toki tovariš
Glasilo UdruienJa Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo LJubljana.
V«« spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljaU 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30-— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		1 Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine
	1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
Stališče k zadnjemu načrtu šolskega zakona,
(Poročal na seji širšega sosveta pov. UJl) dne 19. jun. t. 1. tov. Pavel Flere.)
Preden preidem k načrtu zakona o osnovnih šolah, o katerem mi je čast poročati. mi dovolite, da se na kratko dotaknem zgodovine naših zakonskih načrtov. Ta zgodovina nam kaže namreč različna načelna stališča, njihovo sprejetje in odklanjanje.
Bilo ie še pred preobratom, ko smo čutili, da se moramo pripravljati na vseh toriščih na bodočnost. Svetovni pretres je bil oač tolik, da smo morali pričakovati reform, kajti človeštvo je bilo s svetovno vojno vrženo iz preteklosti tako zelo, da ie bilo nemogoče, da ostanejo predvojne razmere neizpremenjene bodisi v socialnem, bodisi v nacionalnem ali kateremkoli oziru. Vse izpremenjene razmere so silile na novo življenje, a tudi na novo pripravo na to življenje, pripravo, ki v prvi vrsti pripada vzgoji in šoli. Začeli smo razpravljati o »popo-topni vzgoji« in lotevali smo se za njo načrtov, ki naj nam jo realizirajo. Slovensko učiteljstvo se je zavedalo važne naloge, ki ga čakaj doma pri tem poslu, in v bivši naši Zavezi jugosl. učiteljstva smo v njenih listih pisali o načelih šolske reforme, razpravljali smo o teh na njenih zborovanjih. V Zavezi sami smo osnovali poseben odsek, da se specialno peča s tem vprašanjem in priredi zakonski načrt za naše šolstvo. Sad tega dela ie bil »Načrt preustrojitve šolstva iti nai-rodiie vzgoje« — brošurica, ki je izšla 1. 1909.
Ta načrt omenjam posebe. V njem smo obrazložili temeljna načela, na katerih naj se zgradi naše šolstvo, pokazali smo tudi pot. po katerem naj dosega svoj smoter
Pri temeljnih načelih smo izhajali s stališča, da bodi poslednji namen vse mladinske vzgoje izobražen plemenit značaj: naša temeljna zahteva je bila. da mora vse šolstvo, ki nai po svojem namenu predvsem služi vzgoji, imeti popolno skupnost, da ga veže popolna enotnost.
Na principih moderne pedaif^ike, moderne sociologije in modernega ,<acio-
nalizma smo določili za svoje delo pri sestavi načrta preureditve našega šolstva in narodne vzgoje naslednja načela:
1.	vzgojiKK etična vzgoja;
2.	vzgoinopolitiško: narodno šolstvo z enotnim narodno-vzgojnim načrtom;
3.	socialno: preureditev šolskega dela z ozirom na zmožnosti in nagnenja gojencev :
4.	didaktiško: preureditev pouka tako. da nudi razvoja individualnosti.
Z drugo besedo: naš takratni načrt ie v načelnem oziru stal na temeljih sodobnih znanstvenih pridobitev v pedagoškem in socialno-narodnostnem oziru.
Za šolstvo kot tako smo stali pri izdelavi tega svojega načrta na stališču enotnega, državnega in kot takega centraliziranega šolstva. Ker bom imel pozneje priliko kazati na drugačno stališče, osobito povdarjam enotnost šolstva. Rekli smo: Ta naš zakonski načrt ni načrt za popolni šolski zakon. t. j. za oni skupni šolski zakon, kakor ga terjamo, da bodi zaradi tega. ker mora biti vse narodno šolstvo enotna narod no vzgojna in izobraževalna naprava, kar naj že na zunaj dokazuje skupni šolski zakon za vse šolstvo.«
Prvotno je naš namen bil sestaviti tak zakonski načrt, iskali smo v to svrho zvez z učiteljstvom vseh kategorij, našli sicer prijazno razumevanje, a nikake »omoči. Zato smo se končno zodovoljili, da smo izvedli zakonski načrt podrobno le za nižje narodno šolstvo, ostalo pa smo označili v smernicah.
Ta naš zakonski načrt je bil prvi poizkus enotnega šolskega zakona — kakor bomo videli kasneje, je ostal edini.
Na primer sem hotel s tem označiti osnovno vsebino zakona, kakor ga ie terjalo slovensko učiteljstvo od početka. Za obliko moram pripomniti, da smo iz ozi-rov na notranje torišče prostega duševnega dela v šoli. ki ga morajo uravnavati le krajevne in prosvetne prilike, a ostane v pedagoških in didaktičkih principih ne-vezajio vsled zakona in naredb. terjali okvirni zakon in takega smo tudi poizkusili po najboljši svoji volji prirediti. Rekli smo: »Za pouk in za vzgojo more zakon pač predpisati splošno smernieo, ne more pa postaviti vsega šolstva do skrajnosti na isto merilo« in smo še dodali: »Skratka: nemogoče je vse šolstvo
potisniti pod isti klobuk, ker bi bilo tu oremalo prostora za šolski razvoj, kakršen ie potreben zaradi razvoja naroda in njegovih gospodarskih in prosvetnih razmer.«
Omenil sem ta naša načelna stališča od vsega početka sem, ker se mi je zdelo to potrebno za razumevanje našega na-daijnega dela pri zakonskem načrtu in | za naš mnogokratni odpor na to ali ono stran. Danes ne moremo več razpravljati o teh in takih tezah, kajti razmere so nas postavile pred fait accompli. da je zakonski načrt, o katerem naj danes poročam, že predložen ministrskemu svetu in ni izključeno. da ga dobi v najkrajšem času v razpravo zakonodajna oblast — narodna skupščina.
Moj članek, ki sem ga pod naslovom »Enotni in okvirni šolski zakon« pred kratkim priobčil v »Uč. Tov.«, poizkuša odkriti del vzrokov, ki so nas z našimi načelnimi zahtevami potisnili v ozadje. Med najglavnejše štejem: naše medsebojno nepoznanje in vsled tega naše medsebojno nerazumevanje.
Ta vzrok ne datira šele iz poslednje dobe in ne iščimo ga le v Beogradu; prvič smo se srečali z njiim že 1. 1919 pri anketi za sestavo zakonskega načrta, ki io ie sklical ljubljanski višji šol. svet. Ze takrat so nas ločili v sekcije: sekcija za osnovno, sekcija za srednjo, sekcija za visoiko šolo: vsaka sekcija je delala zase, nikdar se niso sešle vse. dasi smo zastopniki učiteljstva opozarjali že tu, kjer smo se vsled kolikortoliko poznanja le upali sporazumeti, naj se najpoprej določijo temelji in na njih naj strokovnjaki izdelujejo skupni zakonski načrt po sekcijah. To se ni zgodilo, kar pa je danes že povsem brezpomembno; izdelek te ankete ie bilo povsem mrtvorojeno dete, ki ga živa duša nikjer ni upoštevala. Danes. ko smo doživeli še slabše načrte, lahko rečemo: škoda!
Istočasno kakor anketa v Ljubljani, je prerešetavalo vprašanje zakonskega na.-črta za osnovne šole »Prosvetni odbor« v Beogradu; njegov načrt je priobčil »Učit. Tov.« dne 17. sept. 1919.
Ta načrt je zbudil pri nas skrajni odpor; a vedeli smo: s protestom samim ne dosežemo ničesar, treba je dokazov, treba dela. Zavezni odsek za preustrojitev šolstva je zopet z vso agilnostjo stopil v
akciio. predal beogradski načrt v obravnavo okr. učit. društvom, sam pa zbiral njihove pripombe in izpremembe, delal v svojih sdiah ter redigiral. da je že dne 10. jun. 1920. lahko izdala Zaveza svoj ofi-cialni »Načrt zakona o narodnih šolah za kraljevino SHS«.
Še isto leto le nekaj dni potem ie sledilo udružen.ie jugosl. učiteljstva in težišče dela za preustrojitev našega osnovnega šolstva smo prenesli v centralno organizacijo. Povdarjam; osnovnega šolstva. Naša zahteva po enotnem šolskem zakonskem načrtu je povsem ostala glas vpijočega v puščavi, ukloniti smo se morali vedno silnejši vseobči diferencijaciji, ako smo hoteli vsaj v svojem kotu pod skupno streho prodreti s svojimi idejami.
Centralna učiteljska organizacija je dosegla, da je ministrstvo prosvete z odlokom št. 18115 od 28. IV. 1921 obrazo-valo posebno komisijo, ki se ji je poverila naloga, da izdela projekt zakona o narodnih šolah za kraljevino SHS. Od Slovencev je bil povabljen v to komisijo tov. viš. šol. nadzornik E. Gangl; pretežno večino komisije so tvorili tovariši iz Srbije, ki so tudi uveljavili v načrtu svoje težnje in svoj sistem. Tega jim ne pravim kot učitelj, nego samo konstatiram kot dejstvo ki nam je pokopalo poslednjo nado na uresničenje enotnega, a tudi okvirnega šolskega zakona. O projektu razpravljati danes ne moremo, ker ni več aktualen; »Nar. Prosv.« ga je objavila 1. 1921 v št. 60—71 in odtod je znan tudi pri nas. Načrt ie. bil predložen ministrstvu prosvete, v roke ga ie dobil načelnik osnovne nasta-ve g. Vlado Radojevič in precej časa ni bilo ne duha ne sluha o njem. »Nar. Prosv.« je tirjaia. da se predloži načrt ministrskemu svetu in narodni skupščini, g. Radojevič pa je molčal in — delal. Delal z ozirom na vidovdansko ustavo, pa z vso skrbnostjo in prevdarnostjo, ki jo mora pri njem spoštovati, kdor je imel kedaj priliko, da ie z njim delal. Zal pa — ne s popolnim poznanjem razmer v vsej državi. Poleg tradicionalizma glede zako-nodaje v smislu bivše kraljevine Srbije je to menda najpoglavitejši vzrok, da načrt g. Radojeviča ni zadovoljil. Ne samo pri nas, kjer se je dvignil proti njemu buren protest, ki ga je priobčil »Učit. Tov.« dne 29. XII. 1921; tudi v krogih srbskega učiteljstva projekt ni našel nedeljenih simpa-
LISTEK.
