22f>. številka. Vrat, v tnrrk oktolira 1S99. ,, Edinost" fclidjii dvakrat na dan, ruun nedelj in pr«7nikov, zjutraj in iteifr oh 7, uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja nh nri zjutraj, Naroj'nliiti khiiSii: Obe izdan jI na leto . . , y|<|. 21- _ 7. a aamo večerno izdanje , n J2*_ 7,a pol leta.fletrt leta in na meneč rar.merno. Naročnino je plačevati naprej. Sa iih-ročhe hre« priložene naročnine h? uprava ne i »žira. Na drobno se prodajajo v Trutu njiit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč,; ponedeljake »jutranje Številke po 3 nvč. Iiven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRDS^EDINOST" ZA PRIMORSKO. Tečai XXIV. Telefon Hr. H70. 4 nvč. V ertlnoatl Je moč ! Oglasi *e računajo po vrstah v petitu. '/.» večkratno naroČilo * primernim pofnrntom. Fonlana. osmrtnice in javne /aitvale. domači oglasi itd računajo po pogoditi. X"»i dupini naj pošiljajo ureiliiiSlvn. NefrniikovNtii dopisi *e ne -»prejemujo. Rokopisi xe ne vračajo. Naročnino, reklamacije in obline sprejema upiiiMiištv«. Naročnino ii> oglast-je plačevati loco Trat. Vrrdnl3tv» In tlskimui ie nahajata v ulici Carinila Hv. 12. 1'pravnistvo, o<(-priivnisiv« lu sprejemanje insemtov v ulici Moliti piccolo stv. II. midstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Opozarjamo vse ir^. lmroeiilke na nakaznice, ki so priložene današnjemu listu hi prosimo, i olajšala novemu kabinetu njegovo nalogo. Načelnik nekega kluba desnice je na to baje odgovoril, da, čeprav se mora klanjati pred osebno voljo monarha, bode vendar prisiljen nasprotovati novemu ministarstvu. Po teli besedah da mu je cesar obrnil hrbet ter ga pustil samega v sprejemnici. Lv OV 2. »Slovo Polskie« pripoveduje, da so se v poljskem klubu pojavile prve prikazni razdora valed nasprotstva med sedanjim predsednikom Jaworskim in ined Minskim. (To misel je, kakor upamo, porodila samo pobožna želja ! Op. ur.) Dunaj 2. Cesar je podelil bivšemu ministru-predsedniku, grofu Thunu, veliki križec reda sv. Štefana in bivšim ministrom dru. pl. Wittcku, dru. pl. Uuberju, grofu Bylandt-Rheidthu, baronu Kastu, PODLIH T E K. Vida. Spisala Kopriva. Veselica podružnice sv. Cirila in Metoda v Vrbovju se je danes vršila. — Bilo je lepo število udeležencev, nekaj domače inteligence, gospod župnik, nadučitelj, učiteljica Berta, poštar z svojo soprogo in Vido Milčič, dva trgovca in tudi tujih gostov. Tudi dokaj priprostih Vrhovcev stare ko-renike z žuljastimi rokami a poštenim slovenskim srcem se je zbralo. Po nagovoru načelnikovem se je začelo zborovanje in volitev predsednika, tajnika in blagajnika mali podružnici. Kmalo so završili s tem ; izvolili so se zopet vsi oni, ki so že prej opravljali ta posel. Prispevali so mej tem še vedno novi gostje, nekaj učiteljev i/, soseščine in kar je še druzih ta-cih bolj omikanih ljudij na deželi, katerim narod in narodna zavest ni deveta briga. Po kratkem odmoru je stopila Vida, poštna upraviteljica, na inal oder in deklamovala Gregorčičevo »V pepelnični noči« v veliko veselje vsem poslušalcem. Lastnik konsorcij lista „Edinosti", dni. Kaizlu, dr. pl. Jendrzejewiczu in Dipauliju prvi razred reda žele/ne krone. 1)1111»,) 2. Nemško-liberal ni in nemško-naci-jonalni klub sta imela danes svoje seje. Oba kluba sta odobrila poročila svojih načelnikov, dra. Per-gelt-a in dra. Hoehenburgerja, o avdijencijah pri cesarju. Kluba sta sklenila, da se hočeta nasproti novi vladi postaviti na stališče čakanja. DlimtJ 2. Pre Isednik izvrševalnega odbora parlamentarne desnice, .fauorski, je sklical predsednike klubov desnice in njih namestnike na dan 5. t. m. v zborovanje. Hud i m pestil 2. Zbornica magnatov je danes izvolila kvotno deputacijo. Voljeni so: grof Av-relij Desse\vfty, baron Friderik Harkanvi, Anton liiikacs, mejni grof Edvard Pallavicini in škof Pavel pl. Smereosanyi. Budimpešta 2. (Zbornica poslancev.) Posl. Kossuth utemeljuje svoj predlog o proslavi 15. oktolira ter zahteva, da se istega postavi na dnevni red. Minister-predsednik naglasa, da se danes o tem predlogu ne more meritorično razpravljati ter nasvetuje, da je staviti predlog /.a jutri na dnevni red. Zbornica je sprejela predlog ministerskega predsednika. Potem so se izvolili v kvotno deputacijo grof Adalbert Apponvi, grof Ludovik Csakv, Maks Falk, Ferdinand Horanszky, LudvikLang, Aleksander Matlekovits, Avgust Pulszkv, Koloman Tisza, Nikolaj Tomasic in grof Ivan Ziehv, na kar se je seja zaključila. London 2. Londonsko društvo omnibusov je dobilo ukaz, da stavi vladi 1000 konjev za kap-sko naselbino na razpolago. Kap 2. V Volksrustu stoji 4000 boerov. Le ti ^hočejo ostati v obrambi. V Oranjski republiki so opaža živahno vojaško gibanje. V Wrede napreduje koncentracija vojaštva vidoma. To noč se pomaknejo čete znatno naprej. Sl'Odnc 2. Včeraj so se vršile dopolnilne volitve v Sobranje. Izmed novoizvoljenih poslancev Bila je res lepa v priprosti beli obleki z ru- dečico navdušenja na licih. In ko je zadnje vrstice: „Le vHtani borni narod moj, Do tlancH v prah teptan, — Pepelni dan ni dan več tvoj — Tvoj je vstajenju dan !" zaključila s povzdignenim trepetajočim, glasom, za-gnnel je po vsej sobi gromoviti »Živio! Živel narod! Živela domovina!