Št. 24. V Gorici, v torek dne 23. marca 1909. Letnik XI. Iihaji risktorek iniobotoob 4. ari popoludne. Ako pade na ta dneva pnunik iiide dan prej ob 6. irečer. Stane po polti prnjeman ali t Gorici na dorn poliljan celoletno 10 K, polietno 6 K in fietrtlotno 1*50 K. Prodaja levGorici t to- bakaman Schwiri t Šolikih ulicah J e 11 e r ¦ i t z v Numkih ulicah in Le- b a n na Yordijevein tekalilöa po 8 Tin. GORICA Uredniitvo in apraynictvojte nahajata t «Nirodni tiikarni», olica Yetturini h. It. 9. Dopiie je nasloriti na uredniitvo, oglaie in narodnino pa na upravniStro >Gorice«. Oglaii le raiunijo po petit- TTttah in ticer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. lidaiatelj in odgoYorni mrednik Anton Bavoar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukeiiö). „Mont" — pupilarno varen. „Soča" se je zopet strupeno za- gnala v goriško hranilnico „Mont". Naj- bolj jo pa peče, da vživa ta zavod splošno zaupanje pri ljudstvu, in da je edini v deželi, pri katerem sL sme na- lagati denar mladoletnikov. Zato si stavi v namen, izpodkopati njegov ugled. Za- kaj pač? Ali hoče morda stem opomoči. kaki suši v liberalnih denarnih zavodih ? V javnost je vrgla dve — po svoji na- vadi povsem neutemeljeni trditvi, ozi- roma osumničenjt in' to v abliki vpra- šanj, kojih namen vsakdo lahko otipa. Vprašuje, kam je šel tisti dobiček zad- njih 10 let v znesku 600.000 K, ali se ni morda vporabil mesto v dobro- delne namene v politične svrhe, tertrdi, da »Mont* ne nudi hranilnim vlogam pupilarne varnosti. Mi „Soči", kakor smo že izjavili, ne bodemo odgovarjali, ker je slepain gluha za resnico. Te vrstice so name- njene javnosti, da se sama prepriča, kako podlo je zaletavanje „Soce* v de- narni zavod „Mont", ki dela čast naši deželi in ki ga čislajo vsi poštenjaki. Kaj je s čistiin dobičkom? Da ne bode tedaj čislano občin- stvo menilo, da se dogajajo kake ne- pravilnosti pri Montu si usojamo stvarv kolikor je nam znana povsem objek- tivno v naslednjem pojasniti: Mont ima po svojem prvem po- četku značaj ustanove. Volja usta- tt ovnika pa je, da se polaga j a- ven račun le o denarnem prometu zavoda ne pa tudi o podrobni razde- litvi čistega dobička v dobrodelne na- mene. To zadnje opravilo je izročil ustanovnik sam edino-le vsakočas- nemu nadškofu goriškemu. O resnič- nosti tega se lahko vsakdo pri vodstvu Monta prepriča. Naj tedaj „Soča" ne zahteva, da bi se ustanovna določila kršila. 2. Ni pa res, kar trdi „Soča", da se čisti dobiček razdeluje brez vsa- ke ga nadzor8tva. Ustanovnik je poveril to službo patron u zavoda, kateri je n3]triižji^orodnik iz njegove rodbine. Poleg tega pazi vlada, kot nadzorovalna oblast vsehj ustanov, da se ustanovne določbe na- ; tanjko izpolnujejo. In če opravljajo re- j čeni posel take osebe in pri takem nad- J zorstvu, se pač ni treba bati, da bi se čisti dobiček ne porabil v določeni namen. 3. Nad vse zlobno je pa sumni- čenje „Soče", da kuratorij vporablja ta denar v politične namene. Ze pred le- tom dni je bilo v listih obljubljeno, da dobi za vsak vinar, okaterem kdo dokaže, da ga je kuratorij vporabil v politic ne namene tisoč kron. „Soča" je nato svoje do- ! kaze vtaknila v žep in modro obmolk- nila. Sedaj pa zopet pogreva, Cesar ni mogla prej dokazati. Nasa stranka — to | izjavljamo slovesno — ni prejela j niti novčiča od Monta v politične na- | mefi^, in liberalna stranka menda mdi > ne. Kar smo imeli in imamo, smo sami , nabrali. i 4. Vemo pa gotovo, da se iiaha- jajo izkazi o vseh vdobrodelne namene podeljenih darov v ro- kah kuratorija. Trume revežev in kup prošenj, ki se obračajo skoro vsak dan do kuratorija, glasno pričajo, kam gre Montov denar! 0 raeunili zavoda. Glede tendencijoznega člaiika, ob- javljenega v „Soci" dne 18. marca t. 1. št. 32 z napisom „Hranilnica Mont pu- pilaren zavod?!" usojamo se zadevo v naslednjem pojasniti. Da pa ne bode kdo rnislil, da na- vajamo mnenje le kakega lajika v fi- nančnih stvareh, zato se hočemo skli- cevati na sodbo strokovnega lista, ki je prvo renomiranoglasilo v mednarodnih hranilničnih z a d e v a h. List nosi ime : »Oesterrei- chisch-ung. Sparkassen - Zeitung, erstes ausschliessliches Organ für in- ter lationales Sparkassenweser}". „ Primerjati hočemo neutemeljene „Sočine" trditve se sodbo p r a v i h strokovnjakov. „Soca" v svojem članku nepovoljno kri+ikuje sestavo Montovega računa za 1. 1907. Pravi namreč : „Ustanovno glav- nico so postaviü 1. 1906 v znižanem znesku 292.397 K. V naslednjem 1. 1907 pa je temeljna glavnica nakrat na- rastla na 329.320 K, ne da je v ra- cunih le sied označena, kako se je to z g o d i 1 o. Potrudili smo se, da smo pregle- dali sporočila računov, in smo našli v njih jasen odgovor. Znano je dalje, da se je moralo staro poslopje zastavljal- nice podreti in novo sezidati. | Leta 1906 se je v resnici, kakorraz- vidno iz zaključka računa za to leto, I vračutialo vse v istem letu narastle stavbin- ske stroške na breme ustanovne glav- j n'i/> To je pa bilo skoro gotovo le ! provizorično, ker se leta 1906 ni bilo delo še' dokončalo. Še le leta 1907 so se likvidirali vsi izdatki prizidanja, na kar se je napravil posebni račun, ki je v bilanci med dolgovino kot pasivna postojanka označena. To se povzame iz bilance za 1906 in 1907. Radi tega je 1. 1906 ustanovna temeljna glavnica padla na 293.397 K, in zopet zrastla 1. 1907, odštevši od svote prejšnjih let (394.098 K 17 v) vrednost starega podr- tega poslopja tako, da je sedanje stanje temeljne glavnice 329.32071 K. Osestavi računa piše pa gori omenjeni strokovni list „Oesterr.-ung. Sparkassen-Zeitung", v svoji številki 41., ki je izšla dne 10. oktobra 1908 tako-le: „Pripomnjeno b o d i, da za- vod podaje izvrstno računein da je rač. sklep za 1. 1907 zeio if at ančno p oj aš n j en". („Es sei be merkt, dass die Anstalt trefflich Rechnung legt, un4 dm Rechnungab- schlussNf^l H'OlW überaus detaillier- ten Erläutmmgrfrausgestattet bat.") Kako se tedaj sodba strokovnjaka razlikuje od „Sočinega" zavijanja ! O /alogu za kurzue izgube. Dalje odreka ^Soča" izkazanemu zalogu za kurzne izgube pravo reelno podlago. Piše namreč: „Kakor je padla v zadnjih desetih letih temeljna glav- nica, tako in še hujše je padla posebna rezerva in sicer od 340.112 K na 240.724 K 'orej za celih 100.000 K. V 1. 1907 so prodali za 655.590 K papirjev, a kurzna izguba jeznašala 55.000 kron". Torej „Soca" se zgraža nad to strašno izgubo. Poglejmo pa, kaj pravi o isti kurzni izgubi Monta strokovni list Oster. ung. ,Sparkassen-Zeitung": Ta zguba je 1 e v k n j i g a h , ako bi se po sedanjem kurzu vrednostne lis- tine računale, tedaj bi izginil nave- d e n i p r i m a n k 1 j e j p o p o 1 n o ni a ali bisevsaj namalenkostznižal." Zakaj je hranilnica -Mont" pupilarno varna» Preidemokglavni točki „Sočinega" članka, pri kateri se .vidi vsa gola ne- vednost v financnih zadevah. Clankar kaže, da ne pozna niti n a j e 1 e m e n - tarnejše podlagevsake hranilnice. Da hranilne vloge na Montu niso pupi- larno gotove, tako le dokazuje: Mont je imel koncem 1. 1907 K 20, 522. 