Ob priliki risarskih razstav.
(F r. S—r. ;iz ne natisnjenega II. dela »Risanje v ljudski šoli.«)
XIX. Kako je presojati učenčeva dela.
Malokdo zna prav soditi učenčeva dela in njegove uspehe.
Učitelj, ki ima le svoj razred pred očmi nikdar ne vidi, kai drugi otroci zmorejo v isti starosti, zlasti če se drži r ob.sk o načrta sestavljenega pred leti. Tak učitelj ne more soditi pravilno*. Nedo-staia mu zadostnega širokega obzorja.
Nadzornik, ki vidi uspehe mnogih šol. pa nima vpogleda, kako je delo v razredu. ker je le prepogost slučaj, da se rjsbe na zunaj sijajno opremljajo, v učenčevem duhu pa ni od uspeha nič ostalo |n otrok nima od risbe prav nobenega [onmalnega uspeha, ki bi se moral pričakovati v primeri z risbo; tak nadzornik sodi pravilno o risbah. Le preveč je {taktičnemu risarskemu učitelju znano, ^ako ie lahko doseči navidezne uspehe.
če se n. pr. riše pred učenci na šolsko desko, učenci pa prerisujejo, če se prerisujejo predloge, če učitelj popravlja učenčeve risbe, če dovoli, da si pomagajo z vsemi, tudi metodično nedovoljenimi sredsti itd.. — učencev duh pa ostane pri tem početju siromak.* Kdor tu ni spreten. ta se lahko vara. Le ena sama poteza in že napravi večkrat risbo prijetnejšo.
Oče in mati ne bosta sodila nikdar merodajno. Nedostaja jima največkrat strokovnega znanja. Prevzeta sta od slepe ljubezni do otroka in mislita, da je nju-iih otrok v vseh strokah prva luč, če je količkaj talentiran. Prilike nimata, da bi primerjala, kai znajo drugi otroci in ka-košna so njihova dela. ki so napravljena pod istimi pogoji; še mani pa morejo primerjati dela svojega otroka z deli, ki nastajajo pod roko istovrstnih otrok na drugih šolah.
Umetnik sodi o risbah drugače nego učitelj, če je tudi metodik, — kar pa naj-
* O nemoraličnih sredstvih, o prevarah. lažeh in goljufijah ne govorim.
večprat ni. uradnik drugače ko rokodelec, kmet drugače nego meščan itd.*
Brepogoino ne moremo prave sodbe pričakovati od nikogar.
Najvišje bi pa stala sodba istega učitelja ki je navdušen za predmet, deluje po svojem najboljšem znanju in najboljši vesti; ki otroke proučava dobro, ker vodi ga temeljito splošno pedagoško in posebno psihološko znanje, pa tudi najboljše prepričanje in dobra umerjenost; ki je sam dober risar: ki napreduje s časom iti si razširja obzorje, ko se briga za pojave na risarskem polju v svoji 'domovini in v naprednih tujih deželah, da si tako ostri sodbo venomer; ki ima neusahljivo ljubezen do otrok in spaja strogost na pravem mestu s prizanesljivosfio. Učitelj opazu.ie svoje malčke pri delu, pozna njihove darove in ve. s kakim trudom so dovršili svoje delo. Prav ta se zna vglo-biti v otroško dušo. Tudi to pride v pq-
* Ne govorim pa o pedagoških šarlatanih sploh ne. ki smatrajo risanje za veščino. Ti naj sodijo »čevlje kaikor kopitar«!	Opazka ob prepisovanju.
štev da samo učitelj ve. kako znanje je prinesel otrok v šolo, kako živi, kaikošno je njegovo obzorje že od doma in kake vzpodbude prejema od zunaj. Njegove uspehe motri in primerja od ure do ure, od tedna do tedna, od leta do leta. Samo njemu oristoja, če niso njegove zmožnosti baje mnogo manjše nego 'drugih, ki tudi smeio ocenjevati, edino merodajna sodba.
Razstave.
Zato pa tudi ne morem« pričakovati, da bi posetniki risarskih razstav sodili o njej pravilno. Take razstave nitmajo za širšo maso onega pomena, ki jim ga pripisujejo.
Vendar pa so zelo pomembne, ako dobe otroci priliko, da primerjajo svoja dela z drugimi. Na ta način se najbolj vzbuia zanimanie za predmet in tekmovanje.
Za otrokove sorodnike ie razstava važna, da tudi izvedo, kako je presojati dela njihovih ljubljencev vsaj približno proti drugim. Tako sodijo potem s pravil-
tij in priznanja. Ministrstvo prosvete ga je dalo v obravnavo Glavn. Prosvetn. Savetu ter pozvalo na sodelovanje še delegate iz pokrajin.
To delo bi bržkone rodilo drugačen sad — za svojo osebo sem v tem celo prepričan — ako bi Glavni Prosv. Savet ne vzel za osnov razprav samo projekta g. Radojeviča. nego bi si določil najprej načela za šolstvo in svoj oficiaini načrt sestavil po teh načelih. A omenjeni postopek je bil menda obvezen za Gl. Prosv. Savet.
Da obrazložimo tudi Slovenci svoje zahteve, sva s tov. Iv. Dimnikom začela pisati o njih v »Nar. Prosv.«; dočim se je spuščal ta v specijalna vprašanja in jih obravnaval z našega stališča in ozi-raie se na naše prilike, sem sam priobčil obširnejše razmotrivanje pod naslovom »Načelno pitanje sloven. učiteljstva o projektu zakona o osnovnim školama«. Reči moram, da so se člani Gl. Prosv. Saveta. katerim je urednik »Nar. Prosv.«. spoštovani drug Milj. Stankovič redno dostavljal vse številke, v katerih so bila ta razpravljanja, za naše stališče zanimali. a spoznati smo morali, da je zlasti v načelnih vprašanjih prišla naša propaganda prepozno.
Vobče je treba priznati, da za učiteljsko stališče Radojevičev načrt ni slab. se je pa v tem oziru še izboljšal: zahteva pač strogo izpolnjevanje dolžnosti, a nudi obenem polne pravice.
Največja njegova pridobitev je 8 letno obvezno šolsko pohajanje, s čemer nam je za današnje razmere dovoljno preskrbljeno za notranji razvoi našega šolstva. Isto jamči med drugim tudi zahteva. da mora vsaka šola imeti najmanj 2 učitelja, kar odpravlja 'današnje ornino-zne enorazrednice.
Tako smo dospeli danes na novo postajo Zakonski načrt, ki ga je osvojil Gl. Prosv. Savet v svojih sejah od koncem jan. pa v prve dni marca t. 1.. in ki je znan iz letnika »Nar. Prosv.« št. 85—90, ie glasom poročil predložen ministrskemu svetu. Kar moremo še danes storiti na njem, je to. da predložimo izpremem-be. ki jih je sklenila letošnja velikonočna anketa ljubljanskega poverjeništva UJU; in to bo storjeno v poslednjih minutah dvanajste ure.
Kako naj to storimo, hočem omeniti na koncu. Sedaj pa si dovolim opozoriti na najvažnejše izpremembe, ki jih predlaga omenjena anketa; predaleč bi namreč vodilo, ako bi hotel opozarjati na vse iz-premenjene podrobnosti; na razpolago pa sem ob koncu poročila za morebitna pojasnila v tem ali onem vprašanju.
Vzroki, ki so nas vodili pri tej ali oni izpremembi, so večina brez posebnega utemeljevanja razvidni iz izpremembe same. Suponiram pa pri svojem poročilu da je v Beogradu predlagani in popravljeni Radojevičev načrt znan vsaj v bistvenih točkah.
Čl. 1. izraža smoter osn. šole. Dasi priznavamo, da je izražanje smotra v zakonu le programaitično. ie vendar smoter označiti izčrpno: načrtov ta čl. je povsem izpustil telesno vzgojo, ki jo naša pripomba povdarja.
Čl. 6. določa dolžnost staršev, da dajejo deco v šolo; dopušča pa, da jo ti lahko pohajajo kjerkoli. Tu smo statuirali pravilo, da moraio hoditi otroci v domačo šolo
, Čl. 9. našteva vrste osnovnih šol ter | navaja tudi šole za odrasle nepismene. Potrebo pouka za odrasle nepismene vseskozi uvidevamo. mnenja pa smo. da so za ta pouk primernejši tečaji mesto šol; zato naj imajo to označbo, kar gotovo tudi v inozemstvu bolje učinkuje.
Čl. 22. i. n. vpostavljajo šolske občine in jim nalaga dolžnost, da zidajo in vzdržujejo šolska poslopja ter skrbe za stvarne šolske potrebščine. Iz preteklosti našega šolstva predobro poznamo kvarni vpliv krajnih šolskih svetov, kakor tudi oviro v razvoju šolstva, da se breme zidanja in izdržavanja šolstva nalaga šolskim občinam. Mnogokrat pa se šolske občine tudi pri najboljši volji ne morejo dvigniti do tega, da bi skrbele uspešno za svoio šolo. ker so gospodarsko prešibke. Zato priporočamo, da se izdrževalno breme prenese na širša, gospodarsko čvr-stejša ramena, t. j. na srez. v katerem bodo premožnejše občine pomagale v prosvetnem dviganju slabšim, kakor se to na pr. pri cestah i. pod. že danes godi.
čl. 54—»-57. Postopek pri vpisovanju šolske dece v šolo smo neznatno izpreme-nili tako. da ga približamo našemu današnjemu načinu, ki je preprostejši, a nudi bolji pregled.
Čl. 58. Našemu današnjemu nazira-niu smo zbližali tudi določbe o opravičlji-vosti otroške odsotnosti. Šolske kazni, dasi se zde našemu naziranju drakonične. smo pustili neizpremenjene z ozirom na državne razmere, prenesli pa smo njihovo eksekutivo od šolske občine, ozir. od kraju. šol. sveta, ki ga eliminiramo, na sodišča. katero ima oboo eksekutivno oblast.
Čl. 60. Za ocenjevanje določa načrt rede (gl. tam); mnenja smo bili, da nam zadostujejo trije, in sicer: odličan (3), do-bar (2),slab (1). Pustili pa smo nam dose-dai neobičajno zaznamovanje (3, 2, 1), ker se nam ni videlo potrebno, v taki malenkosti biti le iz tradicionalizma drugačnega naziranja.
Izjavili smo se za to, da poučuj učitelj v šoli vse predmete razen veronauka.
V istem členu smo določili nepredvideno maksimalno število tedenskih ur (25) in honoriranje nadur.
Čl. 87. Smo dopolnili ne dovolj označeno pravico na stanarino učiteljstva.
Čl. 95.—113. obravnavajo učiteljske pravice. V teh čl. smo spravili v sklad z določbami zakona o civilnih državnih uslužbencih one določbe, ki bi mogle poslabšati učiteljski položaj napram onim.
Čl. 114. Tu smo znižali število učencev v posameznih razredih od 60 na 50 (pri 1. š. 1.) in od 50 na 40 (pri več šol. letih).
Čl. 119.—130. obsegajo disciplinarno postopanje. Tu srno predložili postopne (srezke. oblastne, državne) učiteljske porote, ki nai deluiejo v disciplinarnih zadevah skupno z učiteljskimi zbornicami.
Čl. 131.—147. govore o postavljanju in nameščanju učiteljstva. Najvažnejše naše izpremembe v tem odst. so: 1. da soodloča pri nameščanju učiteljstva učiteljska zbornica, 2. črtali smo čl. 141., ki jamči učiteljsko stalnost na istem mestu le 15 let. Pustili pa smo. oziraje se na državne potrebe, določbo, da je vsak učitelj prvih 6 let na razpolago ministrstvu prosvete.
Čl. 148.—150. Ocenjevanje učiteljstva smo v glavnem izpremenili v toliko.
nejšim. merilom. Šola občuje uspešno z domom in vzbuja se zanimanje za predmet tudi v domačih, često zakrknjenih krogih. To je za nadaljne uspehe zelo važno.
Učitelj pa se mora potruditi, da po-setnikom o razstavi pove. kako se moraio otroška 'dela umevati. Narod se mora šele naučiti gledati. Vedeti mora, kako se riše danes metodično. Zlasti se mora prepričati, da niso današnje risbe brezdušni posnetki risb na šolski tabli ali pa po predlogah. Otroška risba je važen otroški doživljaj, je samolastno učenčevo delo — original! Kot taka ne more biti nikdar, najmanj pa kot prvo delo. brez napake.
Primerjati se more le s prostim spisom. ki tudi ni nikdar brez napake. Prejšnje risbe pa so bile prepisi, brez duha, brez značaja, brez osebnosti.
Učiteljstvo bo v šolskih razstavah gledalo v delavnice svojih tovarišev in
snovalo si bode iz izkušenj nov kapital. *
Da bo pa osnovna rasztava na vzgojni podlagi, je treba, da se drži strogo trdnih načel. Ta bi bila na pr.:
1. Razstaviti se morajo vsa dela, ki so jih oddajali učenci kot svoje proizvode tekom leta ali v kakem drugem roku in so se razredovala kot taka.
2.	Naznanjen mora biti čas, v katerem so se dela vršila, in sicer v urah na teden in na leto z ozirom .na to. koliko je ur iz umika odpadlo.
3.	Za vsako risbo se mora vedeti, v katerem šolskem letu, v kateri skupini in v kateri starosti jo ie risar izvršil.
4.	Za vsako risbo se mora vedeti, pod katerim nadzorstvom je nastala, zlasti ali ie domače ali šolsko delo.
5.	Če bi se rabili posebni pripomočki pri delu, zlasti podobe, bi se moralo označiti to na risbi iskreno.
Iz otroških risb se sklepa često naglo na novo risarsko metodo in se tudi včasih obsoja. Pa nova metoda ne more propasti. ako se tvori po njej iskreno in dosledno in ako so ljudje, ki io razumejo. — Če pa propade, se godi to le. kar se je .ne razumi. Ali ie ne razumejo učitelji ali starši. Preveč stoje ljudje pod vplivom starih umetnin, še bolj pa pod vplivom njihovih olagiatov, ki se često šopirijo nepošteno. Zato zahtevajo taki ljudje preveč. — Soditi mora le. kdor je kedai sam risal. Včasih se zgodi, da prav zato izgubi otroik veselje do dela. ker se sam pod tukaj omenjenimi umetniškimi vplivi sodi prestrogo. Tu ima pedagog-risar prav resno nalogo. Uporabljati mora naj-nežnejši takt. da posreduje pravilno in pove otroku, v čem tiči vrednost njegovega dela.
da ga ne ocenjuje nadzornik, marveč ocenjevalna komisija na podlagi nadzorni-kovih vpisov.
čl. 157. Popolnoma in načelno smo izioremenili ta člen, ki podaja občo razdelitev uprave in nadzora in ki se glasi sledeče: (gl. v načr.) Nasproti temu smo se držali prvotnega svojega principa, da izločimo kraj. šol. svete ter da spadajo stanovska učiteljska vprašanja, uprava in eksekutiva učiteljskih skupščin v področju učiteljstva samega: zato smo stavili semkaj besedilo iz Zav. načrta iz 1. 1920., ki se glasi: (gl. tam).
Neposredno šolsko upravo izročamo upravitelju, ki vodi tudi šolsko blagajno.
Na tem mestu se mi zdi še izven poročila samega potrebno na nekaj opozoriti. Zakonski načrt sam vsebuje znano učiteljsko zahtevo po ločitvi šolske od obče uprave; stari zakon o obči upravi in samoupravi nasprotno postavlja šolsko upravo še vedno pod političnega šefa. In poročila pripovedujejo, da se je zakonski načrt, oziraje se na že izišli zakon izpremenil — »Nar. Prosv.« sicer trdi. da nebistveno — Česar si ne morem prav predstavljati; da se opusti načrt ločitve, iie menda bistvena in načelna izpremem-ba; vendar pa ni najhujša. Upajmo, da zakonski načrt ne doživi težjih izore-memb, ki bi ga utegnile res principielno pokvariti.
Čl. 162.—177. V odst., ki govori o šolskih nadzornikih, smo z izpremembami vnovič povdarili načelno svoje stališče, da se moraio nadzorniki vseh vrst jemati le iz onega učiteljstva. za katerega šole so določeni in da imei pri predlogih oseb za šolske nadzornike učiteljstvo svojo besedo. Tudi načelo strokovnih nadzornikov smo povdarili s svojimi izmenami.
Čl. 178.—197. Upravo, v teh členih označeno, smo v smislu prej omenjenega načela izpremenili tako, da smo zamenjali besedilo v najnovejšem načrtu z besedilom. kakor ga vsebuje Zavez in načrt iz leta 1920.
Čl. 213., ki govori o spremljanju otrok v cerkev, smo izpremenili v toliko. d.a naj učiteljstvo ob določenih dnevih deco v cerkvi le nadzoruje; kot nepotreben smo označili naslednji dostavek (gl. tam.)
Kot nedostatek smo občutili v zak. načrtu to. da ne govori o učiteljski izobrazbi in nadaljni učiteljski izobrazbi.
Dasi se hočejo urediti učiteljske šole s posebnim zakonom, smo vendar mne-nia, da je treba v zakonu- ki omenja učiteljsko spremo, označili tudi smernice zanjo. To smo storili z ustavitvijo tozadevnega odstavka iz Zav. načrta 1920.
Čl 219.—241. V prehodnih naredbah smo dopolnili le še ono. kar se nanaša na izpremembe v glavnem tekstu.
Predlog:
To so v glavnem izpremembe. ki jih je izvršila velikonočna anketa. Že poprej sem rekel, da se izvrši njihova izročitev v poslednjih minutah dvanajste ure.
Zato predlagam, naj ljubljansko poverjeništvo UJU predloži vse izpremembe z utemeljitvijo nemudoma Glavnemu odboru UJU s orošnio. da si jih osvoji kot svoje in jih predloži ministrstvu prosvete s prošnjo, da jih uvažuje in mero-dainim osebam, narodnim poslanikom itd. s prošnjo, da zastopajo naše težnje v prid našemu šolstvu in učiteljstvu in s tem v prid razvoju narodne in državne prosvete.
Ovire povoljnih učnih in vzgojnih uspehov v šoli,
(Poročal na okr. učiteljski konferenci v Ljubljani dne 24. junija 1922. Fran Skulj.)
Življenje je boj za obstanek. Temu je podvržen vsak človek, vsako živo bitje. Kdor podleže, je končal življenje. Življenjski boj človeštva je že altera natura posameznika, ki se dostikrat ne zaveda, da ga bije. Toda boj za obstanek ni edini, so še drugi boji, ki jih ima človek bojevati. Izmed vseh najtežji je gotovo boj za napredek, ki je tudi za človeštvo najvažnejši. Vse pridobitve dobrin na vseh poljih zaznamujejo silno težavne boje, predno so postale zmagovalke ter postale last človeštva. Nepreračunljive množine energične in psihočne naravi je porabilo človeštvo v boju za napredek. Ko se človeštvo veseli lavorik svojih zmag, že se snujejo novi cilji — ni počitka, ni oddiha in to je življenje.
Ognjišče bojev za napredek je v šolstvu. Ne smemo se čuditi, da je speci jelno zato delo vzgojitelja in učitelja tako težavno, ker se mu stavi ravno vsled tako važne pozicije, kakor jo zavzema šola, vselej in vsepovsod brezštevila ovir. Ovire so bile, so in bodo. včasih večje, včasih manjše po raznih okoliščinah in časovnih razmerah. Naloga šole je, da jih pobija, odstrani in jim izdere
strupenim kalem, ki so vzklile v škodo Živimo v dobi, ko dosegajo te ovire višek in opominjajo vse one, ki imajo voljo in so posvetili svoje delo vzgoji in pouku, k resnemu razmišljevanju, kako odstraniti neznosne ovire.
Vojna doba in prva leta po vojni so nudila najugodnejši teren vsem onim strupenim kalem, ki so vsklile v škodo vzgoji in pouku, ter bahato pognala svoje korenine v splošni1 propalosti. ki je poplavila s svojimi valovi kulturni pokret našega naroda. Že nekaj let pred vojno se je pripravljal ta teren, vede ali nevede, o tem nočem tu razpravljati, dokler ni izbruhnilo vse skupaj v svojem elementu do viška. Opravičeno se danes toži, da ni mogoče doseči kljub vsem naporom učiteljstva onih ciljev v vzgoji in pouku, kakor bi bilo pričakovati po trudu in delu.
Kje tiče te ovire? Oglejmo si jih, da odstranimo trudeči se v svojem poklicu vse. kar nam ovira ter nam ustavlja korak na potu naših ciljev.
Ovire so dvojne: izvenšolske in šolske. Prve so one na domu. na ulici in v človeški družbi sploh, ter politične. Šolske ovire so pedagoško didaktičnega značaja ter one šolske uprave.
Kakšna je okolica in njen vpliv na vzgoio med in po vojni do današnjega dne? Socijalne razmere so se poslabšale za minimum1 50%. Neizprosna sila v boju za življenje je izpila iz src večine prebivalstva nežna in blaga čustva, v človeška srca so se vgnezdili: egoizem, sebičnost, brezčutnost do bližnjega, pesimizem, otopelost za vse višje; v bogatih hišah: razkošje, razuzdanost, lahkomiš-ljenost, brezskrbnost, brezbrižnost za vse leno in blago. V taki mlakuži pokvarjenosti srca in duše, v oblateni in ponižani morali ne morejo rasti krepost, volja, dovzetnost do lepote in dela, ker ni vzgledov in vzpodbude. Sedanja šolska mladina je bila v tem okuženem zraku vzrejena — če hočete — vzgojena. Kaj pričakujemo od nje druzega, kakor apa-tijo do pouka, brezbrižnost za delo in pomanjkanje volje. Okuženo srce je preneslo dete že v šolo in ponajvečkrat se doma vsako drobno vzgojno zrno iz mladega srca izruje, predno požene prve kali življenja. Materialistično razpoloženje mase je stalna sila, ki vleče mladino navzdol. Vsak dan čuje mladina doma ali na ulici, (— to pripoveduje v šoli —) kako udobno živi ta ali oni, ki se ni ničesar učil, ki je bil znan delomrznež, a sedaj ima blagostanje. »Kaj se boš učil, saj ima vsak delavec več, kakor učen gospod« je stalen refren otrokove okolice. Potepuh, malopridnež, navihanec, ti so danes mladini pravi idealni tipi za bodočnost. — Vzgojitelj to gleda in nima moči, ne pripomočkov, da bi odvrnil to usodno pohujšanje. Treba bo krepke državne roke, da odstrani pogubonosne vplive slabe okolice. Zaščita javne morale je dolžnost države. Tudi drakonični zakoni ne bi bili prekruti, da se uničijo korenine, iz katerih izvira vse zlo in te so: lenoba, delo-mržnost, tatvina, surovost, poboji, pijančevanje, nemoralnost vseh vrst. korupcija itd. Če teh izrastkov vsega hudega ne izderemo iz našega ljudstva, zaman bo trud in vse naše delo.
(Dalje prihodnjič.) .
Iz Jugoslavije.
— Služenjfe učitelja u stalnom kadru.
»Narodna Prosveta« poroča: Ministar-" ski Savet usvojio je predlog g. Ministra Prosvete, na osnovi koga je Ministar Vojne odlukom F. D. Br. 29098 od 14. o. god. izdao naredenje: »da se učitelji 1 svršeni daci Učiteljskih Škola kao i svr-šeni bogosiovi pozivaju u kadar na službu svake godine, počev od 1. jula o. g. po tri meseca, za vreme velikog odmora do odsluženja kadrovskog roka. Ovakvo pozivanje biče sve do novog zakona 0 ustroistvu vojske, kojim če se i ovo re-gulisati«. Pri ovome s vi oni učitelji na koje se ovo naredenje odnosi kad podu na odsluženje svoga roka u vojsci imaju samo o tome da izveste svoga školskoR nadzornika i ne njoraju podnositi ostavku na učiteljsku dužnost, jer se oni neče n1 razrešavati od učiteljske dužnosti. a priimače sve svoje dosadašnje prinadlež-nosti, samo zato vreme ne treba da pri" maju platu kao vojnici (jer dve plate 11 isto vreme ne mogu imati). A 1. oktobra o. g. s pozivom na pomenuti broj Min1" stra Vojnog imaju da se prijave svojo.' dotičnoj komandi, da ih razreši i uputi na svoju redovnu učiteljsku dužnost.
Iz Petrin je je prišlo 27. junija na študijsko potovanje v Slovenijo 42 hrvatska maturantov pod vodstvom 4 profesorje in 2 profesoric. Potujejo preko Ljubljane-Bleda. Bohinja. Zagreba v hrv. Prirnorjc-V Ljubljani so si ogledali tudi Učit.
f
skarno in naša gospodarska podjetja. Potovanje jim je omogočila šolska oblast s primerno podporo, kar bi priporočali ¡udi naši šolski upravi, ker so taka potovanja izredne važnosti ravno za učiteljski naraščaj.
— Še enkrat draginjske doklade. Zopet se zbira vlada, da reši uradniško vprašanje. Ali se bode ob ti priliki vzela v oretres tudi krivica, katero so nam državnim uslužbenkam, omoiženim z državnimi uradniki prizadali po členu 34 zakona o draginjskih dokladah? Ob vsakem prejemku, mesečne plače vzplamti v meni vnovič ogorčenost, ki jo čutim nad krivico zgornjega člena. Ta demoklejev meč mi je vzel vso navdušenost in veselje do dela. Sram me je in ob enem me boli, da moia plača niti toliko ne znaša, da bi ž njo lahko krila izdatek za 14 letnega sina. gojenca dijaškega doma. Moje delo z 22. službenimi leti niti toliko ni vredno, kakor sedaj potrebuje 14 letni fant. Tova-rišice, omožene z neuradniki, dobivajo celo draginrsko doklado. a me. ki imamo moža uradnika, najbrž za kazen, samo polovico te doklade. Moja tovarišica s 6 službenimi leti ima večjo plačo kakor jaz. Omožena je z velevinotržcem, trgovcem in gostilničarjem. Ona si vso mesečno plačo lahko prihrani in v počitnicah po-tuie za ta denar, med tem- ko si jaz niti potrebne obleke kupiti ne morem. Ne zavidam i.o za plačo, sai si jo za svoie delo pošteno zasluži, a da je moj zaslužek za isto delo polovico manjši, tega ne uvidim. Če ie delo nas omoženih z državnimi uslužbenci manj vredno, zakaj nas država ne odstavi, polovičnega delavca tudi jaz ne maram. Ako pa smo enakovredne delavke, ako zahtgva država od nas isto delo in nam nalaga isto odgovornost, imamo tudi pravico do iste plače, ki nam po zakonu pravice gre in ie dolžnost države. da nam io tudi da. Če pa gospodje •pri vladi še nadalje odobravaio to krivico treba ie obžalovati državo, katera si misli kaj prištediti s tem. da svojim na-stavljencem pritrgava upravičeni zaslužek.
—	Slovenski duhovnik in slovenski učitelj pri Kočevarjih, Da je nevoščljivost duhovnikov napram »bogato« plačanim učiteljem res sijaina- drastično osvetljuje sledeči slučaj: L, 1852. je podelil človekoljubni sveščenik Jožef Grarner iz Poljan pri Toplicah Vs farovškega zemljišča in gozda vsakokratnemu učitelju v Poljanah. kot neoporečna last. Šola kupuje drva drugod. Sedanji župnik L. pa pohlepno steza svoie roke po krasni učiteljevi lastnini, da bi zopet pridobil »farov-žu«. kar je »bilo farovškega«. In ko si je sedanji učitelj dovolil »predrznost«, da ie za svojo nujno rabo dal posekati iz svojega gozda od katerega je seve tudi davkoplačevalec, lesa za 600 kron, so bile ogromne denuncijacije od strani Ko-čevariev na oblasti, vse seveda na inici-iativo »velikodušnega« in »nesebičnega« duševnega pastirja. Učitelj, Ti pa pred sodni stol. zagovarjaj se za prestopek, ki si ga v letu 1921. smel neomejeno izvršiti, ker se ie pa 1. 1922. nebo stemnilo, da je v Poljanah vse »črno« in se Ti grešnik učitelj, upaš poleg še celo imeti samonikle nazore, bodi obsojen! Skoraj bi definirali stavek o narodnih izdajlcah na ljubo farškemu egoizmu ali proporciia. Edina Slovenca med Nemci!
—	Požrtvovalna kočevska mladina. Na inicijativo šolskega vodje gosp. Tea Petrianega je darovalo odnosno nabralo za »D om kraljice Marij e« 350 otrok slovenske osnovne šole v Kočevju Din 722.95 kot spomin na dan poroke Nj. Vel. kralja in kraljice. V isti namen iz istega povoda ie dalje darovalo oziroma nabralo 268 otrok nemške osnovne šole v Kočevju Din 968.30. Živel plemeniti šolnik! Živela kočevska šolska mladina, ki ie pokazala tooločuteče srce za osirotelo in trpečo deco!
—	Vsa okrajna učit. društva, ki so nabirali prispevke za Gradišnikov spomenik. se naprošajo, da blagovolijo iste Poslati čimoreie tovarišu Fr. Žagarju, učitelju v Celju. Zbirka se zaključi z 31. julijem.
—	Na vdanostno izjavo, ki jo je poslalo učiteljstvo ljubljanske okolice s konference dne 23. junija t. 1. Njihovima Veličanstvima povodom poroke je došla sledeča zahvala: »Njihovi Veličanstvi, vzradoščeni po izjavi vdanosti, se srčno zahvaljujeta učiteljstvu ljubljanske okolice.« — Jankovič.
I — Prireditelje na šolskih odrih opozarjamo na novo Ribičičevo zbirko »Šest mladinskih iger«.
—	Šolska razstava v Stični na Dolenjskem. Učiteljstvo petrazrednice v Stični je priredilo v nedeljo — 25. junija
razstavo ženskih ročnih del. risb in
r """ ""
in kmetijske oprave, orodja posameznih rokodelskih strok itd. — Smelo rečemo, da nas je vsa razstava v obče prav zadovoljila. Izpostavljena so bila razna ženska ročna dela vseh razredov, ki pričajo. da se učiteljice trudijo zadostiti svoji zadači in da so se učenke naučile najpotrebnejših ročnih del. koje bodo v bodoče kot dekleta in žene prav potrebovale v družinskem življenju. Dela učenk so dokazala, da so deklice v tem delu prav spretne. Risbe po naravi so nam tudi ugajale in značijo, da imajo otroci v tej stroki precejšnjo urnost. — Umestno ie, da se risanje po naravi goji v pravi meri. ker to bode gotovo mladina potrebovala v svojemu življenju. — Posebno hvalo zaslužijo lesni izdelki različne kuhinjske, pohišne in kmetijske oprave. Baš tako prav lepo izrezljano orodje raznih rokodelskih stanov. Videli smo prav mnogo teh izdelkov, kakor: žlice, nože, vilice, krožnike, sklede, metle, smetnišni-ce. piskre. pokrovače. trinoge, stollce, stole, mize, rešeta. klopi, okvire, stojala, table, križe, škafe, grablje. lestvice, lopate* voze. table, kletke, or^ila, pluge itd. ! itd. Ti lesni izdelki —^ modeli — en mini-j atur so lepo izdelani in človek se mora 1 de facto čuditi otrokom, ki so izdelali tako lepe modele. — Te modele bode učiteljstvo prav lahko uporabljalo pri nazornem pouku v šoji, kajti lesen model je pri tem pouku umestnejši od dotione slike. — S takim delom pridobi mladina veselje do rokodelstva in bode z radostjo se poprijela po izšolanju one stroke do katere ima največje veselje. — Konečno čestitamo šolskemu vodstvu in učiteljstvu na lepem šolskem uspehu in prav lepi razstavi vseh izdelkov.
— Matura 1. 1912. na moškem učiteljišču v Mariboru. Letos slavimo 10 letnico. Lojze, Nejče in jaz smo imeli že pomladi tozadevno predkonferenco. — Sklenili smo takrat, da bi imeli sestanek 8. in 9. sept. v Mariboru. Ker pa je takrat v Ljubljani profesorski kongres in ne bi mogli povabiti k sestanku naših bivših profesorjev, zato mislim, da bo naibolje, ako priredimo obletnico dne 3. septembra. — Mesec avgust ne pride v poštev. ker je ta mesec sokolski zlet. Vendar prosim vsakega, ki ima kak predlog ali željo, da mi isto sporoči. Sredi avgusta priobčim potem v »Tovarišu« defi-nitivni sklep. — R. R., Maribor. Aškerčeva ulica 3.
Vestnik meščanskih šol.
—c Poziv na »Prvi kongres učitelja gradjanskih škola iz Kraljevine Srba, Hrvata t Slovenaca«. koji če se održava-ti dne 6. i 7. jula 1922. u Zagrebu u zgradi Kr. učiteljske škole (Meduličeva ul. 33. 1. sprat). Razpored: 1. dne 5. jula u 4 sata poslije podne predkonferencija delegata sviju udruženja. 2. D n e 6. i 7. j u-la u 9 sati prije podne kongres ovim redom: a) Pravni i materijalni odnošaji učitelja gradj. škola. Referent g. Josip Kovačevič. direktor - kr. dvo-razredne trgovačke škole, Zagreb, b) Načrt zakona za gradj. škole i nastavni plan prema tom zakonu. Referent g. Ale-ksandar Nadjuvinski, direktor državne muške gradj. škole. Novi Sad. c) Grad-ianska škola prije, sada j kakova treba da bude. Referent g. Dominkovič, umi-rovlieni direktor gradj. škola, Zagreb, d) Osnutak »Saveza učitelja ugradj. škpla u ciieloi Kraljevini.« Referent g. Mita Gjor-gievič. direktor državne više djev. škole. Nov Sad. e) Osnutak glasila za promica-nie interesa gradj. škola i njezinoga uči-teljstva. Referent g. Dragutin Humek, direktor meščanske šole. Maribor. 3. Eventualije. — Poslije Kongresa p r e g 1 e d a v a n j e znamenitosti Zagreba. Akcioni odbor._
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Matura na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na višji strojni šoli tega zavoda se ie vršila matura v dneh 22. in 23. junija. Zrelostni izpit je napravilo naslednjih 21 učencev (podčrtani z odliko): Babnik Jakob, Bajuk Milan, Bene-d i č i č Anton Fišer Joško. Hudnik Drago Hus Dušan, Istenič Franc, Jakše Janko, Juvanec Vladimir, Kolb Albin, Mlakar Ljudevit. Možina Ivan, Obereigner Stanko. Ocepek Stanko. Pegan. Rikard. Pirnat Ivan, Popov Svetozar, Šribar Edo. Vrančič Hen-rik, Vrhunp Bogumil, Zore MIlan._
Naše narodno prosvetno delo.
—p Selca nad Škofjo Loko. Kakor lani. tako smo se tudi letos prav živahno gibali v šoli in prosvetnem polju. V letu 1921 ./22. smo imeli v zimskem času 3
predavanja iz sadjarstva in kmetijstva, katero je oskrbel šolski vodja. Pod nadzorstvom vodje se je cepilo sadno drevje pri sosedih. Vse učiteljstvo je prav marljivo razpečavalo srečke »Kola Jug. Sester« in nabrelo znesek 1600 K. kar je za podeželsko vas prav lepa vsota. Za »Dom kratice Marije« se je nabralo 1060 kron. Učiteljice so se s posebno vnemo zavzele za ženska ročna dela in si pridobile med preprostim ljudstvom priznanje. Najlepša pa je bila 29. junija razstava šolskih ¡'izdelkov, katero je posetil tudi naš krali in se o njej prav laskavo izrazil. Ta dan bo pač imelo učiteljstvo in mladina v najlepšem spominu. Imamo tudi pevski zbor. katerega vodi nadučitelj. Le žal. da so pevci raztreseni po celi dolini in so večkrat vaje onemogočene.
Šolski odri in pevski zbori.
—no V Št. Janžu na Dolenjskem je
proslavila šolska mladina poroko Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. na sv. Reš-njega Telesa dan s Finžgarjevo pravljico dvodejamko »Ptičji k al j«. Dvorana je bila nabito polna kar izpričuje, da vlada na deželi veliko zanimanje za mladinske predstave. O igri in njeni uprizoritvi se ie čula splošna pohvala. Poleg igre so bile na vzporedu razne deklamacije in petje otroškega zbora vse pod spretnim vodstvom g. učitelja Vlado Rojea. Izmed deklamiranih pesmi so najbolj ugajale: Utvina: »K o 1 i k o j e zvezdic«, Kettejeva : »Tončkove sanje« in Zupančičeva : »D i v j i m o ž« ter »H u d i č in k v a r t o p i r c i«. Kolektivno predna-šanje Zupančičevih »Z a b« je vzbudilo med občinstvom mnogo veselja in smeha. — Najbolj pa so se postavili mladi pevci in pevke. Peli so četveroglasno sledeče pesmi: »Slovenec se m«, kanon ! »Kak prijetno je na večer«, ko-j roška narodna: »Sem šel po dolin-: c i«, Foersterjeva: »A h n i 1 i z e m 1 i i c a ! krasna« in Hribarjeva: »Božji v o -I 1 e k«. Pesmi so dokaj težke zlasti radi I tega, ker prehajajo posamezni glasovi drug v drugega in imajo nižji gasovi ločeno besedilo od višjih; zelo pa se prilegajo po svoji vsebini in melodiji otroškemu čustvovanju. Otroci so jih dopeli s sigurnostjo in brez napake. Vsi so se čudili, da ie mogoče že na osnovni šoli doseči take uspehe v petju. Iz čistega dobička predstave se bodo nakupile nove knjige za šolarsko knjižnico; s tem bodo imeli tudi otroci svoje zadoščenje ter plačilo za trud in pridnost s katero so vztrajali pri pevskih in drugih vajah. Posebej se moramo zahvaliti Č. gospodu župniku Bajcu, ki je šel učiteljstvu v vseh ozirih na roke in mnogo pripomogel, da ie predstava tako lepo izpadla. Vsa čast mu ker zna ločiti politiko od šole in prav želeti je da bi ga posnemali njegovi stanovski tovariši tudi drugod. S tem bi bilo olajšano delo učiteljstva in zavladala bi lepša harmoniia med obema stanovoma, kar bi bilo le v korist in blagor naši mogočni in lepi domovini.
—po V Preserju pri Ljubljani so ondotni malčki priredili prvo šol. predstavo. V soboto 24. junija je bila za mladino in v nedeljo za odrasle. Uprizorili so trodejanko: »Deklica s tamburico« nato nekai odlomkov personificiranega Cicibana kakor: Čebelica in Ciciban, Ciciban posluša očetovo uro. Ciciban je zaspan, sledilo ie še nekaj domorodmih deklama-cii in slednjič ie zapel zbor šol. mladine pred ovenčano sliko kralja Aleksandra I. Lepa naša... in Bože pravde. Ker ni na razpolago niti odra niti primernega prostora. se ie vršila prireditev na prostem (pod kozolcem). Gledalci so se zadovoljni vračali od naše prve mladinske predstave. učiteljstvo je pa želo priznanje in zahvalo za svoj trud.
—po Dobrna pri Celju. Na dan kraljeve poroke in na »Vidov dan« ie priredila tukajšnja šola v topli-ški dvorani narodni slavnosti z govorom, deklamacijami in petjem. — Topliški gostje so nabrali med seboj prostovoljne prispevke (3708 K) za šolsko knjižnico.
—po Bukovščica. Dne 25. junija t, 1. je tukajšnji šolski voditelj Štefan Schein priredil nad vse pričakovanje dobro uspelo veselico s sledečim vzporedom:
1.	Lažnjiva Milena igra v 2 dej.
2.	Ven ček narodnih pes rnj. 3. O j p u n č i k a ta..., prizor. 4. Življenje ni praznik, deklam. 5, Domovina, petje in tel.ov. 6. Pripovedka o nosku, prizor. 7. Ciganska sirota, solo-petje. 8. Slepec, petje in telovadba. 9. Bože pravde. — Čistega dobička je 1300 K, ki se vporabi za nakup knjig in zvezkov revnim otrokom. — Ob sklepu šolskega leta se je nabralo med otroci 30 K in 300 znamk za Jugoslov. Matico. Imeli smo tudi razstavo deških in dekliških ročnih del pismenih in risarskih izdelkov.
—po Šolska mladina v Mokronogu je
priredila v četrtek dne 22. junija igro: »V kraljestvu palčkov« za šolsko mladino moikronoške šole in šole na Trebelnem. Igra ie uspela prav dobro, pozna se, da ie vodila vso stvar naša izkušena tovarišica gdč. učiteljica Ludovika Košenini. Otroci obeh šol so z užitkom gledali male palčke in prelepe vile, posebno pa se jim ie dopadei Norček in kralj, ki sta oba svoji ulogi izvrstno rešila. Tisočera zalivala vrli prirediteljici!
—po Tudi na Vranskem smo priredili s šolskimi otroci gledališko igro. Igrala se je namreč v korist C. M. podružnice leoa mladinska trodeianka s petjem: »V kraljestvu palčkov«. Dasi ima igra svoje težkoče in ie precej truda stalo, preden so se ie otroci naučili .vendar so jo izva-iali naši malčki v popolno zadovoljstvo občinstva. Nekateri prizori so poslušalce naravnost ganili. Zatorei pa srčna hvala vsemu učiteljstvu in drugim, ki so pripomogli. da se je igra vprizorila. — Na Te-lovo. po drugokratni vprizoritvi, so bili igralci bogato pogoščeni z različnim pecivom in pokalico. Vsem dotičnim p. n. gospem in gospodom topla zahvala! Pa da bomo zopet kmalu videli naše otroke na odru.
—po V torek, dne 27. pr. m. je uprizorila dekliška osnovna šola v.proslavo Vidovega dne v korist šolarski knjižnici v Narodnem gledališču v Mariboru ljubko netdejanko »Sneguljčico« .Narodno gledališče ie s krasnimi kostumi, slikovito sce-neriio ter z batnimi lučnimi efekti pripomoglo k uprav ¡zbornemu uspehu prireditve. Nastop otrok je bil zelo siguren, premišljen in izrazit, vokalizaciia čista in' razločna, modulacija glasov situaciji popolnoma prikladna. V lepem skladu z vso prireditvijo so bila tudi izvajanja češkega salonskega orkestra, ki je proti malenkostni odškodnini žrtvoval skoraj celo popoldne. Mnogo truda, dela in nešteta pota so imele tovarišice z uprizoritvijo, vsesplošno priznanje in obča za-dovoljnost nad vrlo uspelo igro bodi njihovo plačilo.
Naša gospodarska organizacija,
—g Zbirke za temeljni kamen v spomin pok. ravnatelja Nerata »Učit, domu« v Mariboru se namerava zaključiti. Odzvalo se ie mnogo šol mariborske oblasti, Izkaz začnemo priobčevati že v prihodnjih Številkah. Tovariši in tovarišice! Ako še niste vposlali prispevka, pošljite ga sedaj. Drugače bode v izkazu pri vaši šoli zevala vrzel, ki ne bode posebno častna. Kdor ne časti spomina velikih in zaslužnih mož svojega stanu, pokaže s tem. da jim je nevreden naslednik! Če ste položnico založili, ali pa sploh niste dobili, pišite dopisnico na »Učit. dom« v Mariboru. Nabiralne pole se lahko vračajo kot tiskovine.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
-- Vsem okrajnim društvom! Po
sklepu širjega sosveta na seji dne 19. junija se vrši letošnja pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana dne 2, in 3. septembra na Bledu. Za to skupščino ie voliti delegate, in sicer voli vsako društvo enega delegata in enega namestnika. kakor to določajo pravila UJU, čl. 19.. 2. odst. Člani delegacije so tudi vsi predsedniki okrajnih društev, ki si sami določijo namestnika(-co). Okrajna društva torei ne volijo več delegatov po starih pravilih po številu članstva do 50 članov 1 delegata, od 50—100 članov 2 delegata itd., ampak kot omenjeno, vsako društvo voli samo 1 delegata in 1 namestnika. Delegate ie prijaviti do 15. avgusta strokovnemu tajništvu. Društva, ki ne prijavilo redno in točno svojih predsednikov (namestnikov) in po 1 delegata (namestnika) nimaio pravice do zastopstva in udeležbe na pokrajinski skupščini.
Zaiedno opozarjamo tudi na čl. 18. pravil UJU. po katerem so člani glavne skupščine, ki bo septembra v Sarajevu, vsi predsedniki okrajnih društev in po 1 voljen delegat posameznih društev. Te predsednike in delegate ie javiti najkasneje do koncem avgusta strokovnemu tajništvu.
Vse udeležence tako naše pokrajinske skupščine na Bledu kot glavne skupščine v Sarajevu opozarjamo, da si pravočasno preskrbijo uradniško legitimacijo za proge državnih železnic za 50% popust, ki io dobe pri ravnateljstvu drž. žel. v Zagrebu. Glede prošnje- kolekovi-
ne itd. je vpogledati tozadevni odlok, ki so ga dobila svoječasno šolska vodstva. Pripominjamo, da drugačnih ugodnosti državna železnica ne daje. Za popust na iužni železnici se bomo pravočasno pobrigali tukaj.
UJU poverjeništvo Ljubljana.
+ ZVEZA SLOV. UČITELJEV IN UČITELJIC NA BIVŠEM ŠTAJERSKEM
ima v nedeljo, dne 16. t. m. v Mariboru v deški meščanski šoli delegacijsko zborovanje.
Vzoored: Ob 8. uri (točno) odborova seja Ob 9. uri delegacijsko zborovanje: a) Poročila funkcionarjev, b) Mariborska oblast in šolstvo, c) Razgovor in sklepanje o razpustu Zveze, d) Slučajnosti.
Ker se po našem zborovanju vrši ustanovni občni zbor društva »Učiteljski dom«, pridite točno. Delegate naj pošljejo tudi društva, ki so se že izrazila za razpust da se dodobra pomenimo. Posebnih vabil ne razpošiljamo. (Na vsakih 25 članov se voli en delegat).
+ UČITELJSKI DOM V MARIBORU sklicuje na nedeljo dne 16. julija 1922 ob 10. uri v deško meščansko šolo v Mariboru ustanovni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje in sprejetje pravil. 3. Volitve: a) upravnega, b) nadzorstvenega odbora. 4. .Slučajnosti. — Pripravljalni odbor.
— Vsa učiteljska društva in člane mariborske oblasti opozarjamo na ustanovni občni zbor »Učiteljskega doma«, ki se vrši v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. uri v deški meščanski šoli v Mariboru. Stanovska zavednost in dolžnost veleva, da je vsako društvo zastopano vsai po enem delegatu, če ni možno več. Naj se udeleži zborovanja, kdorkoli se more, ki se za stvar zanima. Zaradi kratkega časa in stroškov se posebna vabila ne pošiljajo niti društvom niti posameznikom. Pripomnimo le. da se vrši isti dan ravno-tam občni zbor »Zveze štajerskih učit. društev«.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
— Novomeško učiteljsko društvo je
sklenilo na svojem zborovanju na Čatežu, da ustavi s 15. julijem t. 1. vsem članom, ki niso še plačali polletne članarine, stanovske liste. Tovariši-ce. upoštevajte to in storite svoio dolžnost. — Blagajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POL. OKRAJ LJUTOMER je zborovalo dne 4. maja 1922 pri Sv. Jurju ob Ščav-nici ob navzočnosti 50 članov.
Otvoritev. Predsednik tov. Mavric otvar.ia zborovanje in izraža prisrčno veselje nad polnoštevilno udeležbo. Zahvaljuje se za ljubeznjivost in kolegijalnost iurjevških tovarišev ter jih iskreno pozdravlja. Nadalje pozdravlja staro našo znanko Hermino Mohorčičevo in novo članico Jugovo.
Predno preide na dnevni red. častita tov. Cvetku kar najiskreneje k njegovemu imenovanju na Breg pri Ptuju. Na njegovem novem mestu mu želi v imenu celeea društva obilo sreče.
Dalje poroča tov. predsednik, da so o priliki poseta pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja v Ljutomeru, pri sprejemanju deputacij zastopali naše društvo tov. Mavric, Čulk in Pertl Krivin. Minister Iv. Hribar se de zahvalil in med drugim rekel, da ie treba gojiti zlasti med učitelistvom lepe maniré in lepe besede. Dalje ie povdarial, da moramo gledati na zunai. da smo pionirji prosvete, ki ne od-gajamo samo mladine, ampak tudi odrasle.
Čitanje zapisnika. Zapisnik se prečita in odobri. Glede blokov omenja tov. Mavric, naj se denar nakaže, z nerazpro-danimi pa naj se počaka. Apel tov. Za-cherla je imel uspeh. Zeli le, da bi še ženski zbor pokazal malo več zanimanja za pevske vaie.
Dopisi. Zveza kulturnih društev vabi za pristop članov. Tvor-nica učil za nabiranje članov. Tov. Mavric poživlja, naj bi se priglaslo čim več članov. Samopomoč za nabiranje članov. Določi se za Ljutomer in Gornjo Radgono po enega nabiralca. Za Ljutomer tov. Slavico Zacherl. za Gor. Radgono pa tov. Javšovec.
Stanovske in društvene zadeve. Nekateri tovariši ne dobivajo redno »Zvončka«. Sklene se. da se naprosi poverjeništvo. da to vprašanje čimprej uredi oziroma pojasni. Tov. Ivanjšič predlaga, naj bi se dva dneva pred vel. počitnicami na šolah, kjer se potrebujeta za beljenje razredov. odtegnila ter nadomestila o velikih počitnicah. Nadzornik tov. Koropec pojasnjuje, da se da le v izrednih slučajih lahko prosto. Dalje se. sklene, da naj
Udruženje posreduje pri Viš. kol. svetu, da dobimo pravočasno za srednjo in višjo stopnjo učnih knjig, zlasti računic in čitank. Tov/.- predsednik ponovno apelira, da bi se člani društva spominjali rezervnega sklada in predlaga naj bi denar pobirali šolski voditelji. Društvo za zaščito deceza Gornjo Radgono in okraj deluje le še malo časa. Izid ie minimalen. Predlaga, naj napravi društvo cvetlični dan v zvezi s tombolo. Šolski vodje naj prijavijo otroke, ki so potrebni podpore.
Predavanja. Tov. Marica Fiirstova predava o kmet. gospodinjskih n a d. t e č a j i h na osnovnih šolah. Uvodoma poroča, da se je lansko leto udeležila pettedenskega gospodinjskega nad. tečaja za ljudskošolske učiteljice, ki se ie vršil na gospodinjski šoli. Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Omenja, da ie bil tečai zelo naporen, a ravno radi tega zelo pouči ji v. Nadalie poda točke za ustroj kmet. gospodinjskih tečajev. H koncu svetuie svojim koleginjam, da bi sledile njenemu zgledu ter nai se prijavijo k udeležbi, če bo zopet letos otvor-ien tak gospodinjsko vad. tečai za ljudskošolske učiteljice. Tov. Herzog pozdravlja govornico in dostavlja, da se ženski spol res premalo pripravlja na zunai, kajti le učiteljica, ki bo delala v tem smislu tudi zuna-i šole. bo delila vrline med liudstvo. Priporoča, naj se res po-primeio tovarišice nasveta predavateljice, da pomagajo deliti to dobrino dekletom ter napraviti iz njih dobre matere. Tov. Fiirstova poroča nadalje, da je dobila nri posojilnici in okrajnem zastopu znatno podporo, tako da bo lahko tekom teh počitnic začela s šolo pri Sv. Duhu. Teoretični pouk bi se vršil v šolski sobi. Za ročna dela na nai bi prišle na pomoč učiteljice ročnih del. Tako idealnemu požrtvovalnemu delu so vsi burno odobravali.
Nato sledi predavanje tov. Ivanjšiča
0	pouku iz rastlin oznanstv a. Povdaria. da zelo malo storimo, kar se tiče rastlin ter naglaša vseskozi biologič-ni moment. Zbuditi ie treba zanimanje do narave in čut do nje. ljubezen do njih in do domovine po kateri hodimo.
Za izčrpno in dobro premišljen referat se mu tov. predsednik z iskreno besedo zahvali ter zaključi nad tri ure trajajoče zborovanje.
+ LOGAŠKI KROŽEK ie zboroval 20. maja t. 1. v Zireh ob navzočnosti 27 članov. V lepem, planinskem kraju, s cvetočo obrtjo smo bili sprejeti od domačinov. ki so nam najprej razkazali krajevne znamenitosti. Med drugim smo videli krasen Orlovski dom, veliko, lepo cerkev. moderno elektrarno, prostorno žup-nišče s krasnim, obsežnim poslopjem — mežnarijo in Sokolski dom. Ne zamerite, da ne omeniarn poleg mežnarije tudi šole^ Teh dveh se v Zireh ne da primerjati, kajti šola ne spada v to vrsto. Šola ie pač samo šola in kot taka že po zunanjosti ne sme spadati med krajevne znamenitosti. Ob 10. ie p r e d s e d n i k o t v o r i 1 zborovanje. pozdravil tov. nadzornika L. Punčuha ter poročal o pristopu krožka k »T v o r n i c i uči 1«, kar se je soglasno odobrilo ter priporočal pristop k temu zavodu tudi vsakemu posamezniku ter končno poudarjal potrebo po stanovski zavednosti in iskreni kolegiialnosti. Nadzornik tov. Punčuli ie pozival nato vse še neorganizirane tovariše(ice) k pristopu, povdariajoč. da ie naše društvo strogo stanovsko in le stanovsko.
Sledilo ie nato predavanje o razmerah v Rusiji. Tov. Stravs nam je podal sliko predboljševiške. tov. Doljak pa bolj-ševiške Rusije. Vsem je bilo žal, da se je predavanje že končalo: splošno se ie izrazila želja, naj bi se pri prihodnjem krož-kovem zborovanju isto nadaljevalo.
Nato ie tov. Stegovec omenil delovanje nam neprijaznega časopis-
1	a ter predlagal, nai bi naša organizacija osnovala poseben poljuden list, ki nai bi mu bil edini namen ščititi šolo in učiteljski ugled pred napadi nasprotnega časopisja. — Odgovoril mu je tov. predsednik. da ie ta zamisel gotovo lepa in uvaževania vredna, a branijo nam izvršiti to idejo v I. vrsti financijelni oziri, v II. vrsti pa obstoja nevarnost, da bi tak časopis zašel na politično polie ter bi s tem potegnil tudi šolo v naše politično blato. Najboljši odgovor na vse take napade naj bo smotreno in neumorno delo v korist naroda in prosvete.
Po zborovanju se je razvila pri »Pe-tranu« zelo živahna zabava, ki io ie še po^ večeval -»šramel« tov. Hladnika (orkester Jugoslov. Matice v Zireh). Razpoloženje je bilo sijajno in žal smo morali že ob 4. (16.) zapustiti prijazen kraj in lju-beznjive gostitelje. Vračali smo se z zavestjo. da ie bilo to naše zborovanje najlepše. kar jih je bilo po odrešitvi.
+ UČIT. DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BL. OKOLICO je priredilo v sredo 24. maja poučen izlet k Sv. Urbanu. Tov. Hergouth nam je med potom razlagal nastanek mariborske kotline, Pohorja in Koziaka iz geologičnega stališča prav po-liudno in zanimivo. Od Sv. Urbana pa se ie nam odprl razgled na prekrasne Slovenske gorice z brezštevilnimi grički in hribčki. Slišali smo, kako je nastal tudi ta zanimivi del naše domovine.
Tov. Pučelik pa je nam povedal zanimive zgodovinske podatke v cerkvi sv. Urbana. Za učitelja ie nad vse važno, da pozna zgodovino kraja in okolice, kjer deluje. Zato so bili obema tovarišema vsi udeleženci izleta prav hvaležni. Udeležba na poučnem izletu ie bila povoljna. Z vso upravičenostjo pa rečemo, da bi- bila lahko orav dobra, ko bi bilo malo manj komodnosti v naših vrstah. A nekaterim ie bilo dve uri peš hoda predaleč, drugim vroče, tretji so se pa zbali dežja.
+ SAVINJSKO UČIT. DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo 1. junija t. 1. v Lokah. Tov. predsednik je pozdravil navzoče člane, zbrane prvič v tem kraju. Pozdravil ie posebno g. okr. nadzornika Cerneia. ki se je kljub obilnemu delu odzval povabilu in nas razveselil z referatom »O medsebojnih o d n o š a i i h učiteljstva«. Povdarial ie. nai med učiteljstvom v splošnem, posebno pa med učiteljstvom iste šole vlada nailepša harmonija. Nato ie predaval tov. Urek o novem zakonu državnih nameščencev. Prav pregledno nam je podal snov. ki se v bistvu razlikuie od snovi prejšnjega zakona. Navajal ie posebno, kar ie v načrtu novega.
Sklep. Glede šolske kurjave sklene društvo obrniti se na merodajno mesto. Višji šolski svet se naprosi, naj izposluie pri založništvih šolskih knjig, da bo z novim šol. letom na razpolago dovoljno število knjig, kajti njih pomanjkanje slabo voliva na učne uspehe. — Na predlog tov. Kramarja častita društvo tovarišu Petričku k odlikovanju vsled zaslug glede hmeljarstva. — Na predlog istega se je med člani pobiral prostovoljni prispevek za Gradišnikov spomenik. Nabrala se je vsota 122 Din.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 10. junija t. 1. v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri dopoldan. — Zborovanja se je udeležilo 81 članov in članic. — Odsotni se razun 6. niso opravičili. Prihodnjič se jih bo imenovalo.
Predsednik se spominja v vznešenih besedah poroke Nj. Vel. kralja s kraljičino Marijo. Nato se spominja blagopokoj-nega šol. ravnatelja M. Nerata, ki ima nevenliive zasluge za osnovno šolstvo in naš stan.
Predavanje in recitacije. Predaval je tokrat režiser mestnega gledališča g. Milan Skrbinšek o temi »Čitanje in de-kiamacijle v šoji«. Predavanje je bilo izredno temeljito ter je prikazalo marsikak nov vidik. Na nekaterih pesnitvah O. Zupančiča. S. Jenka in S. Gregorčiča ie g. režiser pokazal, kako se naj deklamira v šoli, da se bo učenec vživel v umetnine naših prvakov. — Drugi del so tvorile recitacije iz sledečih del Ivana Cankarja: »Erotika«. »Mimo življenja«. »Grešnik Lenart« in »Moie življenje« Ker i» bilo prednašanje mojstrsko, so imeli zborovalci resničen umetniški užitek, kar ie našlo viden odmev v dolgotrajnem ploskanju.
Stanovske zadeve. Tov. Klemenčič se povabi, da poroča ua prih. zborovanju o organizaciji kmetijsko-na-d a 1 i e v a 1 n i h šol.
Sprejeti predlogi. (Tov. predsednik.) Poverjen. UJU deluj na to, da se čimprej ustanovi višja pedagoška šola v L j u b 1 j a n i, ker ona v Zagrebu ne odgovarja interesom slov. učiteljstva; oso-bito isto v Zagrebu .vsled velike dragi-nie in drugih neugodnosti ne more izhajati. — Če bi ne bilo možno ustanoviti v Ljubljani višjo oed. šolo vsaj ne v bližnjem času. pa se naj priklopijo k univerzi pedag. oddelki tako. da bodo približno odgovarjali ustroju višje pedagoške šole. (Dodatni, modificirani predlog tov. S. Vodenika in tov. M. Godec.) Učiteljstvo vztraja na svoji upravičeni zahtevi, da se pripusti k študijam na vseučilišču.
(Tov. predsednik.) Zastopniki učiteljstva v višjem šolskem svetu nai delu-ieio z vso vnemo na to, da višji šolski svet ne izda več naredb, ki žalijo čut učiteljeve psebne svobode. — Tov. predsednik ie nadalje predlagal, da naj višji šol. svet vsako negativno rešenje kom-petenc za razpisana stalna učna mesta kratko motivira. O tem predlogu se je razvila živahna debata, v katero so po-
segli tov. Rozman, Kramer in tov. M. dec. — Končno ie predlog propadel.
(Tov. Mar. Godec.) Izobrazba učite, ljic ženskih ročnih del se mora postaviti na višie stališče. Odgovarjati mora p0. stulatom splošne in strokovne izobrazbe — Naj se ustanovi tudi med učiteljstvoru »F e r i a 1 n i s a v e z« z vsemi ugodnostmi kakor jih ima »Dijaški Ferijalnj savez«.
S tem ie bilo zborovanje po 2. urah zaključeno.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PREKMURJE ie vršilo dne 14. junija t. 1. svoj izredni občni zbor. — Udeležba kljub nestalnemu vremenu povoljna. — Tov. predsednik se spominja uvodoma pokojne dobre naše tovarišice Pavle Čr-netove katero ie v cvetu njenega življenja ugrabila neizprosna smrt. — Tovari-šica M. Vranjekova ie pred nedavnim prejela zakrament sv. zakona, na čemur ii tov. predsednik iskreno čestita. — 0 priliki poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra ie posebna deputacija izrazila čestitke na okrainem glavarstvu v imenu učiteljskega društva.
Dooisi Tov. predsednik prečita dopis UJU pov. Ljubljana: nerednost v poslovanju društvenega odbora. Predsednik in tainik poiasnita od kod izvira vsa nerednost v društvu, nakar je bila društvenemu odboru izrečena enoglasno zaupnica. le namesto tov. Ježovnikove. kateri ie bila kot blagainičarki izrečena nezaupnica. se izvoli tov. Stanetič-Prelo-eova
Izlet. Ker ie pokrajinska uprava za Slovenijo dovolila prenizko vsoto za podporo. se nameravani izlet prekmurske šolske mladine v Slovenijo preloži na pri-hodnie šolsko .leto.
Razprodaja blokov. Tovarišica Vra-niek-Salaba izroči tov, predsedniku 800 K od razprodanih blokov za učiteljski kon-vikt v Ljubljani.
Volitve. Pri seji širšega sosveta UJU bo zastopal društvenega predsednika tov. A. Boštjančič. Kot delegatka za pokrajinsko skupščino UJU se določi tov. Vraniek-Salaba. njen namestnik tov. Hu-mar. Kot delegat za glavno skupščino UJU se določi tov. Dujc niegov namestnik tov. Franjo Čuček.
Delitev društva. Vsled prevelike od-dcfljetiosti od društvenega centra — Murske Sobote — si učiteljstvo sodnega okraja Dolnja Lendava ustanovi lastno društvo. Ustanovni občni zbor se vrši v nedelio 18. t. m. v Turnišču.
Slučajnosti Tov. Boštjančič, kot tainik krajevne zaščite dece in mladine poda obširen referat o namenu te ustanove in prosi tovariše, posebno šolske voditelje, da delovanje ustanove vsestransko podpiraio. — Tov. Hu-mar Drotestira proti nastavljanju n e -kvalificiranih učnih moči v narodno ogroženem Prekmurju. Tu naj službuie le priznano učiteljstvo. zmožno tudi najtežjega dela med narodom. — V tem smislu sestavljena in sprejeta reso-luciia se odpošlje na pristojno mesto. — Tov. Lazar predlaga, napraviti na višji šolski svet vlogo v kateri se naj prosi, da se pri komoetencah za stalna službena mesta v Sloveniji da prednost onim prosilcem ki službujejo od zasedbe Prek-muria tukaj. Sprejeto. — Po razgovoru o nekaterih zadevah lokalnega značaja, zaključi predsednik zborovanje.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici! „
Listnica upravništva.
Vsem našim članom in naročnikom »Učit. Tovariša« in »Popotnika« sporočamo. da ne bomo za dobo počitnic nikomur preminjali naslova, ker bi s tem nastale velike neprilike v dostavljanju listov po počitnicah. Vsak naj si pri poštni upravi tako uredi da se bo list za njim pošiljal.
Upravnik.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj-Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Štev. 474. RAZPIS SLUŽBE NADUČITELJICE.
Na petrazredni osnovni dekliški šoli v Ljutomeru se razpisuje v stalno name-ščenie služba nadučiteljice.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti najkasneje do dne
30. julija 1922
pri krajnem šolskem svetu v Ljutomeru-
Okrajni šolski svet v Ljutomeru.
dne 29. junija 1922.
I. Koropec 1- r-