« Vida pa je ginena stala gori na odru in sama klicala z drugimi: »Živel narod! Živela domovina !« - In zopet so se ponovili klici glasno in navdušeno, da je odmevalo iz sob tja v tiho mirno zimsko noč: »Živeli Slovenci! Živele Slovenke!« Vršila se je še šaljiva tombola, katero je vodila učiteljica Berta Havdek, a zatem je vse poselo krog miz. Povočerjal je vsakdo nekaj, a potem so se vrstile napitnice, govori drug za družim. Vse je bilo veselo, dobre volje. Milčič je sedel poleg Berte, dvoril jej, nagajal in se smejal; ona pa je upirala vanj svoje temne oči, da mu je prihajalo vroče ; včasih so se jej zabliskale tako malo jezno, užaljeno, a vendar dražestno — a Milčiču so tako ugajale te žive, ognjene, ostre, mile oči . . . 1T* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, je .'H pristašev vlade, 2 pripadata opoziciji, iz treh volilnih okrajev se še ne ve, kako so se izvršile volitve. Avstrija in Nemčija. »Sudsteierische Post« je posnela po fran-cozkera listu »Le Petit Journal« članek, spisan pod gorenjim naslovom, ki je zares velepoučen in je dragocen pripomoček onemu, Iti hoče dobro umeti postanek in cilje nemško-nacijonalnega gibanja v Avstriji. Iz tega članka je razvidno, kako grozno odgovornost si se stališča varnosti to države nakladajo oni, ki podpirajo to gibanje in se še hvalijo, da služijo interesom države, da skrbe za jed-notnost države, oviraje »rovanja« onih, ki so se svojimi narodnimi, protinemškimi aspiracijami — razdirajoči živelj v državi. »Le Petit Journal« piše: »Afera Drcvfus je razkrila Francozom stvari) največe važnosti. Neizogibno je, da se človek seznani z istimi, ako hoče umeti postopanje Nemčije v zadnjih dveh letih, iu sosebno, ako hoče prav ceniti dogodke, preteče Franciji. Potem še le bo mogel umeti vso težo namigovanj gosp. Krevuineta, ki kažejo na inozemske komplikacije. Nemška država se pripravlja na i n t e r v e n c i j o v A v s t r i j i in v tej politiški igri je afčra Drevfus igrala ulogo kavalerije v tre-notku začetka vojne. Kavalerija služi v to, da prikriva premikanje vojaštva in zavaja sovražnika. Affira Drevfus je bila zastor, razpet okolo vse Francije, ki naj bi zapiral pogled tja ven preko nje mej. Intervencija nemške države v Avstriji, v deželi, katero tudi imenujejo nemško, kar pa v res-nioi ni, ker je tu od 25 milijonov prebivalcev 16 milijonov Slovanov in 0 Nemcev — taka intervencija bi bila odločilen dogodek za vse vlasti sveta. Avstrija ima delež na politiškem življenju K v rop o in I1' r a n e i j a ima še poseben interes n a — Kavno je mlad učitelj iz soseščine dvi-gnil kupico in v krepkih besedah napil tud"' nežnemu spolu — vrlim Slovenkam! Zazvenele so kupice in »Živele, živele !« je klicala družba. Berta pa je ustala in se zahvalila za napit-nico. Vse je zrlo v njo; žarele so jej oči, a iz ust so jej donele besede polne ognja, navdušenja : »Da, tudi žene nismo zadnje, ne— tudi nam bije srce za mili naš narod. — V marsikaki zagorski koči sedeva dan na dan stara babica pri peči, umiki se tarejo krog nje in slušajo njene povesti, pravljice, a ona jim rada pripoveduje o zlatih činih naših pradedov, neti jim ljubezen do rodne zemlje, srd in mrženjo do tlačiteljev našega malega a krepkega naroda. Dogajajo se sicer žalostni slučaji, tla se katera izmej nas, zapeljana od sovražnika, sramuje našega rodu, našega jezika, a bodisi, v obče smo in bomo Slovenke vedno navdušene rodoljubkinje, ljubimo iu ljubile bomo narod, iz katerega smo izišle, v katerem živimo, jezik, ki nam je prvi udarjal v uho. Tebi pa mila, draga slovenska domovina, kličem v imenu tvojih hčera: »Živi, raze v i taj se, ti narod naš, vztrajaj, ne vdaj se! N«-> ne bo več, a ti boš stal, stal trden, neomajan!