691 K hranilnih vlog, v varnost teh vlog pa je edino le splošna rezerva. Ta znaša koncem 1.1907 K 257.155; za- to zaključuje dobesedno: „S p 1 o š n a r e- zerva edina je tu v varnosthra- nilnih v 1 o g ... Ta pa je ničarija za LISTEK. Zamorec. Šaljiv prizor. (Konec.) Blaž: Kedaj bi pa foiem delal? M al h a : Glejga no! Jatri! Namesto za«. juterkovat bi veöerjal! Blaž: Eakini ljadje pa prebivajq t Af- riki ? M a I h a: Sami pesoglavci, Ijadožrci! To so straino veliki ljadje, imajo pa samo eno oko in to imajo t sredi čela! Blaž: Tomorajobitizelo hadobniljndje? Mal ha: SoTeda so I Vsakega belega člo- Teka, ki ga t roke dobijo, ga kar pohraetajo. B 1 a ž: Kakine barvs pa so ? Malha: Vidii Blaž! Strar jelakina! Eni so ravno takioi kakor tale kos ogljs, ki ga imam jaz tale ˇ žepn! (Vzanae koiöek oglja is žepa). Pc- glej! (Kaže cglje Blaža). Blai: Potemtakem so črni! Malha: Da, orm so! Tem pranmo za- morci I Drngi pa so rdeči kot pe- öeni raki! Ti so pa Iadijanci! Blaž: Kdo ti je pa to sre poredal? Malha : Tisti Dalmatinec, katerema sem pomagal cgi je prodajat, kakor sem ti že popred poTedal; takrat sem tudi eoega zvmorca fidel! B 1 a ž : Kaj niei bežal ? Ali ni nobenega pojedel? Malha: Kaj bo jedel ! Kaj born bežal 1 Saj je bil v okna zaprt, kjer zdra- Tila prodajajo! B1 a ž : A tako! Kakien jezik pa goTorijo ? Malha: Kitajsko, samo enmalo po tar- ško zafijajo ! Blaž: Čndne Ijndi je Bcg na sveta YBtTarill Eai so örni, drngi beli! Eaega zamorca bi jaz vendar le rad yidel! Malha: To se Iahko zgodr, da ga boi Yidel! BI až : Hm, kje neki ? V mesto ne grem, ta pri nas pa jih ni! Ia kako bi ž Djim gOToril, ker ne znam njih jezika ? Malh«: Mislii, da jaz znam! Hm, hm, (Veselo.) Samo pozdraviti znam po njih iegi! (Si poörni roke z ogljero.) (Pro^i občinstvo.) Zadaj pa born Blaža namara), da si bo zapomni), kedaj me je po tleh valjal in mi ni hotel čeTlja zašiti! B 1 a ž: Kako se pa pozdrarljajo po njih iegi? Malha: (Vstane.) To ti pa lahko po- kažem! Glej! Po tern kraja lica po- meni dober dan! (Ga pomaže po lieu.) Po čelu je dobro jutro ! Po lerem lieu je dober večer ! la <5e se primejo za nos, pomeni lahko noč I B 1 a ž : Ojej, saj Bi mi skoraj nos vtrgal! Čudna natada to! Pri nas je vse eno bolj pametno ! M a I h a: Tako, zdaj si eel zamorec ! Ravno tak si, kakor da bi priiel iz Affike! Samo to je, da znai sio- venski govoriti kar pravi zamorci ne zflajo. Pamet pa imai turiko! Ziaj pa moram iti sosedom povedat, da imajo zamorca y tasi! (Gre). Blaž: Ls pojd>, in ne hodi mi s tak- inimi nameni y hiio, kakor si danes priiel, cigan tatiuaki! Ako niBem bil priiel o prarem öasa, ili bi bi'i čerlji rakom žvižgat! M i h a : (Vstopi zsgleda Blaža Ysega čr- nega. Prestraieno.) Ojej, ojej! Pc- magajte! (ZbežO B I a ž : (Plane pokoneu in prevrže mizr.) Za božjo Toljo! Kaj pa je ? Ali gori ? Preklic.aa reö! Vse mi gre na robe ! (hhäe iti.) Malha: (Skozi okno.) Šknjeftra B!a- ževa! Posluiaj me! Ti si dvakrat Bliž, prviö zato, ker nočei nikomar nič zašiti, in dragiö rate, ker preveö rad vse verjsmei! Da pa ti ne bo treba iti i drage kraje zamorca gle- dat, imai tu zrcalo (Ga vrže skozi okno.) in videl boi prarega zamorca ne iz Affike, ampak iz Karje vasi! Da pa lažje vtečem in da ne boi koga pojedel, sem te y sobo zg'de- nil. Sreiujem ti pa, da bodi pame- 1 ten, če nočeJ, da se ti ne bo cela vai smejala ! Servos! Blai: (Pobere zrcalo in se pogleda.) Oh 1 Ti slepar! Kako me je namazal! Vrat ti zavijem, kakor kači! (Plane proti vratom.) /atlenil meie ! (Tolöe Priloga „Gorici" šfev. 24. z dne Z3. marca 1909. NemČiji, v Italiji, na Poljske1» kjer je kot revolucionaren činitelj navdvevala ves c™[- lizirani svet pretečenega ?>ietja. Ta naci- onalna misel zedinjenja v/h Srbov v zdru- ženi veliki Srbiji, igra otovo svojo vlogo v sedanjem položaju; »e razloži pa, zakaj se zdi Srbiji prav sedf potrebno, poizkusiti najskrajnejše ter dra^i mogočnega soseda, in tudi ne, zakaj se e vsega naroda, kakor se zdi, polotila bojr» mrzlica. Na razvojni >topnji, na kaieri je Sr- bija, izražajo naciflalno misel skoraj samo inteligentni sloji, poleg njih še trgovci in morda dinastija, katero zanima povečanje države, ne pa knetje, ki predstavljajo v Sr- biji veliko mn'zico prebivalstva, skoraj 90 odstotkov. Mcrale so biti posebne okolnosti, ki so napravic, da je tudi kniet spremeniljiv za velikosrJsko idejo. Te okolnosti je vstvaril gecgrafski položaj dežele in gospo- darski raz'oj. Srbja je pač argarna dežela, skoraj brez indistrije, vendar ni pa ostala nedo- taknjen? od kapitalizma. Naturalno gospo- darstvc se umika boljinbolj, kmet potrebuje denarii, potrebuje torej trg, in ker ne najde v deieli sami mestnega, industrialnega pre- bivalstva, ki bi zadostovalo za nakup nje- govih pridelkov, mil je nujno potreben ino- zenski trg. Lahek in zagotovljen izvoz za njene agrarne prideike je vprašanje življenja za Srbijo. Glede na ta izvoz je pa popolnoma odvisna od Avstrije, ki poseda prav ob tistili mejah, kjer so najbližje in najboljše izvozne ceste za Srbijo. Okrog 80 odstot- kov srbskega izvoza gre skozi Avstrijo in van jo. To so agrarni pridelki, sadje, pšenica, perotnina in zlasti prašiči. Gospodarski obstanek Srbije je torej dancs popolnoma odvisen od Avstri'e. Če je avstrijska trgovina in promctna politika za Srbijo blagoliotna, tedaj dobi habsburška monarhija s Srbijo vdanega vazala. Čimbolj pa meri ta politika na otežčanje srbskega izvoza, tembolj more napolnjevati prebi- valstvo Srbije s skrajnim sovraštvom do Avstrijancev in tern poljudnejša niora po- stajati velikosrbska ideja, združitev v Sr- biji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Črni gori živečih Srbov (morda tudi s pridobit- vijo južnoogrskih Srbov in Hrvatov) v sa- mostalni državi, ki meji z jadranskim morjem in je za svoj izvoz neodvidna od vsitkega soseda. Kako se izpreminja trgovinska in pro- metna politika Avstrije, tako se izpreminja ravnanje Srbije. V zadnjili letih pa so se vzajemne razmere obeli držav poslabšale do skrajnosti. Agrarna politika Avstro-Ogrske stremi p ">rabiti geogratski položaj proti Srbiji tako, da bi tej deželici čimbolj otežčala ne le iz- voz v Avstrijo, tenivec tudi prevoz skozi Avstrijo ter da bi izbila srbsko konkurenco ne le na notranjem avstrijskem trgu. Prav zadnja leta je to povzročilo carinske boje, ki so spravili Srbijo na rob bankrota ter ji vlili poguni bankroterskega obupa, ki stavi vse na eno karto, ker le še lahko kaj pri- dobi, ne pa izgubi. V resnici je za Srbijo vsaka gospo- darska povzdiga izključena, če ostane vkle- njena v sedanjili mejah in če se ne zlonii gospodarstvo agrarcev v Avstriji. Ni čuda, da so zadnji politični pre- obrati na Balkanu razburili Srbijo bolj kakor vse druge ondotne dežele in ji vlile strastni nagon, da si pribori kakršnekoli kencesije, ki bi izboljšaie njen bedni položaj. Kaj more izgubiti pri tern — ne glede na škodo, ki jo povzroči vsaka vojna, ki je pa le začasna? V najhujšem slučaju ne najde nikjer podpore in Avstrija jo anektira. To pa ne pomeni za srbskega kmeta brez- pogojnega vničenja, temveč je še lahko njegova rešitev. Tedaj pridobi svobodno trgovino z Avstrijo in prosto pot do morja. Seveda ostane tudi tedaj odvisen od želez- niške politike zlasti ogrskt vlnde, ki se kaže interesom Jugoslovanov v vsakem oziru sovražno; ampak slabše ne more postati, kakor je sedaj. Nasprotno ; avstrijski Jugo- slovani bi proti ogrskim agrarcem s pri- rastom Srbije le pridobili inoci. Srbski kmet torej ne more vsled anek- strijskih agrarcev se je posrečilo, razdražiti do skrajnosti njegovo sovraštvo do Avstrije, tako da je postal dobrovoljen sledbenik tistih elementov v Srbiji, katerim je sedanji po- ložaj tudi postal neznosen, ki bi pa vsled avstrijske aneksije lahko izgubili innogo ali pa vse, ki torej ne poznajo druzega izhoda iz obupnega položaja, kakor razvnetje sve- tovne vojne. Ti elementi so predvsem di- nastija in inteligenca. Avstriji bi bila lahka reč, napraviti vojni nevarnosti konec. Le z ugodnim trgo- vinskim ugovorom in z garancijami za pre- vozno politiko brez šikan naj napravi Sr- bom koncesije, pa je ljudska množica v Srbiji zadovoljena, vojna stranka pa posa- jena na suho. Ta politika bi v vsakem oziru odgo- varjala interesom industrije in proletariata v Avstriji, kateremu bi ne le pregnala vojno nevarnost in prihranila nove oboroževalnc stroške, ampak tudi poskrbela cencnih živil. Da pa la spor ni samo lokalen, teni- vec da preti razvneti vojno, tega seveda niso krivi samo agrarci. To je posledica imperializma, politike, ki jo vodi vecji kapital ^seh modernili velikih držav in ki jili spravlja vse v tako pikra nasprotja, da je potrebna skrajna, trajna paznost in razumnost, da se izvede mir brez nevarnosti skozi vse kleče in čeri, ki se dvigajo boljinbolj grozeče okrog njega. Kdina nepremišljena beseda, kaj še vojna v evropskem kotiču neviht, in ladja miru se razbije, svetovna vojna se užge. Oopisi. Tomačevfca. — Letošnja zima je skrajno neugodna; prej suha in silna burja, sedaj deževno, mrzlo. V tej ob- čutiii zimi romajo naši mali otroci — v 3 kilometre oddaljeiio šolo. Prigodilo se je pa v teku enega meseca, da sta zbo- lela učitelj in ucite'jica. Hajdi torej otroci domov. Napravili so 6 kilonietrov hoje zastonj. In v tej zimi, ko še od- rasli si skoraj niso upali ven. Eno de- setletje je uže minulo, odkar prosimo enorazrednico. Stvar pa gre jako počasi, kajti v Komnii sta 2 zapaha .... Slišali smo, da je ob zadnjili deželnozborskih volitvah uaš poslanec rekel, da prej do- bijo Volčegrajci solo kakor mi. Da, da, to so Štekljevci prav lepo pokazali 11. t. m. Ta dan je namreč volilo komensko starašinstvo 2 uda v krajni šolski svet; pri tern pa niso hoteli niti enega uda dovoliti Volčjegrajcem, čeravno sedi v starešinstvu 7 ,debelihJ mož. Tudi pri nas je hotel ob istem času Štrekelj ne- kaj praviti, a mi nismo hoteli nič*slišati iu tudi zanaprej iiočemo nič od njega vedeti. Kar se naše sole tiče se nade- jamo, da bodo merodajni krogi pravič- nejši kakor so nekateri komenski mo- gotci in da ne bodo dovolili da bi se na račuii iiaših in malodolskih otrok gra- dila v Komnu velikauska sola in bi se ponavljale ravnokar opisaue krivice in trpljeuje. To se ne sine zgoditi! Mi ho- čemo imeti enorazredno solo! Za to imamo zadostno število otrok in prej se v Komnu ne sme zidati nova sola, dokler se naša zadeva ne ugodno reši! 0 b č i n a r. Polilični pregled. Državni zbor. Foslanska zbornica je TČeraj nada- ljevala rszpravo o podržavljenjn železnic. Predno je prešla k dnevnema reda, bo je oglssil k beBedi ministerski predsed- nik baroa Biene r t b, ki je podal sle- deöo izjaro o Btanja konfikta med Av- atrijo in Srb'jo : ViBoka zbornica ! Veže me dolžnoat, da podam visoki zbornici nekoliko po- datkoT o nnaojem položaja, o njega hip- nem atanja. Kakor sera nže poroöal v mi- nolem tedna, ni odgovor, ki ga je srbska vlada d»la na nai nedavno v Balemgrada Btorjeni korak, aUregel naiim pričakora- I kabineti grbiki odgofor kakor nezado- , voljiv. Mi nismo odgovorili na srbiko * DOto, ker ti odvrnitev na iato poostrila položaj, ktr pa hoöemo, v kolikcr jo od naa odviano, preprečiti. Smoter naie po- iitike je varnost in oofrščenje Btanja, ' astvarjenega po anekeijski izjafi. Mi ni- mamo Borraznih namenor in ne tiramo nepoitene politike. Srbija ima potemta- kem Š8 ča8a, da Bi razjasni btoj položaj in da krene na praro pot naiproti nam. Mi pa Be radi tega tadi nočemo požariti, ' da odgovorimo na naj no Tej o »rbsko noto, ker smo zredeli, da hočejo drnge relesile Srbiji zopet podati nasretor, ki jib bo ista takrat bržkone mažetala. Ako bomo pa, kakor je razridno iz omenjenfgi, ka- ' zali ie nadalje največo potrpežljirost, iz- polnimo vendar od drage strani dolžnoBt proti samim aebi, ako bomo krepko de- lorali na to, da kmala ponoha nevzdrž- ijiTO Btinje ob naii meji. Mi ostanemo pa tadi daaei zreati sroji doaedanji me- todi 8 tern, da nadimo Srbiji roko, da zamore Srbiji, ako pride do spoznanja položaja, prijeti za hto. j Po Bienerthovem govoro, ki je bil sprejet z bnrnim odobravaDJem, je torej zbornioa nidtljeTala zgoraj omenjeno debato. GjToriii bo razri gororniki, med temi tadi dalmatinski poslanec Bian- kini, ki je izrazil želje DAlmatinceT in IstrijanoT t ielezaiiki stvari in pozval ' poklicane faktorje, naj tpremeae maöe- hinako, da nsravnost aofražoo politiko naaproti hrratskema naroda ? obeb dr- ia?nib polorictb. Zbornic* je nato sprejela tadi na specialni debati predlog o podržafljenja železnic. Prihodnja in najbrže tadi zidnja se j a pred Velikonoöjo bo jatri. Iaterpel&cija posl. Breiterja. Posl. Breiter je akžil dne 19. marca r poal.zbornici to-le interpelacijo : „Znaao dejtlro je, da prioböaje inozem- sko Titevii ogrsko in srbsko časopisje neprestaoo tbbU o mobilizacijakih odred- bah. Tema nasproti pa se t tej državni polovici o tern, Ijadakih interesor najin- teuzivneje tikajoöem se predmeta ne obelodani niti najmanjia fest, daai n- dimo, da nepresUno korakajo čete re- zervistoT po alicab, dasi manjka doiarnib moči T Tseh deSatnicah, posebno pa r poljedeljski stroki. Zaano je, da bo je zadnje dni 100.000 rezerviator poklicalo pod zastavo, da se nahaja Ö0 bataljonoT ˇ Tojnem fitaoja, ki bo biii poslani na jaZQO mejo, in da je 15. t. m. sboroval pod predsedatrom preatolonaalednika Frana Ferdinanda tojqi aiet, ki so se ga ndeležili generali Schöaaicb, Fiedler, Albori in Hützsndoif. Zonno je nadalje, da se naia mornarica nahaja pod pol- nim parom in da bo grof Montecaccoli že te dni pretzel trhorno poteljstTo nad mornarico; dalje, da bo mobilixiranih ie 5 armadnih koroT in da se eestarita äe dva kora kot armadna rezena. Vae te tajne naredbe to se baje izrršilena akaz ministra barona Aehreutbala. Podpisani poslanci stavijo na domobranskega mini- stra vpraiaoje, kaj namerava ukren t;, da bo bo konöno tadi prebivalatro te držarne polorice primerno iofarmiralo o Tojnih priprarah ? Zbornica je z veliko ˇeöino sklenila, da ae ima o tej inter- pel&ciji razprarljati ˇ javni seji. M ni- aterski predsednik baron Bienertb je z ozirom na to interpelacijo izja?.l, da nima ničesar pridejati k pojasnila dj- mobranskega miniatra ter nsglaial, da t interpelaciji navedene reati ne odgovar- jajo dejatrom. Pcloisj na Balkanu. Sodeč po izjavi ministerskega pred- '. sednika barona Bienertlia, katero prinašamo na drugem mestu v poročilu o državnem 1 zboru in sicer v poročilu o včerajšnji seji poslanske zbornice in sodec tudi po najno- vejših poročilili raznih ponavadi še precej dobro informiranih listov, smemo torej še vedno upati, da se spor med Avstrijo in Cl-.::^ normmn in «r\i>+ol 'jtiAnia r\ni clrrainrt še v najbližjih dneh do kakega sporazuma. So pa še vedno črnogledi, ki pravijo, da je vojska neizog'bna, ali mi smo še vedno innenja, da se posreči previdnosti evroj^ke diplomacije preprečiti prelivanje krvi. An- glija, Francoska, Italija in Nemčija se tru- dijo na vso moč, da bi omogočile tak sporazum, ki bi popolnoma obvaroval ugled naše monarhije, a bi tudi ne bil prav nič žaljiv za Srbijo in zdi se, da se imeno- vanim državam konečno pridruži tudi Ru- sija, posebno ako smemo vcrjeti pisavi nemških listov, ki pravijo, da je sporazum med Avstrijo in Srbijo takorekoč uže go- tova stvar. Kakor pravijo omenjeni listi, je zadnji čas ponehala tudi napetost med Avstrijo in Rusijo in sicer vsled posredo- vanja našega miroljubnega cesarja, ki se je obrnil naravnost do ruskega carja. Med našim cesarjem in ruskim carjem so se vsled tega menjale zadnje dni mnoge jako prijazne brzo;,avke. Vsled tega pa imajo angleški listi poročila, v katerih pravijo, da bode Srbija vsled nasveta velesil na pri- hodnjo avstrijsko noto jasno odgovorila, da pripoznava aneksijo Bosne in Hercegovine, da bode pa za to s tern odškodovana, da pridobi za izvoz svojih pridelkov prosto pot do morja pri Solunu in Baru. Tak je po- ložaj sodeč ga po najnovejših časnikarskih poročilih. Sicer pa podajemo našim čita- teljem v naslednjem te-le nove vesti o do- godkih na Balkanu. — „Times" piše, da se nahajo avstro-ogrska nota uže v rokah grofa Forgacha, ki pa je Srbiji še ne izroči. — .N*s Coaar so tb i*raiil naaproti oger- akema ministerskema predsednika We- kerla, da ni ie izgnbljeno apaoje, da bi Be ne dosegdl sporazom med Srbijo ia AfBtrijo. — Prestolonatlednik Franc Fer- dinand Be je iiraiil tadi ? tern amiala naaproti nekemu srojema prijatelja. ¦__ Frajcoska, raska in angleika Tlada bo baje dne 17. t. m. zvečer poalale Brb- ski Tladi noto, naj Srbija ne agoTarja aa- dalje avBtro-ogrsko-tarikema sporazama. Ako bi pa nadalje tirala btojo politiko da ostane osamljeoa t Tojaki t Aratrijo, ki jo kar zasede. — Diplomatje raznih držaf si prizadeyajo, da fci prepreöili spo- pad med Arstro Ogrsko in Srbijo, ali pa vsaj vjjno po možnoati omejiti. — Ma- c*jari kar gorijo za yojno. Te dni je go- Toril T ogrskem parlamenta poalanec Sze- mere, ki je rekel, da je sedaj ugoden po* loiaj, da naia armada adari po aorraž- mka. Toliko let ?zdriajemo drago ar- mado, a ko je öaa agoden, ko se nam po- naja agodna priiika, pa stojimo mfsi. — Mao go srebskih dijakoT is Draždan 7 Nemčiji se je podalo domor, da Be po- dajo ˇ Tojsko kot prostoroljci. — Samo- atani t Srbiji so spremenjeni t orožaroe. — U Zemana ae poroča, da bodo Srbi koj ko bo pričnejo somžnosti Belgrad h- prazaili in zažgali. Prebivalatra se je po- laatila gi-oza. Banke bo zaprte. — Miai- sterski svet v Belgrada je imel 18. t. m. sejo, na kateri je erbuki zananji minister dr. MilanoTiö pcroöal o korakib franco- skega in angleikega poalanika ter izjavil, naj bi Srbija vpraiala za svet Raaijo, kaj naj stori na pribodnji korak avitro-cgr* skega poslanika. O tern ae je vneia ii- ?abna debata. Nekateri miniBtri ao se po- stavili po roba dr Milanoviöa. — Giasom vesti iz Belgrads, bo kralj Peter z dro- rom preseli t Kragajevac. — Nemiki Tojni minister je izjavil t driarnem zbora, da j% licmika Tojska vedno pripravljena na pomoi Avitrijt v vojski na Bal- kann. Enako se je izrekel nemiki ceiar. — Srbske bande nže mečejo roöne bombe na avatrc-irbaki meji preti našim voja- kom. Nkia öeta je zaöela atreljati in po- gaala Srbe v beg. Pokanje pošk je tra- jilo do 3. are zj. Naii so padii trije. Ko- liko je padlo Srbov, se ne vc. — Srbi so strelja i 29. t. m. na naie oroinike na meji, a ni«o nikognr sadeli. Naii niao atreljali. — V Rima previadaje mnenje, da se vendarle ohrani mir in da se skliöe meseca aprila konferenca vele»last'. — Tatiki lit ti prinaiajo poroöila o srbjkih nanöbah materijala za vojno. — V ra» 8keja kronskom svela, ki se je vršil v r,ötek ifc prevladaJo mnenje, naj se ohrani K 20, 522 691 K hranilniti vlog. Saj to Montovo imetje krije komaj 1 l/4 % vseh hranilnih vlog .. kar je toliko kot — nič. Odkod torej pupilarnavarnost Monta?!u Otročje je naziranje člankarja, da ; le kar ima hranilnica v gotovini, v žepu, daje vlogam varnost. Mar bi moral imeti Mont vseh 20 milijonov 5 2 2.691 K skritih v skrinji in bi jih za božjo voljo ne smel plodonosno naložiti, tako nekako, kakor so skrivale svoj čas stare ženice svoje groše na duo skrinje, le da bi se denar ne zgubil? — Drugim posoditi Bog ne daj, ni varno! Se ve — ko bi to nad vse omejeno načelo obveljalo, potem bi treba zapreti kar vse posojilnice in hranilnice, in do- sledno bi se moralo to zgoditi s „Trgov- sko zadrugo" in .Ljudsko posojilnico". Pa šalo na stran! Konštatiramo le, od vseh razven „Soce" priznano res- nico, ki spodbije vso podlago „Soč i n im4 izva j an j i m : 1. Splošna rezerva niedina, ki krije vaniost hranilnim vlo- gam; 2. sploh rečeno, rezerva ne služi v prvi vrsti v varnost vlog, ampak v pokritje morebitnih iz- gub pri posojilih. To je razvidno iz sledečega držav- nega navodila „o snovanju, uredbi in nadzorovanju-* hranilnic z due 2. sept. 1844, objavljenega v 72, zvezku Pr. zak. zb, St. 123: ,§ 12. Prebitek, ki se ga dobi iz obrestonosno naloženih vlogpo odbitku obresti, katere tičejo tern vlogam, in po odbitku upravnih stroškov, se steka v rezervni zalog. Ta rezervni zalog je namenj en za kritjepri zgubah hranilničnih fondov. Če doseže ta zalog še večjo svoto, se snie s privoljenjem vlade primeren del vpora- biti v dobrodelne namene*. (Glej mini- stersko odločbo z dne 20. nov. I860, St. 33.803.) To dovoljenje pa vživa Mont kot od države potrjena ustanova, katera na- tanko določa, koliko gre vsako leto v rezervo, koliko v dobrodelne namene. § 19. pa pravi: „Hranilne vloge naj se plodonosno kolikor mo- goče varno nalagajo in sicer: a) kot obrestovana posojila na re- alne hipoteke proti pupilarni varnosti; b) posojila na državne papirje; c) posojila občinam ; d) posojila zastavljalnicam ; e) posojila zadružnim društvom, ki slonijo na državno-postavnern jamstvu; f) v nakup državno priznanih vred- nostnih papirjev." V smislu teh postavnih določb de- luje tudi Mont, vsled tega krije hranilue vloge imetje zavodovo, gotovina, zemljšče, vrednostne listine in vsa var no R a 1 o ž e n a posojila. Torej da se pretehta varnost vlog, se ima primerjati v smislu zakona nji- hovo stanje ne edino z rezerv- nim son do in, ampak scelo imo- , vino zavoda, h kateri spada po- \ leg hranjene gotovine vse aktivno postavno-varno naloženo imetje. | i Da je zavod glede dovoljevanja posojil strog in natančen, je splošno znano. Drži se pač vestno zakori- sk i h do 1 oči 1 glede pupilarnega ' zagotovljenja posojil. | In ravnovtem, glejte, ob- stoji pupilarno-varna solid- - nost zavoda! Drugi denarni zavodi v ; deželi posojujejo p ro ti jamstvu kake j osebe; ali če zahtevajo vknjižbo, od- merijo posojilo približno v višini kupne cene ali v višini cenjene vrednosti ob- jekta, dočim Mont ne pozna osebnega kredita in jamstva oseb; temveč le re- ; alni k red it t. j. pupilanio go- . tovo zavarovanje vseh p o s o- ' jil, bodisi vknjižbo posojil na prvo mesto, bodisi proti po- ! stavno dovoljenim garancijam. Tako izkazuje Montov račun , za 1. 1907 na prvo mesto pupilanio ' j vknjiženih posojil z obrestmi vred 17 milijonov 737.976-47 K, a na druge po- stavno dovoljene gaiancije le 2 milijona 904.02573 K. Tako zavarovana posojila niso torej ¦ nikakor dvomljiva, vsak hip jih lahko ! Mont v polnem znesku izterja Le v iz- vanrednem slučaju kake zgube priskoči na pomoč rezervni zalog. | Kersopa hr anil ne vloge v obliki pupilarno varnih posojil zavarovane, vsakdo razume, kako varnost imajo tedaj hranilue vloge same. I Tako umevajo kritje hranilnih vlog vsi pravi strokovnjaki. I Večkrat imenovani strokovni list ' „Oesterr.-ung- Sparkassen-Zeitung" piše uprav o tern zavodu v štev. 41. iz 1.1908 : ! „V pokritje za hranilne vloge ' v znesku...... K 20,522.691-45 je izkazano v bilanci: gotovina......K 122.242-83 vrednostni papirji . . „ 1,867.030-04 obresti od teh . . . . „ 13.143-34 posojila . . . , . „ 17,475.854-38 i zastale obresti posojil „ 257.122-09 posojilna na vred- i nostne papirje . . . „ 40.901 — vloge na tekoči račun 982.403-21 K,odštevši t pasivno postojanko 16.980-19....... 965.423-02 ter realitete zavoda v vrednosti ..... 148.330-38." inventar v približnem j znesku......„ 6.600-— Tako strokovnjak, kateri re- ' zervnega fouda nitini omenil ¦ kot kritje hranilnih vlog, kar j e „S oč iu edina varnost za vloge! | Razvidno tedaj, kako zavijanje res- nice je, če „Soča" venomer trdi (št. 33./09.): i „Vsa varnost nad dvajset mi- lijonov hranilnih vlog na Montu je v tistem mizernem rezervnem zalogu — borih K 257.155." — Če tedaj primerjamo stanje hranil- nih vlog koncem leta 1907 v znesku.......K 20,522.691-45 z zgoraj navedenim krit- jem, ki znaša.....20,896.646-98 se pokaže poleg p u p i- larne varnosti še prebitek.....K 37395.V53 K temu mora „Soča" priznati še splošni re- zervni zalog .....„ 257.155-73 Skupaj .~K 631.111-26 Torej hranilne vloge so v polnem z nesku že pu p i la r- n o - v a r n o pokrite; a nad pupilarno vred- nostj o je še goto ve varnosti približ- nih 600.000-- K. Poleg tega je treba vpoštevati zalog za kurz- ne izgube, ki varujo drugo postojanko (vred- nostne papirje) . . . . „ 240.724-69 PomisHti pa je tudi treba, da ima zastavljal- nica temeljne glavnice, „ 329.320'71 ki daje hranilnici, s ka- tero je tesno združena, posredno varnost vlog, ker priskoči lahko s svojo garancijo vedno lahko na pomoč hra- nilnici. Skupaj . . K 1,201.156-66 Vprašamo, je-li res znesek 600.000 K ozir. 1,20115<; K 66 v, ki pride lahko v poštev poleg pupilarne var- nosti — n i č a r i j a? Zakaj se je v zadujih desetih letih povprečni dobiček zuižal ? „Sočo" bode v oči, da se je zad- njih deset let čisti dobiček kljub temu, da so vloge rastle, znižal v primeru s prejšnjim stanjem, baje za vsak milijon vlog od 9000 na 3000 K, in žesumniči, da so povziočili to razliko novi darovi in podpore. Okrožnice, katere je Mont svoj čas izdal, nam vso stvar pojasnijo. Hranilnica je namreč v tern času znižala s p lo šno o bre s tn o raero pri po- sojilih in je vpeljala amorti- zacijo posojil. Da odplačevanje po- sojil olajša in pospešuje razdolžitev po- sestev, je dovolila hranilnica vsem tistim;kisezavežejo s stalnimi letnimi zneski vgotovi dobi odplačati p o so j i 1 o, posebno u- ; godnost, namreč prav nizko obresto- ; van j e p o 4l/2°/o- Is1 mislimo, da je to, : kar člankar graja, povsem hvalevredno. Res, da je odpadlo vsled tega nekaj či- stega dobicka, a to j e p r i š I o n e- posredno v prid tistim, ki so n a jta način dobili posojila pri M o n t u. In m ed te mi je tudi Ga- brš če kovo pod j et j e „hotel južne ž e I e z ii i c e". na katerem je Mont po vratih.) Odpri uiirec beraiki! Miha! Miha! Eje si ? Earn si Be iz- gubil, lepec nenmni! (Rizbija po tratih.) Ob, kadar ga dobim r roke! Zdrobim ga t prah! (Sede.) Jakob! (Skozi okno.) Z aorei! Je znorel! Oj, ti rbogi Blaž! Eakina neareöa ga je tadelal Edo bi ai mislil! Tine; Ob, zdaj ridini, da je res! Nisem hotel Terjeti beraöa Malhi. ki mi je je praril, da je Blaž znorel. Blaž: (Vatane.) Prosim ras, soseda, edklenita me, da ga labko ylovim! Ne more biti daleö 1 Oh, kako sem bil neumen, da ga nisem že prej trgel iz hue! (Se sliši ikripanje ključa. Plane proti rratom.) Hitro, hitro odklenita! Jakob, Tine. (Vstopita, primeta Blaža.) Tiho bodi in pomiri se, bo že kmaln bol.se ! B1 a ž: Pastita me, tepca neamna 1 Eaj mi hoöeta? (Jim hoöe vteoi skozi ˇrata.) 11 Ir n h • r.A trUnn am Ar9,\ A& li na ga zrežeri. (Gre.) Tine: Niö se ne boj 1 Ga bom ože rdr- ža), le pojdi! Pa bitro prinesi Try ! (Blaža.) Lepo te prosim, Blaž, daj si mir! In tukaj lepo mirno aedi 1 Blaž: Pasti me I Eaj me držii kakor razbojnika! Ali si pijan kali? (Sade. zagleoa, da manjka nanje r škafa.) Beste plentaj 1 Tadi uanje mile rne- sel! Cipin grdi! Tine: Lepo te prosim Blaž! Blaž: PubU me I iolobarda neamna I Ti si ie bolj norec kakor jaz! Ga panne, da odleti po odro.) Tine: O jej! Pomagajte 1 Jakob, Jakob ! (Vfltane.) Jakob: (Plane na oder.) Je že takaj rrr, da ga zrežeta. (Ga primeta.) Blaž: Pnstita me norca neamna! Bolj sem pameten kakor ridra. (Se ra- jejo.) Vaega tega je krir beraö Urh I Bodita pametna, de ne pa res zoo- rim 1 Jakob: L« trdno ga drži, da ga zrežem ! Miha: (Vstopi.) Pastite ga I Eaj ma ho- äeta? Boli oameten ie kakor ridra! bill! I Miha: Vse vem! Saj mi je poredal berač Malha, kako je bilo in kako je imel Blaža za norca in ga na- zadnje ie pomazal z ogljem po obraza! B1 a ž: Ali ridita aedaj, da je beraö ysega kriv! Jakob: Oj, ta nesramnež beraikil Hitro za njim! Tine: VloTimo ga in pel j imo ga pred žapana! B1 a ž : Alo, alo, hitro, da nam ne rteöe ! (Tečejo z odra.) Malha: (Pride na oder.) Eako so tekli osli! Mislijo, da me vlorijo! (Zanič- Ijiro.) Taki tepci bodo meoe loriliV (Pobale T malho par novih öerljer.) Ti le devlji pa bo rendar za me naprayljeni! To se bom itrekal ž nji mi! Sedaj pa je skrajni öas, da jo odkarim! Sbfths! (Gre.) Ztgrinjalo pade. za 150.000 K vknjižen in ki uživa isto ugodnost. Ravno to ravnanje zavoda priča, da u e s 1 o n i na kapitalističnem n.ačelu, temveč na humanitär- n e m ! — Sklep. Po tem objektivnem pojasnilu spo- zna lahko vsak razsoden človek, koliko vrednosti ima zabavljanje „Soce" proti Montu. „Sočinoa te nd encij ozno zavijanje dejstev se satno ob sebi obsoja! — In vsem, ki poznajo od blizu razmere, se tako pisarenje le gabi! Mont ima svojo trdno neomahljivo podlago, kar priča splošno zaupanje do njega. Kaj misli „Soča", da1 drugi ljudje na svetu nie ne razumejo? Meni li, da so vsi vladni orgatii slepi ? — Napisali smo te vrstice ne „Soči", ki jo le slepa strankarska strast vodi, ampak v korist občinstvu, da se nebodedalo begati zlasti v sedan jihkriti č- nih časih, v katerih najbolj po- trebujejo Montove pupilarne varnosti. Tudi ne mislimo s tem član- kom Mont zagovarjati, kateri prav irč ne potrebuje naše branitve. Nam gre le za resnico! Želimo pa, da bi zavodi nadaljeval svoje blagodejno delovanje v prid goriškega ljudstva. Naj k sklepu še dostavimo besede strokovnega lista „Oesterr.-ung. Sparkassen Zeitung", k piše o Montu dobesedno: „Visoki zneski, ki se vsako leto odmenijo v dobrodelne svrhe, pričajo, kako vrlo člo- vekoljubno deluje zavod, ka- teri se svojimi sredstvi modro gospodari, čigar vodstvo je v z e 1 o d o b r i h r o k a h. V r 1 i n e, ka- tere odlikujejo ta zavod, da- jejo najgotovejše poroštvo za nadaljni njegov prospeh". Polilična zaslepljenost. Praski kralj Viljem I. je hotel leta 1866. po zmagi pri Eraljem Graden anek- tirati seferni del Češkega in avatrijsko Šlezijo. Bismtrck je to sTojema kralj a edloöno odsvetoral, ker so te pokrajine pretežno slovanske in katoliške in ker je imela Prasija že s srojimi katoličani in Poljaki doTolj oprayiti. 01 tedaj je pre- teklo že 42 let in tadi ie dandanes so avatrijuki S o?ani in katoličaoi glatna zapreka velenemžkih teženj in aspiracij. Dokler eksistirajo Čehi in Sorenci, je Nemöiji zitprta pot do Adrije; zato je ohraniter teh dreh narodoT in ojaöenje katoliikega elementa za obBtoj ATBtrije eminentne važnosti. Koliko se je greiilo T tem pogleda, je znano, in tadi pri- hodnje ljudsko itetje nam pokaže, kako žaga merše rejo, na kateri sedi. — Med rsemi nemškimi draitri, ki ska- iajo glarno zapreko nemike poplare od- straniti, delnje najnfipeinejie draitro „Süimirk1'. Podprto tadi z nemikimi mar- kami, kapnje ? alotenskih krajih posestra in naseljaje na njih najrajäi nemike pro- testante. Tako združnje „Sülmark" germanizaeijo z gibanjem »Lob ron R >ma. Podražnico te agresirno „Sülmarke1* imamo tadi r Garici. In kdo so njeni Toditelji in najagilnejii ölani ? Med njinti so tadi c. kr. možje in srednjeiolski c. kr. profdsorji a lä dr. L^on Kbroung.... Ali so merodajni iiktorji, ki bi morali skrbeti za držarne in dinastične interese, slepi in glahi? flvstrija in Srbija. Glasilo jugoslovanske socialno demo- kraeije piše o sporu med Avstrijo in Srbijo med diugim tako-le: Dolge tedne že stoji Evropa spričo nevarnosti svetovne vojne. Vsak čas pnhaja upanje, da se vkroti, vsak čas pe pojavlja iznova, bolj grozeča kakor prej. Lahko bi se mislilo, da je nastopanje Srbije samo posledica nacionalne misli, ki nastopa na gotovi stopnji razvoja in ki ima v Srbiji toliko obstojne pravice kolikor v Vvaij^ v pi iiwyu/ | \ min zi mir. — V arbakem kronakem ¦vetu, ki le je vriil 21. t. m. je priilo do kouflikta med miaiitrom za znnanje itvari Milanoviöem in msd miniatrom Rradnje Pažifiero. Milanovifi je Paiiön očital, da ni izvriil oa svojem potovanju v Rasijo dane nalogt. Novice. Nova dvorna gvetnika na n»j- v šjem lodi&lu. — Cesar je imenoval podpredaednika deželnega sodiiöa ? Trsta Frana Dnkiea in više>odnega avetnika Mihaela Gabrijelciöa dvornima avet- nikoma na najfiiem sodisön. Kdo je kriv, da ne deluje de- želni zbor? — Če to zadevo natanko premislimo, pridemo do zakljucka, da je nedelovanju našega dež. zbora glavni krivec Andre] Gabršček. Ko bi Gabrščeka ne bilo med poslanci, bil bi na slovenski strani gotovo en sam klub, kojega člani bi bili vsi slovenski poslanci ali pa vsaj skoraj vsi, in med njimi bi ne bilo prepira, ker bi morebitne diference v klubu mirnim potom poravnali. Ko bi ne bilo v deželnem zboru Gabrščeka, ne bilo bi tudi s Faiduttijem take zveze, kakoršna je in katera ravno oriemogočuje delovanje. Faiduttijeva skupina bi bila ali osamljena, tedaj brez moči in bi delovanja deželnega zbora dolgo ne mogla zavirati; ali pa bi bila v taki zvezi, da bi lahko svoje namere dosegla, pa vendar zborovega delovanja ne zavirala. J a s n o je tedaj, da je v glavnem Gabršček kriv, čedeželni zbor n e d e 1 u j e , in dežela se ima njemu za- hvaliti za vso škodo, ki nastane iz tega. Ali smo prišli že tako daleč, da mora cela dežela trpeti zaradi enega Gabrščeka in njegovega žepa? Ljudstvo goriško, odpri oči in obračuni s tem človekom, kakor za- služi! Spoznaj vendar, da te ima le za norca in da povsod le samega sebe išče. „Zavijanje resn'ce". — „Soca" se sklicuje na izjavo deželnega odbornika Klan- čiča in hoče ž njo dokazati, da je goriški deželni odbor lani izposloval prepoved glede točenja novega vina. Seveda je „pozabila" „Soča" citirati te-le besede iz Klančičeve izjave: Zastavljam svojo moško besedo v to, da deželni odbor ni v nobeni seji niti sklepal niti sklenil,dase ima taka prepoved izposlovati. S tem je pač dognano, da zavija resnico „Soča", ne pa „Gorica". Mrmoljev „Glas" nori v postu. — „Krnecki Glas" piše o „Slov. ljudski stranki": „Upirate se ne samo ustanovitvi, ampak tudi razširjanju v več razredov kake sole, upirate se dostojni plači učiteljev in hrepenite po oni dobi, ko so morali učirelji opravljati službo cerkovnika . . . Znan je Vaš dogma, da ljubezen do domovine je — paganstvo . . . Ako hočete vi biti dobri svečeniki po nauku Kristusovem, ne morete biti obenem dobri politični voditelji . . ." To neutemeljeno žlobudranje je iz- vabil „Kmečkemu Glasu" satiričen pod- listek „Gorice", v katerem so bili naslikani najnovejši osrečevatelji našega kmeta. Ta odgovor „agrarnega" glasila dokazuje jasno, da je naš podlistek farbarje še premilo označil. Kaj naj rečemo o bedastem cvekanju, da pušča „Slov. ljudska stranka" svoje marjonete v tem, da zabranjuje vernikom pod smttnim grehom čitivo naprednih listov in knjig, da je pa Kristus učil,- da moramo talente množiti? Po nauku „Kmečkega Glasa" naj torej množi naše verno ljudstvo svoje talente s čitanjem liberalnih listov in knjig! In hinavski „Kmečki Glas" mrgoli pobožnih citatov v istem članku, v katerem (prodaja te neumnosti!) priporoča tako množitev talentov! — Pred c. kr. izpraševalno ko- misijo za ob&ne ljudske in mefičanske Sole T Kopru sebo^prioelepreizkninje UBpoBobljenosti dne 3. maja t. ). Redno oprenoljene proin je za pripast k preiz- kainjam naj se poiljejo do najkaaneje 28. aprila t. 1. ravnateljstvn itpraievalne Vojaška maš*. — Danes je pmnoval taV. peipolk it. 47 obletnico bitke pri Novari, ˇ kateri se je le-ta po- aebno odlikoval, pri kateri priliki je padlo od tega polka nad 700 mož. V apomin te bitke je irael daaes slovesno 87. maio na Travniia. Vipaveka železnica. — Eranjaki državni poalanec Ž i t n i k a torariši je vložil r petek ˇ poslanski zbornici pred- log, naj se podaljia vipavska železnica od Ajdoviöine dalje do primerne poataje jDžne železnice ali pa VBaj sveže z državno železnico t Štanjela. Vojaška vest. Namesto dosedanjega brigadirja generalmajorja Seibta, ki je postal, kaker smo poroöali fjldmaräal- lajtnant in ki je doloöen za divizijonarja T Sibinja, pride v Gorico po?eljnik 74. polka, ki se nabaja t L^beicab, polkov- nik Radolf Stäger-Steiner pl. Stein- st ä 11 e r. „Društvo za varstvo zaneinar- jenih otrok za sodni okraj Toi min" naznanja, da se oböni zbor dne 14. t. m. vsled slabega Tremena ni möge! rrsiti; zato se rrii z iatim ysporedom t ne- deljo, dne 23. t. m. ob 2. pop. na sod- niji T Tolminn. Mladinoljnbi te nnjno Tabijo, da se polnoitevilno vdeleže. Odbor. — Čaetno kolajno za 40-letno slnžbo je podelil tržaiki nameatnik Šte- f*RQ Brajda, ki jev aložbi pri grofa Radolfa CjroniniEronberg t Št. Petra. — Razglas. Letos se vrii razredo- Tanje konj, mul in mezgoT po sledeöem red a: a) V Ajdovščini, dne 29. marca 1909 za ohöine: Ajdofsöina, Sv. Eriž, Lokavec, Skrilje, Kamnje, Vrtovin, Gojače, Črniče, Šmarje, Rihemberg, Gabrje, Do). Otlica po označenem reda, začenii ob 8. nri zjntraj. b) V Gorici, dne 1. in 2. aprila t. I. in sicer: I. dne 1. aprila za občine : Št. Andrež, Mireo, Bilje, Sarod- nje, Podgorf, Renče, Dornberg, Lodnik, Opatjeaelo, TrnOTO. II. dne 2. aprila za občine : Šampeter, Solkan, Vrtojba, Vo- gerako, Oiseljac, Šempas, Prvačin», Oiek, Grgar,Št.Ferjan, Eojako na živiaskeoi trgn T Gorici po označenem reda, začenii ob 7. ari zjatraj. c) V Eanaln, dne 3. aprila t. ). za občine: Eana), Aide, Deskle, AnboTO, Ajba, Roöinj, Eal po ozaaöenem redn začenii ob 8. ari zjatraj. d; V Če- povana, dne 15. aprila t. ). za oböine: Čeporan, Lokovec, Banjiice, Bate, Tri- bnia po označenem redn začenii ob 8. nri zjatraj. Vaakdo mora pripeljati Tse sroje koDjo (žrebce, kobile) in male, mezge, relike osle pred komisijo. Oproiäeni so samo: 1. Eonji za c. kr. polte. 2. Zre- beta, katera t tekn leta 1909 ne dorr- iijo 4. leto sioje starosti; 3. kobile, ki so se ožrebile osem dni pred razredo- TaDJem ali ki se ntegnejo ožrebiti ?sak hip, ako se razredoianje ne rrii t bi- Tališča ali ako je do kraja razredovanja prehoditi daljio pot; 4. konji, ki se jih je lotila prsna kaga, do deaet tednov po preBtini bolezni, nadalje konji, ki so zboleli za nalezljimi hadimi mrzličnimi ali dragimi hadimi beleznimi, končno 5. očiridno nesposobni konji. Razlog oöi- ridne neoposobnoati so nasledoje hibe : Srnje kopito, Iapina (aova trorba kosti okoli členka), in rak na kopita, ako imajo za posledico vidno in trajno iepanje, nadalje slepost na obeh cčeh, tiičavka (noroat) in zelo hada nsdnha. Okolnosti navedene pod 2., 3. in 5. oproatijo pa le tedaj, ako jih doksže po- sestnik komisiji z podpisanim spriöevalom ki sta ga izdala dra pOBestnika, kojih konji se predstarljajo, in ki ga je potrdil oböinski nsöelnik. V slaca'u toöke 4.) se ima predložiti spričetalo zWinozdrarnika. Edor ne pripelje kakega konja na določeni kraj ali ni priioten ob oklico. svoje oböine, zapade kazni 2—200 E in mora ?rha tega pripeljati konja aa drngi kraj, katerega mn doloöi c. k. okraj no glavarstfo. G. Adolf Urbanči^, edini ulo- Tenaki mesar r Gorici v alici Sv. I?ana St. 3, preseli Sfoio mesuico r ravna isto nlino dernejie arejeni. Gosp. Urbanciö ae je pokazal dosedaj kot mojster, ki streie z izTratnim biagom. Zi torej je d. lžaost slorenBkih ueščanor, da mesnico goip. Urbančiča pridno obisknjejo. Opozarjamo na oglaa r današnji naii iter. — NesreJa. — Pri Prvačini je pa- del z osebnega vlaka 22 letni mladenič Martin Hangerer, krojač. Vlak ga je popohioma razmesaril. — Izpred sod šč«. — Eakor amo poroöali sroj čaa, je napadel s gxmokre- som 56 letni Franc Ziani srojega brata A'.ojzija Ziani ˇ njegovi trgorini na Jj- »ipa Verdija tekaliiön. Skoöil je v trgcviao in ma rekel: „Sprari se z Bogom, ker je prišla moja in tvoja zadnja urau. Stre- ijanje iz aamokresa pa je preprocila neka Z\krajiek, ki je rarno takrat TBtcpila v trgOTino. Alojzij Z ani je brata Franca ovadil poliüiji in dne 22. t. m. se je moral Franc Ziani zsgorarjati pred sodiiöem, ki ga je obsodilo ˇ 4-meseöni zapor z enina poiitom y meaca. — Tat praznih ^raö cementa. — Vöeraj je bil aretiran v Gjrici nek dlovek po imena Franc Prešern, ki je prodajal 100 preznih rreč, v katerih se je nahajal cement. Eomnr manjkajo take yrece, naj se oglasi na goriiki polieiji, kjer so vreöe shranjene. — Brez ?sakorinih sredatev se je prigiasil na goriški polieiji nek 68-letoi Tnpori doma iz Kranja. — Izgubljene in nsjdene reči. V nlici za vojašnico je nekdo zgabil 60 K; neka oseba je izgnbila medaljon t obliki pratana ae zlato zrezdo; neka draga ' oseba je zgubila zlat brož in zeleni mo- šnjiček, T katerem sta bila 2 banko^ca po 20 E in nekaj drobiža. Najjeni p^ so bili in se nahajajo na takajinji polieiji sledeči predmeti: Zlat ahm, denarni mosajiöek z neko sroto, orna verižica in pa mosajiöek ' z malo BTotico denarja. Gospodarske uesfi. Ali bi bilo dobro gnojiti trtam samo s kalijevo soljo. Rastlina potre- baje za asperanje vaeh redilnih snori. Med njimi so poglaritne dniik, fisfjroia kislin» in kalij. S kalijero soljo se da rastlini samo kalij, in če ? zemlji nedo- staja dašika in fjeforo?e kisline (kar je naradno t vinogradn), potem se ne do- seže z gnojenjem samo s kalijevo soljo nikakega nspeha. Naredi naj se zmea iz 3/5 supeifatfAta in Vb kalijeve soli in Yb amonijeTeg* anlfata, pa se ima izborno nmetno gnojilo za trte, ki vsebnje rse poglaritne redilne snovi ia je vrhatega cenejše kakor takozrano vinogriidsko nmetno gnojilo, ki ima enako aestaro, pa ae ˇ nekterih prodajalnah tino- gradnikom priporoča za necoyeno vi- soko ceno. „Km." Je K ^nojnična jama ˇ lilevu nezdra\a za^oved? Gnojnca se t j«- mi pretrarja K razvijajo bo pl ni, ki od- hajajo r hlet8| Zrak, kar gototo ni zdraro, kajti go»d i hievn tem bolje as- peva, öim čistejii^ak idh^ra. Sicer je pa bil w hievn güoro äe slabäi zrak, dokler ni bil hiev tlakan, kajti zrak je bil ie bolj nasicem iraznim: iiidljhrimi plini. Ce je hiev «pbrj prearaöevan, gnojniöna jama pa »prta in morda ^e tako prirejena, da mo«jo w nj9j razv.- jajoöi se plini naravnoa na proüc3 •:;¦ tern Be o kaki posebni kodljivosti gaoj- niäne ja me t hievn ne more govoriti, d«ai je drng&ce na vsak naöin edino pravilno, da se gnojnična jam,a naredi zanaj hleva. BEro." Zakaj poje marsikat^ra kokoš kakor petelin ? Da se navaJi kokoi peti kakor petelin, ni niö redke^a, je go- tovo nekaj popolaoma naravnegi in prav niö čndovitega, zato takemn dtjstvn ni nikakih posledic pripiaorati, Vae, kar se govori o bl žajočih se nesreöah če kokoi poje, je zgolj iraža. So sicer mliöoa mnenja, a najverjetnejie je domnevanje, da se naači peti kakor petelin tiata ko- ko$, ki ima nfcjprimerneje QBtvarjene gla- silke. Simica ima namreč za petje mmj spoBObne glaailke, če se pa njih oblika približnje obliki petelinovih glasilk, potem more slednjid tadi kokoi oponaäati pe- telina. Takcga oponašanja Be more n&n- čiti in privaditi s posnemanjem žival iele BČasom, zato navadno le starejie kokoii pojo. „Em." Poprava in koniiaijska zaloga d v o- k olos in äi- valnih stro- jov, grarno- I'onov za k o n c e r t c in gostilni ter vsakovrstne ploščc, zastopnik automatov za gostiliio in vsakovrstnih kmetijskih strojev. — S t a ra dvokolesa so cm a j 1 i r a.j o po coni z o»n)era pri BATJEL-u GORKA Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroko. — Novi slo- venski coniki franko. Stavbena tvrdka Mlar&ifc & Slepančič Gorica. Tržaška ulica stevilka 29. se priporoča sl. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzerna nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata f7nifl 2PP1P Ci QtPTmnpip VTT -w^r ~^ir -r ¦ˇ -v -w^ ^* ^^ w Naznanilo. ; Slav, občinstvu vljudno naznanjam, da premestim svojo MESARSKO 0BRT iz št. 3 v st. 7 v isti ulici Sv. Ivana v popolnoma nove moderne prostore, kjer mi bo mogoee so lazje in bojse postreci vsakogar, nego v sodanjih. Priporočam se za nadaljno blagohotno naklonjenost udani Adolf Urbančič, mesar. Zahvala. Dolžnost nas veže, da na tern niestu izrečemo iskreno zahvalo vsem, ki so se v tako ogromnem številu udeležili po- greba našega brata in svaka, prečastitega gospoda J0ŽEF-A (S0LOB-Ä, KURACA v PODQOf^l. Srčno zahvalo izrekamo prcč. duliovšcini, ki je v velikem številu priliitela spremit svojega sobrata na poti v večnost, po- sebno zahvaljujemo preč. $. dekana Filipiča za lep govor v cerkvi, nadalje slavno podgorsko županstvo. visokorodna gospoda grofa Henrika in Žigo Attemsa, voditelja papirnice v Podgori in uraduištvo iste, učiteljsko osobje s šolsko mladino, telovadce, podgorska društva, pevska zbora za lcpe zalostinke, ogujegasce, odlične gospode iz mcsta in dežele, darovaldje krasnili vencev in sploli vsc sorodnike, prijatelje, znance in domaciiie, ki so blagega pokojuika spremili v ogromnem številu do kraja večnega počitka. — Bog poplačaj vsem stotero. Pod gor a, due 18. marca 1909. Žalujoči ostali. Dniol/il P°dP'raite nOJaKI! siov. šoistvo ~ v Gorici! n pML Jedilna mast ---------------------ZA—U/ Jaz rabim „ceresove jedilne hihhIi • le tričetrtiiie te#a, kar bi morala rabiti dru^c živalnke masti in pri vsem tern napravi ----------— jedi jako okusne ------------ Frosiva sahtevatl ligtke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC A ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso npeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! EDO krono magrade izplačara rsakema, kdor dokaie i potrdili najine nore I erlkutka iltfaJRe, da je knpil pri naja ia 100 kron blaga. Prosiv» lahtevati liitke! Poior! Eno krono nagrade! Poior! Eno krono nagrade!" Peter Cotič GORICA - čevljarski mojster - GORICA. Zalo.ua r<*vljcv zvezana z «Idavnieo v Kuštelju stev. 32 .. (losposki ul. 1. mr Naročila z dežele se po post» razpošiljajo. "•¦ --------------- Cene zmerne. —=------- Edino zastopt5tvo r\ajboljšega čistila za čevlje ia usaje- JVsaznauilo. ..Ontralna posojilnica reeistrovana zadruga z oinejeno zavezo" v Gorici naznanja. da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41o"0 (stiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 51/,, (pet in en četrt od sto: b) „ menico oziroma porostvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 190S. ODBOR. Došlo je spomladno - letno blago ____^_^^__ XT "XT oil \t C\ 1^1 O \T 1 1 n V\ L\ Y* 1 V V CllIvCLlloiVI lii UC1 1. ¦======== Zbirk.e vzoreev so vedno na ra/polag'o zastonj in poStnine prosto. — — ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI. CENE SO STÄLNE. Postrcžba strogo poštena. „Krojaška zadruga" Gorica. *-«« G-osposka ulica štev. 6 in 7. « f v iz dobre slo- f I P(yY\ C 51 venske družine Uvvllvil _ JSČe ^ Josip Patek klepar v Gorici na- sproti „Solskemu Domu*. -== Gostilna „Pri pošti" v BOVCU odda se v najem s 1 majem ali junijem. Računa se le na izurjene krčmarje. Podrobnosti poizvedo st pri Leopoldu JonkO istotam. ~-t---------------------------------------------------------------------------------------------------------- Prodajam 400 do 500 komadov smrekovega stav- benega lesa ali tudi manj, po nizki ceni in postavim les tudi do kolodvora Sv. Lucija. Leopold Jonko v Boreu. I I I Rojahi! feopujte narodni ftoleli „Solshega Doma". ~r r Hinematogpaf Salon Centra!. PROGRAM: Z a videti samo od 14. do 20. marca. WT Rojstvo, življenje, trpljenje, smrt in ustaje- nje Jesusa Kristusa. "WA Krasne, pretresljive, resnične žive slike v 90 oddelkih. Povzdigljiva moč te pre- tres ujoče v e like žaloigre, za odrasle in mladost vsa- k e g a stanu in vere. ay a\ Znižane cene! Pr-edstave ob delavnikih ob 5, 6, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob S11 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. Svarilo. S tem izjavljam ter svarim vse one, ki bi sklepali kake dogovore ali sploh kaka opravila z ljudmi, ki bi se posW- ževali mojega priimka, da bi bili vsi taki dogovori popolnoma uničeni in neveljavni. V Gorici; dne 16. marca 1909. Jožofa Murušič, v Rabatišču št. 16. $ mizar in v lesni trgovec v PoiprU Ti(h liMllm mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega leea domačega in tiijega, veliko zalogo pohišt- Ta, \iutkih poeod, stiskalnic itd. Loterijske številke. 20. marca Danaj......8 16 62 86 45 Gradeo......66 65 78 83 90 Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno S c hwan en-Apoth e ke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Pristni kranjski lanenoljnatl firnež Oljnafe barve v posodicah po Va I kg kakor tudi v večjih posodah. i Fasadne barve za hiše, po vzorcu. , Slikarski vzorci, = in papir za vzoree. = taki | pristni angleški *a vo^ovc, za pokištva in za podc. j Steklarski klej' (kit) priznano in strokovno I preizkušeno najboljši, t Karbolinej Si MflVEC (gips)| za podobaTje in za stavbe. i V * Copici i domačega izdelka za zidarje | = in za vsako obrt = priporoča I Muli Mpti!! v Ljubljani. Prva krajska tovarna oljnatih barv, firnežev,la- l kov in steklarskega kleja. I Zalitevajte cenike! Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica della Croce št. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjenuilcem, posebno pa kmctovalccm. V zalogi ima: mehe za žvcplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. ICBPhvena mizarsha dela I v rimshem in gatisbem slogu 1 izdeluje H fl. Cernigoj-Gorica. I Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: ilnton Iv. Pečenho GOEICA, ulica Jos. Verdi 20 postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- Skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskira pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z do- mačira pristnim tropinoveem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vet vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v AjdovSčini. Vse blago prve vrste. Ivan Bednarik priporo6a svojo knjigoveznico v Gorici ulica delia Croce štev. 6. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. št. 2. Proda.a stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu i Koran št. 11. GORICA na Koran 111. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zal0^ različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denaer nice, listnice itd. itd. —- Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije- Popravila se Izvšujejo točno. — g^" CCTie ZTTl€Rnč. ^Af ČEHJ. DAME IN ^OSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-Victoria stroji deiajo ¦ Po io letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroi so neprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria ströi so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Criginal-OfCfn^ia StPOi so najboljSi izdelek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak otroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch* orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki,