ne zapro svojih cvetov, ampak jih puste odprte, četudi preti njih nežnim cvetnim delom nevarnost. Pri zvončku je to drugače. S svojimi vnanjimi, večjimi cvetnimi listi zapre vsekdav svoj cvet, kadar mu mraz ali druge nezgode obetajo pogin. Popolnoma umljivo nam postane to, če po-mislimo. da je ni cvetice, ki bi bila izpostavljena tolikim vremenskim ne-zgodam kot ravno snežnobeli zvonček.
Povedal sem vam že, da raste zvonček najrajši po mokrotnih travnikih in gozdih, posebno pa kraj gozdov, in tam so ga danes tudi dobili Poljan-čeva Angelica in ostala dva.
Težko mi je sicer povedati, a povedati vam vendar moram, da štejemo, žal, tudi ta nežni, na videz popolnoma nedolžni zvonček med strupene rastline. Sicer ga ne prištevamo tisti vrsti strupenih rastlin kot čmi teloh, a strupen je in ostane strupen. Le toliko je, da ni ves slrupen, ampak je strupena le njega v zemlji se nahajajoča čebulica.
Poslušajte, kako bi bila nekoč neka kuharica kmalu zakrivila prezgodnjo smrt svojega gospodarja in gospodinje.
V neki hiši so imeii prav trmoglavo in neposlušno kuharico. Karkoli ji je gospodinja pokazala, je ali pozabila ali pa narobe naredila. Nekoč ji naroči gospodinja, naj napravi za kosilo poleg tnesa čebuljno omako.
Vjedilni shrambi so imeli tisti Ijudje na policah črezpoletje shranjenih več tulipanovih, hijacintnih in tudi nekaj zvončkovih čebulic, ki jih je gospodinja nakanila jeseni posaditi na vrtu, da bi imela zgodaj spomladi kaj cvetja. Zraventeh čebulic je bilo tudi nekaj pravih mladih jedilnih čebulic, namenjenih spomladi v čebulno gredo, da bi se tam odebelile in bile potem za rabo.
^,   37   —
Neposlušna kuharica, ki je sicer že večkrat videla, iz kakšne čebnle se naredi omaka in se ji ni ljubilo gospodinjo vprašati po debeli čebuli, pobere čebulice. ki so ji bile bolj pri rokah, da naredi iz njih omako. Ker pa se ji je zdelo teh premalo in ker ni ločila čebulice od čebulice, pridene tem že par zvončkovili čebulic, ki so bile tem najbližje, napravi omako in jo odnese na mizo.
Komaj pa sta pospodar in gospodinja dobro poobedovala, začutita oba, da jima ni dobro v želodcu. Poleg tega sta občutila v glavi strašne bole-čine in kar vrtelo se jima je. Nalo so nastopile Se bolečine v vratu; silil ju je zaspanec, oboleta sta sploh tako hudo, da sta morala poslati po zdravnika.
Iz vseh znakov njune bolezni je zdravnik spoznal, da sta zastrupljena.
Dognalo se je polem, da bi bile ravno zvončkove čebulice kmalu za njuno življenje usodne, ako bi ne bila prišla pravočasno zdravniška pomoč.
Dasi je tudi zvonček zapisan v črni knjigi strupenih rastlin, ga imamo vendar prav radi. Z veseljem ga trgamo, kjerkoli ga dobimo. ln kako tudi ne! Saj nam s svojim prijaznim cvetom naznanja, da nastopi v prirodi kmalu novo življenje, ko bo moraia nadležna zima skoro pobrati svoja kopita.
Žc zaradi tega in pa zaradi svoje neustrašenosti, s kalero kljubujc kot osamel junak zadnjim silam odhajajoče zime, pač zasluži, da ga imenujemo — kralja svečnovih cvetic.