« (Pride še.) integriteti (celokupnoeti) Avstrije, ker bi razkosanju države Hal vabu rgov neizogibno slo«lil grozen narastek nemške države, i/ česar hi iz umevnih gos|M>dar«kih razlogov morala priti jh>-polna poguba francoski industriji in francoski trgovini. A pripravnost za poli t i Ako in v o-j a s k o i n t e r v e n e i j o nemško je g o t o v a stvar. Nevarnost je torej jako velika ; Franeija more liiti sleherni trenotek iznenadjena po silnem dogodku, glede katerega poskušajo vse, da ne 1 >i bili mi pripravljeni pravočasno. Ako Franeija dopusti, da pride do tega dogodka, potem hi morala pozneje ali izvojevati nevarno vojno, uli pa se zadovoljevati z ulogo satelita (zvezde družico) nemške države. Trideset let se že trudi nemška častihlepnost, da pridobiva čim več upliva v Avstriji. Vzrok jej je v prizadevanju, da 1» i gospodarila od Severnega pa do A d r i j a 11 h keg a morja. Doslej je bila ta častililepnost bolj v teoriji, dve leti sem pa je zadobila hol j praktični značaj. Da jej zadovoljujejo, ponavljajo Nemci iste dogodke, ki so pomagali pripravljati aneksijo Al-zaeijo in Lotaringije.« /al, da vse to, kar pripoveduje franeozki list, ni brez resne podlage. Fakt je, da so velenemška propaganda v Avstriji hrani iz Nemčije doli in sicer oh sodelovanju oficijelnih krogov. Resnica je, da je oela vrsta raznih društev in organizacij v Nemčiji, katerim je veliki del delokroga v Avstriji. in vprašamo: ali l»i se bili nemški vseuči-liščni profesorji drznili na dan s tako nesramnostjo, kakorinja je bil tisti protest proti notranji politiki v Avstriji — ali hi se bil drznil akademično izobraženi divjak Mommsen na dan se svojim pozivom do Nemcev, naj ('ehom — razbijajo glave, ako ne hi bil vedel, da srne, da tudi oficijelna Nemčija sodeluje na velikonemški propagandi v Avstriji?! Ne, nikdar hi si ne bili upali toga, saj vedo, kako šviga bič okolo ušes slehernemu uslužbencu nemške države, ako je pokazal le najrahlejo voljo v to, da bi se postavil v navskrižje z voljo mogotcev! In le ta velikonemška propaganda je provz-ročila vse divje hoje v avstrijskem parlamentu. \Volf in Sebi) nore r sta le orodje te propagando in nič druzega. Ta propaganda je se svojimi emiserji uprizorila vse divjaške izgrede, na katerih so teptali v prah avstrijskega orla in so glasno klicali po nemški intervenciji. Ta propaganda strmoglavlja avstrijska ministerstva in je tudi dovela do sedanjo krize. Sedanja kriza v Avstriji ni nič druzega, nego etapa na dobro proračunjeni poti velikonemške propagande. To je usoden fakt, katerega avstrijski Slovani morajo imeti vedno pred očmi, da ne pozabijo, da gre za njih kožo, za njih življenje. Spoznavši to, imajo le jedno pot pred seboj : skupen odpor brez diplotnatizovanja, brez obzirnosti in hrez vsake sentimentalnosti! Nikar se ne brigaj mo za očitanja, da sino nespravljiv živelj in morda celo nelojalni! Potrpimo in delajmo dalje, kar nam veleva čut samoobrane, prepričani, da pride dan, ko bo jasno, da smo, varujd svojo kožo, varovali tudi kožo države, da smo bili torej — živelj-rešitelj. K Doelavju o ženskem nmm. (Izviren dopis.) Ženskam, sosebno onim takozvanih viših krogov, so v najrazličnejših varijacijah očita duševna revnost in duševna plitvost. Nekateri časopisi imajo eeld v svojem programu jedno jedino točko : zabavati nekatero možke, ki so, nota bene, sami največi duševni reveži, kar jasno dokazuje ravno njih «apetit» do take duševne hrane — in sicer zabavati na račun žensk. Način, kakor so tam kaže in smeši ženska v besedi in podobi, je često skrajno obsvirden ter presega vse meje dopustne dovtipnosti in šale. Po mojih mislih mora tako početje globoko užaliti vsacega plemenitega, humemno mislečega in čutečega človeka in užaliti tembolj, ker se temu početju ne more vselej očitati neutemeljenost in pretiravanje. Žali bog, da moram tudi sama priznati, da je v duševnem oziru med ženskim svetom — velikanska beda. Ta beda je tako velika, da so ljud- ske šole, obrtne šole, učiteljišče z višo dekliško šolo vred — kapljica v morju. Prvič nadaljnc šole — že radi pomanjkanja prostora — obiskuje le prav majhen del deklet ; drugič se pa v šoli z današnjim zistemoni nikakor ne podaja pouk tako, da bi znanost koristila ne le na zunaj, marveč tudi na znotraj. V današnjih šolah se namreč pač vzgajajo, recimo, svoje službene dolžnosti korektno vršeče ženske, ženske, ki poleg svojega materinega jezika govorč šc jednega ali več modernih jezikov, ki igrajo na razne instrumente, ki so eventuvalno dobre pevke in ki bi znale odgovor na par suhih zanstvenih vprašanj, lažjega kalibra. Ali prosim, to vse še ne dela iz ženske — č 1 o v e k a. Človeka! Ko bi zamogla to besedo vsaj povedati tako krasno in vzvišeno, kakor jo vzvišeno in lepo čutim in mislim ! Prosim vas, naučite žensko pojmiti to besedo in videli bodete, da jo j hode te morali spoštovati, kakor se spoštuje človek — človek — človek! 1'čite žensko misliti, dajte jej prilike, pustite jo misliti! Ne hvalite kakor edino pravo nje eksistence, nje otročnost, nje nedolžno nezavednost, nje vitko, nežno, krasno telo; ne občudujte njenih toalet, ne lovite, ne provocirajte nje koketnih pogledov; ne postopajte z njo ko z ljubko, a brezpravno in brezumno igračo ; ne govorite jej neslanih, sto in tisočkrat pogretih fraz; ne apelujte večno na nje sla-botnosfc in nežne živce; ne zakrivajte jej temna brezna eksistenc — proč z varanjem, proč z za-grinjalom ! Pokažite jej življenje, življenje, ka-koršno je v resnici hrez primesi in olepšave, da v njem najde in spozna sama sebe. Ne diktirajte jej sodbe o dogodkih in razmerah in okolščinnh in pustite jo, da, učite jo, da sama sodi, sama išče resnice in se je oklene. Ne vežite jej očij in potem ne bo potrebovala več vašega vodstva in vašega jerobstva. Dajte jej prilike, da si sama služi svoj kruh, sama skrbi za svoj obstanek in vam se ne bo treba jeziti nad prekletimi ženskimi toaletami. Odvzemite ženski verige in mesto nevedne, naivne, podkupljive, dostikrat celo hudobne in zvijačne sužinje, vzgoji vam sveta svoboda sveto, vzvišeno, močno ženo, ki vam ho dika, sreča in ponos. Pustite si že enkrat dopovedati, da, dokler je ženska sužinja, toliko časa je tudi možici tiranski barbar. Spoznajmo vendar enkrat, da je jedini glavni, najsvetejši smoter vsacega človeka — brez, absolutno brez izjeme — biti človek ! žavr/imo, pokopljiino, uničimo vse, kar nas loči, kar nam brani, da se ne spoznavamo mej sa-boj, ko bratje in sestre; da ne spoznavamo in ne vršimo dolžnosti, katere imamo drug do druzega. Slana-morilka se mi zdč za vsa blažja, plemenitejša človečanska čutstva in ideje, tiste trađi-cijonelne občevalne razmere, ali rekla bi cel<5: pravila v Človeški družbi. Kako ojstro se tu črta spolna in socijalna razlika, kakor da bi ta družba sestala res iz čisto in bistveno različnih, polnopravnih in brezpravnih bitij. To je vnebovpijoči greh na člove-čanstvu, ki se tudi sproti krvavo maščuje. — Priznajte ženski, ne le z besedo, marveč tudi v svojih srcih, viši nego spolni pomen, priznajte jo s saboj jednakopravno, jednalcovredno, priznajte občo vzvišenost človeka — — in prostitucija, ta nedopovedljivo škodljiva in uničujoča bolezen, na katerei hira družba — izgine, kakor izginja noč pred žarki dneva. In vprašam Vas, kako je možno, da umirajo ljudje lakote in v pomanjkanju, mej tem, ko drugi stokajo samega prenasičenja vsega najboljšega, stokajo in nimajo miru na enem mestu? Da, kako je to vendar možno, ali bolje, kako bi to možno bilo, ako bi se vsak pojedineo zavedal neomajljive resnice, da nikdar in večno nima pravice do lastnega hleba, dokler drugim primanjkuje• skorjiee ? In zakaj se pojedinci tega ne zavedajo ter ostajajo hladni, neobčutljivi napram mukam proletarijata ? Kako, kako je sploh mogla nastati tolika socijalna razlika? Ali no zato, ker so se ljudje razdelili, ker so se umaknili, ker so se v občevanju ločili drug od druzega ter si tako postali tuji in vodno bolj tuji?... Ob tej točki se sosebno obračam do slovenskega ženstva, naj se ne drži tako rezervirano od občega javnega življenja. Saj je vsaoemu človeku in absolutno tudi ženski naloga in dolžnost, biti ne le koristen ud svoje rodbine, marveč tudi koristen ud vse asociacije. To je naš prvi poklic. A k zvestemu vršenju tega poklica je pred vsem treba, da spoznamo, natančno spoznamo, v čem sestoji korist in v čem zlo te družbe. In to nam pokaže edino le — življenje. Kvišku torej, slovenska žena! Vrzi proč od sebe tisto naivnost, etiketo, možko laskanje in možko nadzorstvo — proč z umetno, slaboomevno in brezzmiselno nežnostjo! Sedaj so dnevi trdega dela in krutega boja. Tudi ti postavi se v vrste, kjer se bojuje tvoj mili, zatirani narod za svoje svetinje, v vrste, kjer se bije sveti boj za občečlo-veško pravo. IMeležimo se boja, da bodemo tudi me deležne slave, zmage. Vsaka slovenska žena bodi z dušo in telesom Slovenka, a Slovenka-soeijalistka v najblažjem zmislu te besede. Ivanka. Politični pregled. TRST n. oktobra 18W. Kriza — rešena. Ministarstvo je torej sestavljeno takole: grof Clarv Aldringen začasno predsedništvo in ministerstvo poljedelstva; NVel-sersheimb deželno hrambo; \Vittek železnice; Kor-ber notranje stvari; K i n d i n g e r ministerstvo pravosodje; ministerijalni svetnik Chledosvski minister za Galicijo; pl. Kartel voditelj ministerstvo pouka ; sekeijslci načelnik Stibral voditelj ministerstva za trgovino in sekeijslci načelnik Knia-zolueki voditelj ministerstva financ. Največe težave je delalo stikanje po finančnem ministru, kajti še včeraj se ni slutilo, kdo prevzame ta prevažni portfelj. V novo ministerstvo sta torej prestopila dva ( člena prejšnjega ministerstva: \Vclsersbeimb in | \Vittek. Za tri ministerstva — pouk, trgovina in finance — niso imenovani definitivni upravitelji, ampak seje dotičnim sekcijskim načelnikom poverilo le voditeljstvo teh strok. Že v tem se kaže, da je ministerstvo od danes do jutri. ; Politična duša novemu ministerstvu da bo minister za notranje stvari, dr. Kfirber. On da je tudi izbran za sestavo novega jezikovnega zakona, ki se ima predložiti zbornici takoj po odpravi je-' zikovnih naredeb. Brez škode za stališče, ki je jedino možno nam Slovanom nasproti temu ministerstvu : stališče odklanjanja, in brez najmanjega prejudiea za bodoče postopanje, beležimo tu, da nam možje, ki so imeli že prilike občevati z sedanjim ministrom za notranje stvari, opisujejo dra. Korberja kakor izbornega uradnika in treznega i moža, s katerim je možno govoriti tudi o narodnih borbah. To je že nekaj, kar zasluži pohvale v naši j Avstriji, kjer veliki del birokracije nima ni | zmisla za nrav narodnih bojev. Tudi o ministru za pravosodje, dru. Kindingerju, treba priznati, da se na dosedanjem mestu ni kazal .»nravnost nasprotnega našemu jeziku. V novi dobi. Novo mininisterstvo je sestavljeno. Pravijo, da jo uradniško in da bo nevtralno. Prvo trditev moramo priznavati kakor resnično, o drugi imamo svoje posebne misli, llavno zato, ker je uradniško, se nam zdi, da prva trditev izključuje drugo. »Nevtralno ministerstvo«. Kako naj umemo to označenje, česa nam je pričakovati od taeega ministerstva ? Ako bi smeli sklepati logično, bi rekli, da označenje »nevtralno« pomenja toliko, kakor tla bo novo ministerstvo jednako dobrohotno do vseh narodnosti, in tla bo le se stališča ustavnih dolo-čeb in zakonov razmišljalo o opravičenosti stremljenj posamičnih strank in narodov in da bo potem, pustivši na strani simpatije in antipatije, ukrepalo po najboljšem spoznanju. Tako bi bilo logično, tako bi bilo res nevtralno. Ali ho tako? Neverni Tomaži smo. Saj bi se radi nadejali dobremu, ali kaj, ko ne moremo! Toda pustimo to! Saj homo skoro videli nove može na delu. Na tem mostu nismo hoteli ugibati o tem, česa nam je pričakovati od novih mož, ampak sestava novega ministerstva je ono, ki nas zanima. Novo ministerstvo je sestavljeno iz samih uradnikov in vsi novi ministri so Nemci, razun jednega v pavolo povitega Poljaka, ki pač gotovo ne bo kalil ukupne nemške slike. To je moment, ki smo ga hoteli povdariti in ki priča vnočič, tla 1 je malone vsa viša birokracija v nemških rokah. Po toj konstataciji pa naj sodi svet o trditvi Nemcev, da so tlačeni v tej državi! Moč te birokracije je bila tudi v dobah navidezno konstitucijonelnega in parlamentarnega vladanja, v dobah, ko so bili ministri vzeti iz vrst parlamentarcev, skoro da neomejena. Ta birokracija je vsikdar sestavljala barikade na vseh straneh, preko katerih niso mogla pravična in v zakonih utemeljena prizadevanja avstrijskih Slovanov, <>b jezu avstrijske birokracije so se razbijali vsi napori naši in tudi eventuvalna dobra volja ministrov. In sedaj je dobila ta birokracija vso moč v roke, in patentovani liberalci in branitelji ustave se radu jejo na tem. Seveda : novi ministri so Nemci! Nemški ohstrukcijonisti so kar hitro vrgli v jarek svoje navdušenje za konstitacijonelna načela in liberalne ustanove in ostala jim je le ~ nemška srditost. YT nadi, da bodo birokratje še huje pritiskali slovanske narode," žugajo že sedaj s pro-sledovanji. Tako že kliče «Grazer Tagl»latt>"«državno avtoriteto* na boj- proti Cehom, ako bi se drznili abstruirati, isto državno avtoriteto, katero so oni zasmehovali in tirali v blato do včerajšnjega dne, dokler ni služila njim — Nemcem, da-si je bila. to treba pripoznati, neizrečeno popustljiva celo tedaj, ko je obstrukeiju zadobivala obliko očitne revolte. Gorjč slovanski občini, v kateri bi se godilo kaj taeega, kar se je godilo v Graslicah ! Njim pa se ni nič zgodilo in sedaj so dobili še nagrado v obliki — »nevtralnega« ministerstva, ulito iz tiste birokracije, ki jo malone popolnoma nemškega mišljenja. Mi pa beležimo z živim zadovoljstvom, da so stranke na desni — vzlic pljuski, ki so jo dobile — ohranile možato in ponosno mirnost. Izvrševalni odbor mladočeške stranke ni storil na posvetovanju minolega ponedeljka nobenih konkretnih sklepov, marveč je sklenil le sklicati takoj deželne in državne poslance ter zaupne može. Ta narodni parlament naj bo definitivno sklenil o bodoči taktiki; vitez Jauorski pa je sklical izvrševalni odbor desnice za prihodnji četrtek. Resnica bije V Oči. Ćlanek socijalista Morgarija o razmerah na Primorskem, priobčen v rimskem »Avanti«,še Vedno jemlje spanje italijanskim novinarjem. Sedaj so začeli odgovarjati listi v sosednjem kraljestvu. V »Don Chiseiotte« se oglaša neki Saraceno, čegar sofistika je zares »colmo« perfidnosti. Mož pravi, da so v Trstu preganjani — Italijani in da jih preganja narod, v katerem ideja svobode živi v nerazmerno mali meri. Slovanom stati nasproti pomenja braniti se; to da je torej stvar socijalne pravičnosti! Toliko, da vidijo cenjeni čitatelji, kakov »lumen eoeli« je ta Saracen. Mi bi se niti ne ozirali na čudne izrodke njegove logike, ako bi mož ne klical italijanske diplomacije našim neodrešen-cem na pomoč. Saracen opaža z zadovoljstvom, k a k o 11 e m š k a dipl o m a o i j a blag o d e j n o upliva na razmere avstrijskih Nemcev, kako poslednje »rajh« podpira moralno in materijalno. Zakaj bi tega ne puskusilo tudi italijansko kraljevstvo ukljuh trozvezi ?! Ako bi vedeli, da so v avstrijski diplomaciji normalne razmere, povedali bi lahko Saracenu, da je za nekoliko let prepozno prišel se svojimi opomini. Tako pa je že možno, da kar ni, se lahko še zgodi, kakor pravi neka naša pesem. Živela trozveza! Vsa kako bodi še enkrat pribito, ker se tako lepo ujema z našim današjim člankom »Avstrija in Nemčija«, pri poznanje namreč, da nemška diplomacija upliva n a raz m ere Nemcev v A v s t rij i! Domače vesti. Politično društvo »Edinost* priredi prihodnjo nedeljo javen shod v dvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Dnevni red priobčimo jutri. La col tura di XX seeoll. Vedno in vedno nam tulijo in pripovedujejo, kako olikani in kako ponosni da so lahko na svojo dvetisočletno kulturo. Posebno slavni naš »magistralo eivico« se je že čestokrat ponašal s tem in je hotel celo vzidati neko »tablo« ali mramorno ploščo, na kateri naj bi bilo razvidna italijanstvo in ona dolgoletna kultura. Ker jim je pa vlada prepovedala vzidati ali razobesiti ono imenitno tablo, in ker potem mestni očetje niso vedeli, kaj bi storili, da bi vendar-le nekaj viselo v mestni dvorani, ki l»i pričalo o njihovi večnosti in o njihovi vzvišenosti nad drugimi narodi, jim pa sedaj svetujemo, naj razobesijo v mestni dvorani ono tablico, ki je sedaj pribita na »plankah« slavnega magistrata, to se pravi tam, kjer podirajo nekdanje župnišče sv. Antona novega, ki je mestna last. Tista tablica se glasi: K VIETATTO I/ INGRKftSO Morda bo zanimalo laške brate onkraj luže in poznejši svet, kakšne tablice slavni tržaški ultra laško-judovski magistrat pribija na svoja poslopja leta 1KJM>. »Sčavo« ehe ga v i sto. »Nemške razglednice na ltakcku«. S to notico smo se v štev. našega lista postavili na branik narodne časti, kakor je to bila, po našem skromnem inenenju, naša novinarska dolžnost. Dejstvo je to, da so, ali so bilo samoneinške razglednice na Rakeku v prometu ; sicer bi taka razglednica ne mogla priti v Trst. (!e je krivda nastrani tvrdke, ki jih jo izdelala, zakaj so se 'azglednice sploh »prejele, če niso odgovarjale naročhi?! In zakaj se dotična dama, kateri sicer nočemo kratiti njenih velikih zaslug, ni obrnila rajši do kake slovenske tvrdke v Gorici ali v Celju, kjer bi gotovo ne imela takih neprijetnosti? Za »Slov. Narodom« oziroma njegovim dopisnikom, ki vidita v naši gornji notici »z opet jasen dokaz, kako h u d a 1 a s t e in nepoučene poročevalce ima Edinost«, se ne spuščamo na to polje tekmovanja. Bil bi boj brez upa zmage . . . Toliko pa moramo opomniti, da po našem prepričanju tu ne gre za modrost ali huda lost, ampak samo za to, je-li vest resnična ali ne. Ce je stvar taka, kakor je bilu zapisana v »Edinosti«, zasluži graje, ako ne, potem smeta biti overjena »Narod« in njega razgreti dopisnik, da bi bili radi vsprejeli sleherno pojasnilo tudi brez taeih poklonov novinarske — uljudnosti! In dejstva ne taji »Narodov« dopisnik, ampak pojasnuje le vprašanje, kje je krivda. Torej ? ! Ker pa že »Narod« tako trdovratno govori o »dopisniku«, izjavljamo še enkrat svečano, da je dotično dopisnico — z vsebino kakor je bila natisnjena v »Edinosti« —■, prejela neka odlična tržaška dama od dame na Notranjskem in da smo na prošnjo prve stvar priobčili v »Edinosti«. Bu-dalastega dopisnika ga torej vendar ni nikjer. Slovenščina ravnopravna tudi na koroških sodiščih! Dne 29. avgusta t. 1. je bila v Beljaku pravda. Tožiteljica je nastopila slovenska stranka po ljubljanskem odvetniku, katerega je v tem slučaju zastopal dr. Kratit. A nemški zastopnik dr. Maver je prigovarjal slovenski razpravi, sodnik je mu pritrdil, odložil razpravo in obsodil tožiteljico v stroške! Slovenski zastopnik se je zoper nečuveno in samovoljno postopanje beljaškega sodišča seveda pritožil in sicer na deželno sodišče v Celovcu. Sedaj pa je prinesel «Slov. Narod» vest, da je to poslednje sodišče ugodilo pritožbi. Ukazalo je okrajnemu sodišču beljaškemu, da ima nemudoma razpisati zopetno razpravo o slovenski tožbi in jo vršiti s tožiteljico v slovenskem jeziku in jo v tem jeziku tudi izvršiti; ob enem nalaga nasprotni nemški stranki povračilo vseh stroškov. Zanimivi in velepomenljivi so razlogi, na katere se s tem sklicuje deželno sodišče. Izreka se v njih določno, da so razglasi p r a v o s o d n e ga ni i n i s t e r-stva od dne oktobra 1850. št. 14553,od dno 15. marca I8tnega lista tudi prepis testamenta, s katerim *a-pu-iv,a svojemu unuku — liišo in ra/na zemljinoa. I I toge m u beraču so preskrbeli brezplačno stanovanje v ulici Tigor. Sinovi, ki kradejo Mojhn roditeljem Vdova »loffipina Z. iz uliee Molino a ven to št. 1(>. je prijavila redarstvu lastnega sina Frana, ker ji je odnesel dve kokoši, vredni poldrugi goldinar. l*reixkal je tudi vse škrinje in omare, a česat je želel — denarja - ni našel. Srečnejši je bil v tem pogledu Fran I*, i/. Kojana, čegar roditelji so imeli shranjenih 4f>0 gl. Vzgleilni sin je odprl dotično omaro, vzel ilenar ter izginil. Tudi ta dogodek se je ovadil redarstvu. Okrajna bolniška H la trajna. Minolega tedna se je prijavilo .'5,r>4 slučajev bolezni, 40;"» oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 72.4, med njimi '.Mi ponesrečencev na delu. Prestopkov pmti zdravniškim naredbam se je naznanilo Iti.'}. Podpor je blagajna izplačala ta teden (.»lS>;i.r>2 kron. Dra^he premičnin. V sredo, (), hišna oprava; v ulici Madonnina št. .45, hišna oprava ; v ulici Cordai-noli št. 4 hišna oprava; Sv. M. M. Zgor. št, 307, jeden prešič. Slovenski abiturijenti! Preti pragom akademiške dobe stojite. Odpira se Vam novo življenje; gotovo ste si že v moj se bojnih pogovorih tovariši narisali pota, po katerih hočete hoditi kakor visokošolei in pozneje v svojem poklicu, da čim vspešneje posvetite svoje moči narodu. Nadejamo s,1, da ga ni meti Vami, ki bi smatral za svojo edino nalogo, dovršiti strokovne študije, ne menč se za vprašanja, ki ga vežejo kakor človeka na družbo in posebej kakor Slovenca na domovino. Zavedati se moramo svojih narodnih dolžnosti. Akademikom je treba moj seboj nega poznavanja. Na sestankih, predavanjih, pogovorih naj se tovariši pripravljajo za bodoče življenje v narodu. Cesar ne premore posamiČnik, nudijo akademična društva. Vas, ki pridete na dunajske visoke šole, vabi »Slovenija« v svoj krog! Čitalnica, bogata knjižnica, občni zbori, prijateljski sestanki, večeri strokovnih klubov so sredstva, ki družijo slovenske akademike. Vse napredno dijaštvo pa zbira »Slovenija« vseli .40 let svojega obstanka pod svojim geslom: Vse za svobodo in narod ! »Slovenijino« geslo je geslo naprednega di-jaštva, katerega se oklenite! Pojasnila daje odbor. Dunaj, koncem septembra 18M!>, Za odbor akad. društva »Slovenija«: eand. iur. Ivan Zabukovšek, t. c*. predsednik. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Praga .4. c Narodni listv» objavljajo ognjevito pisan članek, v katerem pravijo, da po tej katastrofi češkemu narodu ne ostaja druzega nego najodločneja opozicija. Nismo se udali nomštvu — tako vsklika — v bojih tisočletja in so ne udarno tudi sedaj. Loiiuoil .4. »Times« javljajo iz4<>hanesburga dne 1. t. m.: Da-si vlada sedaj v Johaunesbtirgu veči mir nego v petek, postaja položenje vendar vedno resneje. Iz Johanneshurga in drugih krajev je odšlo mnog i vlakov na mejo Natala z vojaki, konji in streljivom. Na meji Natala je že zbranih več tisoč mož. Opažalo se je posebno, da je jedcu oddelek topničarjev vzel seboj nekoliko topov ve-čega kalibra. Nadaljnjih oddelkov burgherjev odide danes na mejo. London .4. I j isti javljajo, da bo v soboto v Ofiborne-eastlu pod predsedstvom kraljice posvetovanje ministrov, na katerem sklenejo bržkone, da se parlament snide dne 17. t. m. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno insercijo w plaču po 1 ni. za benedo; za večkratno umercijo pa se cena primerno zniža. < )jfia*i za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 jfld. ter *e plačujejo čettrtletnih antecipatnili ohroklh. Najmanja objava ."lo nvi'-. Alojzij Posredovalnica za potovanja a m Piazza Negoziante 1. mOZeilC p°ia,*ni|a /!| vsa" korsn« potovanja in sprejema predplačila za oliink svet. razstave v Parizu 1. 1900. Zaloga krompirja, zelja in fižola. II i II ulica V i en na Številka & VaiOVeC jHK. >'iia zalogo krompirja, Mlja ti žoln in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Zaloga olja. mila in kisa. a m a m g Ulica Torrente St. 2tf. Vatovec Anton.......,,»-!1-, Uma na urobno in debelo. NaroČila izvrSuje tor no. Krčme. Jurković Mate inni dobro domačo kuhinjo. ulica Carin ti a št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc Vin Acfjnedotto Stev. S Zaloga vsakovrstnih vin in hoteljk. Postrežba točna, ceni' zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Via Medin št. 3., krčmar, toči črna in bela vinu iu pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od o litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. ima gostilno v nlizi Ireneo št v. 1., toči istrijaiisko, dalmatinsko iu belo ipavsko vino, in Htcinfeldsko pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Potočnik Fran, Obuvala. i I ■ »P1"' i>el,el" Kraftevca" btantlC JOSID "n Hožttriju Poleg cerkve ■ Hv. Petra pod ljudsko olo, ima veliko zalogo obuval. Hprejema tudi naročite. Rehar Pete ulica Hihorgo it. 25. Velika | zaloga iti delavnica vsakovrstnega obuvala po naročiti. Na Trgovci ■ ■ a Via (tiiilia lil prodaja zarii brizon ^^^m J lomjnlnega blngam olje Ant. Furlan Rene brez konkurence. Piazza S. Franceseo St. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijnl-nega blaga. Postrežba točna a i mm Via S. Francesco st. 22- A D ram hran * n ° • larski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Jal moke. m ■ Via Stadion it. 20, pekarna i rfirnaucin H,,iAtT,i<''iiruft'Hve'-kn,h večkrat na dan, prodaja Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. R. Kola na oglu ulice Geppa in delle Poste [ Nnove, prodaja koloniuilno blago delikatese, likere itd. Rujav, pristen, navaden angleški sladkor dobiva se edino v moji zalogi ter ^a prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se Anton Godnig trgovec, Via Nuova-Paziti na ponarejenja. Ženitbena ponudba if* b-tnoin trgovski pomočnik, kat. vere, delaven in varčen, ki ima nekaj lastno prihranjenega denarja, želi seznaniti se s pridno gospodično, dobro gospodinjo /, nekoliko priinoženjem, eventuvelno z ndovo -.'>(). let, ki ima prenejšnjepremoženjc z gostilno nli protlajalnico.* Samo resno ponndbe z fotografijo naj se pošljejo upravništvo ..EDINOSTI« pod kuverto z naslovom, tat. 14. Pridne roke in srečen zakon«. Špirita* iln&pli eompoiltm ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatlč. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino ie v lekarni PRAXMARER (Ai flue Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarojanja. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za Jedilnice, spalnice iu »prejemnice, žiinnlc in peremilc, ogledal In železu i li bliurajn, po cenah, da se ni bati konkurence. OOOO Pristni OOOO domači izdelek navadne slivovke lastnikov Marija Čokelj na Korzu St. S. pripomni slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v kuterej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene oliloke za gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna in eene nizke. priporoča svoji kavarni Comniercio ,n Tedeseo, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. Anton Šorli T. Zadnik I. Tavčar, Fran Hitty, Via S. Franceseo štev. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. krojač Via delle Heccherie Stv. «5, priporoča slovenskemu občinstvi'. Via liarriera vecchia št. 13 produjahiica vsakovrstnega mu ' niifiiktiirnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Ca tarina št. It., priporoča I' svojo zalogo kolonijah nega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Novak Mihalj v Krapini (Hrvatsko), Zastopana po Dragotinu Venturini v Izubijani Tržaška cesta štv. 27. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje ko prodaju, r./.un v drugih navedenih tolnikarnali, tudi na južnem kolodvoru. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 0.1 Ateaniro Levi Minzi v Trstu. lMa/.za Kosar l o žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarljah, zrcalili i u slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu 11a zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na Urod ali železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Vilielma Dalla Torre v Trstu Trg S. G io van n i liis. štev. 5 (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo !