Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 11. maja 1921. DOMOLJUB Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke ae prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. „Niti 30 odstotkov..." »Kmetijski list« je pred par tedni pisal, da so klerikalci dobili pri državno-zborskih volitvah 32% vseh glasov, pri občinskih volitvah pa da bodo tako te-peni, da niti 30% ne bodo več skupaj spravili. Niso se še po vseh občinah vršile volitve, ker je liberalnosamostojna vlada uredila tako, da volijo najprej tiste, ki so bolj samostojne, da bi tako izid v teh vplival na izid v onih občinah, kjer ljudstvo še trdno stoji in ni še slabostojno. Toda že te občine, ki so se izkazale pri državnozborskih volitvah kot močno samostojne, so sedaj pokazale, da ne marajo nič več slišati o stranki, ki je prodala slovenskega kmeta belgrajskemu centralizmu, predlagala v Belgradu protiverski kancelparagraf in pritrdila vladni kupčiji, po kateri bo moral jugoslovanski kmet plačati 1200 milijonov bogatim turškim veleposestnikom. Podrobne izide bomo prinesli, ko bodo vse volitve dovršene. V občinah, ki so dosedaj volile in v katerih so pričakovali nasprotniki ogromno večino, je dobila dosedaj Slovenska Ljudska Stranka v mariborskem okrajnem glavarstvu 1435 odbornikov, to je skoro 73%, vsi nasprotniki skupaj: to so samostojneži, liberalci, socialisti, narodni socialisti,c komunisti in razne gospodarske stranke pa vsega skupaj 537 odbornikov, to je 27%. Vedeti pa moramo, da je ned odborniki, ki so izvo- ljeni na listi gospodarskih strank, precej naših pristašev. Na Kranjskem so doslej znani sledeči podatki: okraj Črnomelj: SLS 185 odbornikov (67%), vsi nasprotniki in gospodarske stranke 90 odbornikov (33%); okraj Kamnik: SLS 174 odbornikov (62%), vsi nasprotniki in gospodarske stranke 106 odbornikov (38%); okraj Kranj: SLS 170 odbornikov (70%), nasprotniki in gospodarske stranke 75 odbornikov (30%); okraj Krško: SLS 52 odbornikov (59%), vsi nasprotniki 36 odbornikov (41%); okraj Litija: SLS 298 odbornikov (65%), vsi nasprotniki in gospodarske stranke 188 odbornikov (35%); okraj Novo mesto (doslej samostojna trdnjava): SLS 124 odbornikov (51%), vsi nasprotniki 119 odbornikov (49%); okraj Radovjica: SLS 187 odbornikov (55%), vsi nasprotniki in gospodarske stranke 159 odbornikov 45%); okraj ljubljanska okolica: SLS 301 odbornike, samostojneži 199 odbornikov. »Kmetijski list« bo moral zelo kun-šten biti, da bo naredil iz povprečnih 61 odstotkov, ki jih je dobila Ljudska stranka, 30%. Poraz centralizma pri občinskih volitvah je večji, kot smo pričakovali. V vsaki napredni državi bi morala vlada izvajati posledice in odstopiti pri nas pa so liberalci, ki so dobili pri volitvah komaj 3% namesto odstopa, objavili »obznano«, kar poročamo na drugem mestu. V dobi policajev in žandarfev. Deželna vlada za Slovenijo, ki obstoji iz treh policajdemokratov, je izdala nared-bo, po kpteri je strogo kaznjiv oni, ki bi javno zasmehoval, sramotil ali omalovaževal chžavo. njene ustave ali izdane zakone, vojsko in posamezna plemena troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali kazal odpornost ali hujskal proti upravi, sodnim in finančnini oblastvom in od njih izdanim odredbam. Ta naredba, ali kakor jo nekateri imenujejo tudi obznana, je izšla v času, ko so bili liberalci in njih privesek samostojneži pri občinskih volitvah pošteno tepeni, Ta strašen poraz in velikanski strah pred klerikalnim zmajem jim je vzel še zadnji ostanek, pameti, namesto katerega je pa kot nadomestek stopila »obznana«. Kdo pa se je proti tej obznani pregrešil? Menda bi bilo odveč omenjati, da so bili to ravno naši liberalci, za katere ta edino velja, »Jutro« n. pr. zasmehuje in sramoti Slovence, češ, da nimamo ne svoje zgodovine, ne književnosti, z eno besedo, ničesar. Z ozirom na to bi bilo treba »Jutro« ustaviti, pisce takih sramotnih reči pa zapreti. Liberalci omalovažujejo državo s svojim delom v konstituanti; po njihovem naziranju, je v Belgradu demokratski klub država, regent države pa je dr. Gregor Žerjav y zvezi s Pribičevičem. Zatorej z demokrati po3 ključ, ki razdirajo državo. Noben zakon ni pred liberalci varen, čeprav ga podpiše regent desetkrat (zgled: ženska volilna pravica). Zato ker omalovažujejo zakone, t njimi pod ključ. Liberalci pa podirajo vse, dokler ne bodo podrli še države, če bo šlo tako naprej. Da se pa takemu razdiranju napravi konec, zato je čisto prav, da je bila izdana obznana za liberalce. Ker pa je liberalec tudi g. Baltič, zato bo v kratkem mesto deželnega predsednika izpraznjeno. G. Baltič pa dobi bolj primerno mesto, ki je razvidno že iz same obznane. Z ozirom na obznano se razpišejo nova mesta ovaduhov, katerih še ni dovolj, pomnoži se: tudi policija in orožništvo. V seji konstitu-ante pa spremene naslov naše države v po-licajdemokratsko državo Pribičevičev, Lu-kiničev in Žerjavov. Tako smo doživeli čas gospodarstva policajev in žandarjev, doživeli smo mažarske razmere, ko je prodajal svoje nasilstvo grof Khu,en in »bara-tom« Pribičevič. Eljen! Zdravo! V boj za krščansko šolo. V nedeljo dne 17. aprila 1921 je imela Kmetska zveza v Št. Janžu večji sestanek, na katerem se je sprejela soglasno; in ob velikem odobravanju naslednja resolucija; »Šolsko vodstvo v Št. Janžu —< v roke nadučitelju g. Vinko Brceta«. Nad 200 zbranih mož in žena na sestanku Kmetske zveze dne 17. aprila 1921 vas uljudno prosi, da blagovolite takoj preprečiti sokol sko vzgojo naših otrok, katero so" zadnji čas vpeljali v naši šoli vaši mladi gg. učitelji in gg. učiteljice. Kaj je Sokol in kaj pomeni vzgoja v sokolskem duhu, dobro vemo in zato ne bomo nikdar dopustili, da bi se naši otroci vzgajali v tem duhu. Vemo pa tudi in se tega dobro zavedamo, da ga ni ministra, ne šole, ki bi imela pravico, trgati iz src naših otrok, to kar so jim vcepile njihove krščanske matere. Ker nočemo nepotrebnega razburjenja, zalo vas prijazno opozarjamo in pro^ simo, da blagovolite vpoštevali to našo željo. V slučaju pa, da bi bilo to brezuspešno, potem pride sigurno do neprijetnega in brezpotrebnega boja, kateri pa prav gotovo ne bo vprid šoli, še manj bo pa dvignil ugled našega učiteljstva. Stratf 222 Tako ifcnetska zveza v Št. Janžu. AH ibl ne bilo prav, da bi se zganile naše Kmetske zveze po vsej Sloveniji, poslale podobne resolucije šolskim vodstvom, okrajnim šolskim svetom in deželnemu šolskemu svetu. Naj bi bil to prvi poskus mirnim potom, preprečiti brezversko vzgojo naše dece. V slučaju pa, da bodo vse te resolucije brezuspešne, potem moramo krščanski starši poprijeti za drugo bolj uspešno in bolj občutno orodje. Razni Pribičeviči, Žerjavi, Vošnjaki in mesarji Puclji naj pa se zavedajo dejstva, da otroci niso državna last — kot denar ali pisemske znamke — ampak, naši — kri naše krvi — meso našega mesa — inv^a ga ni nikogar, ki bi nas silil po kakršnikoli postavi ali odredbi pošiljati naše otroke v protiverske in svobodomiselne šole. Zato krščanski očetje in matere na plan — v boj za svoje pravice in pravice vaših otrok! Kdo? Samostojneži, S številkami smo iim dokazali, kako so prodali slovenskega [meta belgrajskim bankirjem, ki že sedaj izmozgajo od slovenskega davkoplačevalca 700 milijonov več, kakor Slovenec iz Belgrada dobiva (in še tisto, kar dobiva, dobivajo večinoma svobodomiselni žepi), s številkami smo jim dokazali, koliko bo slovenski kmet plačal turškim veleposestnikom in so temu tudi slovenski samostojneži v vladi potrdili — a na vse to molče, molče. Pač pa hočejo naše dokaze prevpi-ti z zmerjanjem, ki ga Kmetijski list kar bruha iz sebe. Vnebovpijoč zločin, ki so ga izvršili samostojneži v Belgradu nad že itak dovolj izžetim slovenskim kmetom, hočejo zabrisati z najneumnejšimi lažmi, ki se kar prijemljejo, V tem oziru se je pokazal zlasti gospod poslanec Urek, ki je tudi prejel Judeževe groše za svoje izdajstvo, za največjega mojstra. Bivši poslanec Ve-senjak mu zdaj — čeprav se nam zdi, da se to ne izplača — v Slovenskem gospodarju točko za točko dokazuje, kako debelo laže in navaja pri svojih dokazih dneve in številke. Toda mi smo prepričani, da bo gospod Urek lagal še naprej. Judeževi groši peko vsako izdajico in je treba hladiti. Vsak zs-krknjenec pa hladi svojo vest s tem, da ob-dolžuje bližnjega približno enakega zločina. Na glavo postavljen kancel-paragraf. Na zahtevo samostojnežev in liberalcev je vlada vtaknila v ustavo tudi kancel-paragraf, to se pravi, da duhovnik ne bo »mel na prižnici svariti ljudi pred pohujšanjem, ki ga delajo brezverske stranke med verniki s svojimi brezverskimi časopisi, sokolskimi društvi, s svojo agitacijo za brezversko šolo in razporoko. Če bi duhovnik kaj tacega omenjal na prižnici, bi rekli, da vlači politiko v cerkev in hajdi v ječo. Da sc duhovniki te postave ne bodo držali, ker se je v vesti ne smejo držati, je jasno. Zakaj pa je duhovnik tu, če ne zato, da ljudi uči in jih opozarja na nevarnosti, ki preže njihovim dušam in ki so že nebroj mladim ljudem vzele vero. Mislimo le na sokolske grdobije na Bledu. Kam je blejsko mladino zapeljala sokolska druščina in brezversko časopisje! V bogokletstva, bogoskrunstva in moralno propalost, da človeku vstajajo lasje po konci. Ali ni duhovnik dolžan, dolžan pred Bogom in ljudmi, da svari ljudi pred tako druščino. Ali ne bi zatajil svojega poklica, ko bi molčal? Torej po vladnem načrtu bi moral duhovnik molčati na prižnici ne le o vsem posvetnem, temveč tudi o stvareh, ki so strogo verske, toda liberalci in samostojneži ne marajo o njih nič slišati. Toda glejte čudo. Na drugi strani pa vlada duhovnike za bo£jo voljo prosi, naj govorijo vernikom s prižnice — o mobilizaciji, o davkih, o stavljenju koz itd. Torej o stvareh, ki v resnici nimajo nič opraviti z verskim naukom. Okrajno glavarstvo Celje je razposlalo župnim uradom dne 8. aprila t. 1. okrožnico, v kateri pozivlje duhovnike, naj nastopijo zoper protidržavno agitacijo, ki po mislih g. okrajnega glavarja obstaja v tem, da ljudstvo godrnja zoper krivično odmerjanje davkov, zoper ravnanje z našimi fanti pri vojakih, zoper centralizem itd. In potem pravi okrožnica dobesedno: »Povabim naslove (t. j. župne urade), da ob priliki nedeljske službe božje izčrpno podučijo vernike, v koliko nevarnost spravljajo hujskači splošni red in mir v naši mladi državi,., Apeliram na patrijotič-ni čut gg. dušnih pastirjev in pričakujem, da se povabilu kar najpreje odzovejo in tudi sicer v lastnem delokrogu pri vsaki priliki delujejo med ljudstvom v tem s. 11-slu. Dr. Žužek s, r,« Torej na eni strani prepovedujejo v cerkvi govoriti o čisto verskih stvareh, češ, da je to politika, ki ne spada v cerkev, na drugi strani pa zapovedujejo resnično politiko vlačiti v cerkve. Po mnenju gospodov centralistov naj postane tudi župnik žandar in birič okrajnega glavarstva, ki naj govori v cerkvi to, kar bodo gospod okrajni glavar, morda celo g. deželni prdsednik zapovedali! Res pa je, da je duhovnik tudi v cerkvi dolžan opominjati vernike na 4. božjo zapoved, ki zapoveduje red in pokorščino napram oblastem, toda kako bo duhovnik o tem govoril, je pa stvar cerkvene oblasti ter dušnega pastirja, pa nikogar drugega. Da bi pa duhovnik v cerkvi govoril dobesedno isto, kar bo potem birič izven cerkve z raznih papirjev bral in »ven klical«, bi se pa verniki lepo zahvalili za tak poduk v krščanskih resnicah. Res je tudi nadalje to-le: Če bodo hoteli duhovniki res tako »izčrpno« pa tudi v resnici uspešno nastopiti za red in mir v naši mladi državi, potem bodo morali v prvi vrsti nastopiti proti brezverskim listom in brezverskim društvom, ki so največja nevarnost za mir in red v državi. To mu pa ista s grožnjo ječe prepoveduje ista gospoda, ki duhovnike tako ponižno prosi, naj govori za mir in red. Vsa vladna gospoda naj bo prepričana, da bo duhovnik vedno »polnil svojo dolžnost tudi napram državi, ne zato in tako kakor g. glavar ukazujejo, temveč zato in tako, kakor mu ukazuje gospod Bog, cerkvena oblast in ljubezen do ljudstva. Razgled po svetu. HAJDUKI NA BALKANU. Balkanski polotok je bil že od nekdaj kra| večnih nemirov in. vojska. Zato ni čudno, da se ti ljudje kar ne morejo pomiriti. Od več strani prihajajo poročila, kako cele organizirane tolpe — ta. kozvani hajduki — vznemirjajo obmejne pokrajino Jugoslavije in Grčije Te hajduke baje podpira bolgarska vlada iz sovraštva do Srbov. Naša vlada je storila vse, da to zalego spravi g pota. ITALIJANI ZASEDLI REKO. Fašisti so po zadnjih volitvah toliko časa divjali, dokler niso prišli italijanski vojaki in Reko zascd'i, češ, da hočejo postaviti red in mir. Mir jo seveda sedaj, saj fašisti niso nič drugega hoteli, kot da zasede Reko Italija. Sedaj nimajo za kaj ro-goviliti, saj so dosegli, kar so hoteli. Pod nadzorstvom italijanskih vojakov in oblasti se bodo sedaj volitve še enkrat vršile. Kako se bo to zgodilo, že vsak sam lahko ve. — Pogajanja Italijanov z Jugoslovani se bodo v Uratt em nadaljevala, ker jo Italija obljubila, da hoče rapalsko pogodbo do zadnjo pičico izpolniti. Kako to misli, lahko vidimo ni) Reki. GRKI NIMAJO SREČE v bojih s (Turki. Zavezniki jih pa nočejo podpirati, ker so proti njihovi volji Konstantina izvolili za kralja Zato so se nekateri sedaj Konstatina žo naveličali, češ, da je ou kriv vseh porazov. Širili so že govorice, da bo moral Konstantin odstopiti. Konstantinu pa sc zdi izmed vseh sedežev kraljevi prestol najboljši in ga zato ni prav nič volja, da bi šel v pokoj. NOVO VOJAŠKO ZVEZO sta sklenili Češka in Rumunija. Pravita, da zato, da bi varovalo mir. Čudno jo to. Vso državo prisegajo na mir, pa so si vendar vedno v laseh. PLEBISCIT V ŠLEZIJI jo kočan. Prebivalstvo jo v ogromni večini glasovalo za Nemčijo, Poljakom pa to seveda ni všeč in hočejo s silo dos-ei, kar niso mogli z glasovanjem. Meni nič — tebi nič obirajo na meji armado, z orožjem preskrbujejo svoje pristaše t Šleziji, ki so dviguili vstajo. Tudi poljske čete že hite čez mejo in so se na nekaterih krajih spoprijele z antant-nimi četami, ki tam skrbo za red. Italijane so pa menda precej dobro natepli. Vidi se, da so imeli Nemci prav, ko so rekli, da zato no pripuste razorožitve, ker se bojo Poljakov. ANTANTA NE ODJENJA od svojih zahtev, ki jih jo stavila Nemčiji. Tudi razorožitev še vedno zahteva, dasi bi bilo morda dobro, da bi ji sedaj pomagala v Šleziji ukrotiti Poljake. Zavezniki so stavili Nemčiji ultimat in Francija že mobilizira, da izsili od Nemčije vse, kar zahteva. Sirom domovine. oooo^ooooooooooooooooooo^^liS!^^' SV. KRIZ PRI LITIJI. Prosim, da blagovolito popraviti notico v tad-njem »Domoljubu«: »Gospej Mici Majcnovi« v št. 18, stran 215: Ignac Barle ni bil pri Sv. Križa in se ni izdajal za ministra Majcna. Pač pa jo bil tam Lojze Barle pri Sv. Križu in je igral vlogo ministra Majcna. Ignac Barle pa je lepega in zelo dostojnega vedenja, nekaznovan, in izpolnjuj« s»oje verske dolžnosti. Zatorej se prosi uredništvo, da blagovoli notico v toliko popraviti, da se ne 1o delala krivica Ignacu Barletu. Mogoče jo, da dopisnik ne pozna osebno Barletovih, Za istinitost te izjav® jamčim jaz, spodaj podpisani. Spoštovanjem in pozdravom I. P., posestnik. — Enako izjavo nam J® poslal tudi g. A. Prime. IZ GORIC PRI MEDVODAH. Žganje in vino je v medvodski občini volilo. Vozovi iz Zbilj, Sodnico ter Golo brda so pomagali samostojnežcm. Pa tudi to ni ni« koristilo. Kaj pa zdaj? Mesarji, bogataši in železničarji, vsi so jaa delu. Letajo okrog odbornikov z obljubami. Možjo, bodito trdni! nikar ne hodite na limanico tem bo-gatašem-mesarjent, Mod vojsko so lesni trgovci obogateli in Vas zatirali! .'"e bodite izdajice! IZ MENGŠA. Tirolccm v naši tovarni začenja zopet rasti greben. Posebno pri mlajših se ta neveseli pojav opazuje. V Mengšu imajo v tovarni osebo, gospodična se ji še ne more reči, ki toliko razume na slamnike, da so iz slamo in okrogli, če niso prav po najnovejši modi, n nad delavci pa že kaže svojo moč. Misli, da jih sme suvati in obkladati s priimki, ki jih nočemo zapisati, ker se med dostojnimi ljudmi ne izgovarjajo. Dekletce se je gotovo že preobjedlo jugoslovanskega kruha. Ce ji ni všeč, si lahko prebere. Od vodstva pa zahtevamo, da pouči svoje uslužbence, kako naj postopajo z delavci. — (Dopis jo za prejšnjo številko prepozno do-šcl. Op. ured.) RADOMLJE. V zadnji številki »Bogoljuba« ie izšel članek: »Za čast našega Boga.« Mislim, da ste ga prečitali. Zulo potrebno bi bilo, da ga nekateri cerkveniki posebno pazno prečitajo. Vse jim pove, kako naj krasijo oltarje, zdaj v maju in potem. Ponekod imaio jako okusno okrašeno. N. pr. na Homcu, Radomljani, zelo ste potrebni, da greste pogledat na Homec in vzemite si za zgled. Zakaj vaši oltarji so sama žalostna praznota, bodisi pozimi ali poleti. Semintja na oltarju kaka gola cvetlica, vse drugo je polno suhih rož strašno grde barve. Polegtega je oltar ia sploh vsa cerkev preprežena z venci, ki jih ari dno dela pajek. Strašno! Toliko jih je, da se lahko »vjameš vanje«. Ljudje, ali spite? Kuj pa vaš cerkovnik? Zakaj pa je tu? Prvič so ljudje, ki se nič ne brigajo za cerkev, pač pa za gostilna in veselice. Fantje in dekleta so rečinoma bolj vneti za ples, lišp in druge spa-kedravosti. Naj se spravi skupaj nekaj pametnih deklet in nuj spleta lep svež veneo in naj okrase Marijin ollatcvk. Vsaj ve, Ma.i;me iru-žabnice, stopi e na noge! Par deklet naj gre od hiše do hišo in spi osi darove za cv.-llict, da se kupijo pri vrtnarju. Potem naj jih ima v oskrbi katera izmed deklet. Cerkovnik naj gre pa spati On ni za ta poklic. Seveda, bero bo ee pobral. Suhe rože vse dol in iih vrzite na ogenj, ako so grde. Oltar, na katerem je Najsvetejše, bi moral biti v zelenje in cvetje ves zagrnjen. A zopet tu taka praznota! — Petje zopet tako, da še za nas ni. Pevski zbor mora voditi organist, kakor je v predpisih. Na koru kriče vsi vprek, kakor goved na paši. Saj ni čudno, vaje nikoli, ali če je, pa se zabavajo, namesto da bi peli. Organista dajte prisiliti, da mora bolšja vrste pevski zbor skupaj spraviti, da boje petje lepo ubrano. G. patra in g. dekana prosimo, naj tej nemarnosti organi-stovi narede konec. GRABROVEC PRI METLIKI. Na dopis* h Grabrovca v »Domoljubu«, so nekateri samostojneži jeze, češ, da sedaj bodo pa izgubili vso zaupanje pred g. Makarjcm, ker niso mogli dohiti podpisov za svojo listo. Rajši sc sramujte svojega imena, ki ga nosi vaša stranka SKS, rcci: Slovenskega Kmeta Smrt. Vzi zavedni možje bodo sc vpisali v Kmetsko Zvezo in so udeleževali rednih sestankov K. Z. v Metliki. Vsi fantje pa vstopite v našo Kat. Slov. izobraževalno društvo, da so zopet po dolgem času oživi. Torej na delo, možje in fantjel Bog živi. — Domoljubov na.-očnik. TRATA V POLJANSKI DOLINI. Slovensko katol. izobraževalno društvo na Trati vprizori na binkoštno nedeljo ob 8. uri zvečer in na binkoštni ponedeljek ob 8. uri neooldno v »Društvenem domu« igro »Dekle z biior/V. Vsi prijatelji plcmonitc zabavo so k ti priredi:.! prav vljudno vabijo. Vstopnice so dobijo pri g. Mariji Cankar na Trati. GORJE. _ Neustrašenim volilccm za občinske volitve v Gorjah izreka podpisani najtoplejšo zahvalo. Čast »rimi Gorjanccm, ki so žopet javno pokazali, kakšnega prepričanja je večina Gorjancev. — Polda, t. č. predsednik. LITIJA. Glodo veleposestva gospe Trškan z ozirom na pojasnilo v »Domoljubu« št. 16 na naslov »Ce-inu imamo obč. agrarno odbore« smo se informi-rali naslednje: Veleposcstnica g. Trškan v Litiji ima v občini Trebeljovo veleposestva točno po katastru davčnega urada v Litiji 180 ha 7 a 80 m1. Z dopisom z dne 19. februarja 1921 jo obč. agrar. odboru sama javila, da ima zemlje v Koških poljanah nekaj čez 1<10 ha. Pojasnilo v »Domoljubu« pravi pa že samo 130 ha. Še par pojasnil in vclc-posestvo so skrči na obseg zemlje kakega ubož-nega kočarja, fokjo ni točnosti: ali v davčnem uradu ali pri g. Irškanovi. PoJasrUo pravi: »Nekaj malega ima v ajem njen ansed, da v njeni navzočnosti pazi na posestvo, ter sem ter tja kaj malega pomaga. Obč. agr. odbor v Trebeljevem je z dopisom z dne 4. marca 1921, št. 7 okr agr. uradu v Ljubljani poročal, da ima sedaj 5 strank nekaj njenega zemljišča v najemu. Zopet netočnost. Agr. odbor vendar poroča, kar vestno dožcnc in če primerjamo z pojasnilom, se ne vjema. Gospa Trškan grozi, da ne bo dala nobene zemlje več v najem, da se jc dosedaj na njenem posestvu cel Tuji grm živel itd. G. Trškan ima posestvo tudi v Litiji in najbrž je vsa njena posest čez 200 ha. Ccmu ji pa zemljišče nekam izginja? 50 ha se vendar ne da skriti. Rajni gosp. Burger je imel na tem svojem veleposestvu svoj lov. Posestvo obstoji iz štirih posestev in so je več družin živelo na njem, dokler ni prišlo v last rajnega Burgcrja. — Ker g. dopisnik priporoča piscu prvega dopisa, naj se zanima za veleposestva grofa Apialtrern v Grmačali, tudi ni na mestu. Ce so agrarni odbori na mestu, bodo isti svojo nalogo izvršili. — V koliko se je gosp. Trškan v dopisu napravilo krivice, presodi biavcc lahko sam. SODRAŽICA—NAKLO. Gosp. Stupica, gerent v Sodražici in g. Zaletov iz Naklega izjavljata z ozirom na dopise iz Sodra-žico oziroma Naklega, da sta bila vedno in ostaneta še nadalje pristaša SLS. Obe kandidatni listi, ki sta bili vloženi poleg kandidatnih list SLS tako v Sodražici kakor tudi v Naklem, da nista naperjeni proti SLS, temveč sta nastali vsled krajevnih razmer. — Uredništvo z veseljem jemlje na znanje obojno izjavo, vendar si dovoli povedati zraven svoje mnenje. Pri sedanjih občinskih volitvah ne ro samo za krajevno razmere, temveč še veliko olj zato, da se pokaže napram Belgradu, da ima Slov. ljudska stranka, ki je ravno sedaj v najhujšem boju proti centralizmu, večino Slovenije za sabo in da torej proti centralizmu ni samo neznatna manjšina, temveč velika večina. Vsaka kandidatna lista pa, ki ni vložena pod iir.enom SLS (oziroma Kmetske, Delavske ali Obrtno zveze), pa v javno- I sti in uradno vzame Ljudski stranki nekaj glasov j in s tem kolikortoliko oslabi naše zahteve po avtonomiji. Ce jo bila katerikrat strankarska disciplina potrebna, jc bila sedaj in krajevni spori bi morali vspričo velikega splošnega pomena teh volitev stopiti v ozadje. Zato je »Domoljub« v tem boju dosledno podpiral samo kandidatne liste SLS. RADOVICA PRI METLIKI. V potok, 6. t. m. so bile v naši občini volitve. Kandidatne liste sta bilo postavile SLS in SKS. Vso kar samostojno leze, je agitiralo za slabostojni centralizem. Posebno so se odlikovali trije: Martin Bajuk iz Radovice, Ivan Bckctcc iz Bojanjevasi in Jure Brivec iz Slanine vasi. Pred volitvami v usta-votvorno skupščino so je izdajal ta propali kandidat Jure, za našega pristaša, naši so ga odslovili, potom sc jo nabutil in pri občinskih volitvah prilezel na dan kot samostojnež. Kandidiral je kakor »zaverač« na slabostojni listi. Vkljub toliki agitaciji jo SLS dobila osem odbornikov. Vsa čast našim volivcem, kateri so stali zvesti SLS, katera edina zastopa kmetske koristi. Več volivcev. GROSUPLJE. Tudi v naši trdnjavi slabostojiiežev smo imeli občinsko volitve, pri katerih so slabostojneži pošteno pogoreli. Od 13 občinskih zastopnikov so si priborili samo 4, 8 jih jc dobila SLS, 4 pa majhni posestniki, ki pa bodo šli najbrže z nami. Kot nosilec liste malih posestnikov jo bil Mehle s Pcro-vega po dom. Jakopetov, ki jo obrnil hrbet samo-stojnežem in ki bo pajbrže prišol brezdvomno v našo ljudsko stranko nazaj, kamor po svojih načelih in poštenosti tudi spada. Nad vse zanimivo jo pa to, da nam Rusov ata ne bodo županovali. Dvajset let bo že trudijo za županski stolček, z vsemi liberalnimi strankami so si poskusili pomagati, pa ni šlo in ni šlo. Županski stolček jo šo vodno tako daleč kot jo bil pred 20 leti. V potu svojega obraza so se mučili Rusov ata za slabostojno stranko, kmetom so razkladali, da naj voli kinet kmeta, čeprav so sami birt in brat Sokol (demokrat), toda vse zastonj. Na dan volitev so sc oglasili kmetje: »Birt Rusov ata nam županil ne bo!« Za drugo volitve pa bomo poskrbeli, da slabostojn« stranka, stranka birtov, raznih mešetarjev iu plcsnivih liberalcev popolnoma propade, da se združijo vsi po-štenomisleči Grosupeljčani v Slov. ljudski stranki, Pristaši naše ljudske stranke pa pojdemo sedaj pi volitvah na novo delo! Politične« p »Domovina« in novi davki. Za nobeno stvar ni »Domovina« bolj navdušena kot to, da bi Slovenci plačali čim več davkov ne samo zase, temveč tudi za one najbogatejše pokrajine v državi, ki nič davka ne plačujejo, kjer pa seveda ne bivajo Slovenci, Domovini svetujemo, da pogleda v državni proračun, ki ga je sesfavil liberalni minister dr. Stojanovič in bo videl, katere številke so resnične in katere ne. »Domovina« bije tudi sama sebe po zobeh, ko se huduje na — izmenjavo ban-, kovcev in odtegljaj 20%. Ali ni ista »Domovina« lansko leto z velikanskimi na-i slovi hvalila izmenjavo bankovcev 1 :4 in proglašala klerikalce kot protidržavne, ker niso bili kar nič navdušeni za tako liberalno gospodarsko operacijo? Ali ni dr. Žerjav v »Uradnem listu« zagrozil, da bo zaprt tisti, ki bo govoril, da 20% odtegljaj ne bo povrnjen? — »Neznani lopov«. p Čudni rekurzi. V Ljubljani, Mariboru in Ptuju so liberalci vodili volitve. Ker so povsod pogoreli, so vložili na deželno vlado rekurz isti liberalci proti samim sebi, češ da so se volitve nepravilno vršile. Tako neumen pa more samo liberalec bitij da v lastno skledo pljuje, Domače novfec. d »Vrtec« in »Angelček«. Izšla je 5. in" 6. številka. Lista toplo priporočamo. »Vrtec« z »Angelčkom« stane za vse leto 28 kron. »Angelček« sam 10 kron. Upravni" štvo je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80. d Sokolski duh. Nekateri' Sokoli iz Borovnice so ukradli 20. aprila 1921 zvečer kokljo posestniku Jožetu Kos iz Borovnice. Med njimi je bil tudi učitelj Mi* klavič. Nesli so jo v neko gostilno, kjer so jo zaklali in napravili rižoto. Nato so imeli veselo pojedino. Stvar pa je prišla na dan. Ker se je začelo po Borovnici veliko govorjenje, so ti nadebudni Sokoli šli k posestniku in mu rekli, da so jo priprava ljeni plačati. Posestnik ni maral vzeti, zato! so dali za zvonove. Višji šolski svet pa bo. izplačal nagrado temu učitelju, ker ne samo z besedo, temveč tudi z zgledom, so-( kolsko vzgaja borovniško mladino, —\ Zdravo! d Socialistični župan, V Ptuju je bil izvoljen za župana socialist Tomaž Lozin-* šek, za podžupana Ivan Šegula, tudi socialist, Volitve je vlada razveljavila, a1 > d Bo; draginji mleka si neki duševni revež predstavlja tako, da je treba najprej krmo uničiti, potein bodo dajale krave brez hrane dovolj mleka, ki bo seve vsled tega ceneje. Po ljubljanskih ulicah je namreč neki zmedenec nalepil listke z napisom: »Požar na Kodeljevem je začetek boja proti draginji — vasi v okolici bodo sledile.« Policija išče tega praktičnega živinorejca. d Strahoviti liberalni poraz pri občinskih volitvah je »Domovino« tako zmešal, da očividno nič več ne vč, kaj piše. V zadnji »Domovini« beremo to-le zanimivo novico: »Pijevo društvo« bo tudi letos odredilo dan, ko se bodo javno pobirali prispevki za klerikalno časopisje. Mislimo, da naše ljudstvo nima nobenega vzroka žrtvovati svoj denar za podporo klerikalnega časopisja itd, — V resnici pa nikjer v Sloveniji ne na Hrvatskem ne obstoji nikako Pi evo ali temu podobno društvo in se sploh od nobene strani ne odreja dan, o katerem sanja »Domovina«, d Meso na veliki petek, »Ljudski glas« se silno jezi, ker je na nekem letaku na Jesenicah bilo zapisano, da je eden rdečih voditeljev na veliki petek v gostilni' jedel meso. Če se je letak nad tem pohujševal, je čisto v redu, v redu pa ni, če »Ljudski glas«, ki je sicer tako pobožen, to zagovarja, Najbolj zanimivo pa je, če piše xLjudski glas«, da bi naši duhovniki umrli vsled preobilega uživanja, če ne bi imeli predpisanega posta in da si duhovnik lahko na petek kupi rib in masla. Vse naše ljudstvo pa ve, če bi naši debeli socialistični voditelji (v prvi vrsti milijonar Kristan) služili tiste groše, ki jih služijo duhovniki in če bi bili v farovžu na hrani, da bi jim bile kmalu vse obleke preširoke, d Za ameriške izseljence. Ameriški konzulat v Zagrebu, ki se je preselil v svoje nove prostore na Zrinjskem trgu 19, bo začel uradovati dne 10. maja. Vhod za stranke, ki prosijo vizumov, je v Gajevi ulici št. 13. Vizumi se bodo delili od 9. do 12. ure dopoldne. Pristojbina za vizum znaša 400 dinarjev, ki se spreemajo samo v jugoslovanskih bankovcih. Prosilci morajo predložiti zdravniško izpričevalo in potrdilo pristojne politične oblasti, da ne pripadajo nobenemu društvu, ki se nahaja v protislovju z načelnimi naredbami vseh priznanih držav, d Ena lepa povest od ene ljubljanske banke ali kako je ena številka »Domoljuba« bila vredna 16 tisoč kron. Piše se nam z Dolenjskega: Tukajšnji posestnik J. G. je prejel od sina, ki je pred leti zašel iz Amerike v Avstralijo, precej denarja v angleški veljavi (funt šterling), Oča-nec, ki je sicer dober kmet in zraven še dober tesar, seveda ni študiral ne paragrafov in ne bančnih poslov, zato se je zanesel, da so tudi v Ljubljani tako pošteni ljudje, kakor je sam. Mahnil jo je v Ljubljano v banko, ki so mu jo nasvetovali, pokazal prijazne angleške bankovce in gospod pri blagajni mu je brzo ustregel. Dobil je 24 tisoč kron. Kdo bi jih ne bil vesel, — Doma je pa sin prebiral »Domoljuba«, prebiral po vrsti, da je prišel tudi do novic, kjer vsak teden povedo, koliko je vreden denar iz drugih držav, V tisti številki je bila objavljena tudi vrednost angleškega denarja funt šterlinga — ne vem, zakaj ga sedaj ni —, Pa sin računa in računa, z očetom štejeta in štejeta denar, pa glej ga hudirja; manjka in le manjka, pa ne malo, ampak cele tisoče. Kaj bi človek naredil? Dober svet je drag, ker hribovskemu kmetu ni varno hoditi okoli ljubljanske gospode, ki denarje šteje. Pa imamo pri nas enega študenta, ki hodi v Zagrebu v visoko šolo, kadar je doma, pa pomaga bratu kositi in orati in ga ni sram kmetskega dela, med kmete se rad vsede v cerkvi in ošta-riji. Tak je pa obrajtan med nami in k njemu gre očanec, poprosit ga, če bi šel z njim do onih prijaznih gospodov v Ljubljani, ki so mu denar menjali, da bi govoril namesto njega, ker tak študent zna bolje postaviti besedo kakor stara kmetska korenina. Prideta v Ljubljano, gresta v banko in povesta, kako je ta in ta dan star očanec prinesel angleške bankovce in so mu tudi plačali, ampak da to ne gre skupaj z računom, kakor je pisal »Domoljub«. Prvi gospod je poklical drugega, drugi tretjega, tretji pa kar celo kanclijo in vsi so grdo gledali starega očanca in mladega študenta, ki sta hotela .imeti denar, kar ga je bilo premalo. Gledajo ene bukve, gledajo druge in nazadnje imata prav očanec in študent. Sedaj pa pride najvišji izmed gospodov in pravi: »Oče, kar pokažite tistega izmed nas, ki vam je to naredil.« Pa so šli v procesiji mimo, kar jih je bilo notri, in očanec nazadnje pove, da nobenega ne pozna, ker ima vsak usta en prst pod nosom in tudi prej ni toliko gledal človeka kakor denar, ki mu ga je štel. Pa kakor pravijo, da je na ohceti nazadnje najbolj luštno, tako je bilo tudi tukaj. Odšteli so gospodje, ki so grdo gledali, kar 16 tisoč kron na račun starih in prijaznih angleških bankovcev, ki so jih že prej dobili, pa niso nobenega uradnika zato odpustili, samo naš očanec pravi, da so »t a pravega« že o pravem času »nekam« zaprli. (Polna imena so pri nas na razpolago. Op. ur.) d Tržič. Mesto običajnega romanja k sv. Valentinu v Glinje na Koroško pojde radi težkoč procesija na binkoštni ponedeljek ob 7. po prvi sv. maši iz tržiške farne cerkve k Sv, Ani. To na znanje vsakoletnim glinjskim romarjem. d Smrtna kosa, V noči med 4, in 5, majem je nagloma umrl pri svojem prijatelju v Rušah vpokojeni župnik g. Miško Horvat, N. v m, p.! d Kralj eva garda. Najlepše pozdrave vam pošiljamo fantje kraljeve garde in želimo vesele binkoštne praznike vsem slovenskim fantom in dekletom. Fantje iz Belgrada: Janko Vehovec, Franc Kalan, Franc Bogataj, Matevž Kožuh, Tomaž Majdič, Ivan Petarlin, Matija Teždirc, Jožef Petrič, Rihard Vitine. d Pismo iz Amerike, Dragi »Domoljub«, blagovoli mj samo majhen kotiček v svojem listu, v katerega naj bo natisnjen ta dopis. Najprej se lepo zahvalim tebi, ki me tako redno obiskuješ v tako dalnjem kraju, in mi prinašaš novice iz stare domovine. Delavske razmere so tukaj zmi-raj slabše; sedaj delajo po en dan na teden. Kako se naj ubogi delavec preživi, ki nima drugega zaslužka. Komaj zasluži za društvo, kje pa je hrana in obleka. Ali za vse to se ne brigajo podjetniški gospodje, ni jim mar, če delavec ujmre od glada, samo da je njim prav. Tukaj so sami premogo-, rovi, tovarne ni nobene. Mesto ni veliko, prebivalci so večina Slovenci in Hrvati, Ne bom več opisavala tukajšnjih razmer, naj zadostuje za danes; mogoče drugikrat kaj več. H koncu prav lepo pozdravljam vse čitatelje in čitateljice »Domoljuba«, posebno pa v fari Radovica. — A. Ž., naročnica. d še eno pismo iz Amerike. Sprejmite najprvo iskrene pozdrave vsi naročniki in bravci »Domoljuba«, posebno še moji rojaki Dolenjci, Ali imate kaj mnogo »Domoljuba« naročenega? Pridno ga podpirajte z vsem dobrim, da ne opeša, saj je zelo priljubljen list in meni tako prijazen, da me obišče še tu v Ameriki ter mi prinese mnogo novic iz ljubljene domovine. Morda ste radovedni, kako se nam godi tu v ameriški deželi. Bi že šlo, da niso začeli delavcem plač zniževati, kar pa naredi vsakega delavca užaljenega in nezadovoljnega. Seveda so znižali cene tudi obleki in jedilom, vendar ne toliko, da bi se ne ču,tila znižana plača. Tudi novo dohajajočim priseljencem je bilo težko dobiti delo v zimskem času. V tem oziru je sedaj že boljše, vendar kakor je bilo za delavstvo par let nazaj, take žetve morda kmalu ne boda imeli. Zimo smo imeli prav prijazno in sedaj se pa že veselimo pomladanskega soln-ca. Pravijo, da je tu navadno huda vroči* na. Ako bom dobila dovoljenje od g. urednika, se bom pa tukaj še katerikrat pogo-< vorila s svojimi poznanimi v Jugoslaviji. —< Justina L. (Op. ur.) Z veseljem sprejmemo vsak dopis iz druge slovenske domovine.) d Davke za šole boste plačevali, ne boste pa smeli odločati pri vzgoji vaSih otrok. Proti vaši volji vam hočejo upeljati v šolo sokolsko vzgojo, da vzide nov in čvrst rod iz našega naroda. Kakšna bo ta vzgoja in kakšen bo ta nov roti, vam neizpodbitno dokaže brošura »Ajmo mi Sokoli.« Pisatelj pusti govoriti Sokole same, nufakturnega blaga na metre, moške in ženske srajc«, predpasnike, svilene rute, svilo na metre, bato za odeje (koltre), vso opremo zh ne-♦ veste. — Blago dobro, cene nizkel Vabilo na redni občni zbor .Kmetijske nabavne ln prodajne zadruge11. r. z. z o. z. v iikvid. v Kranju, kuteri se bo vršil dne 6. junija 1921 ob 10. uri dopoldne v »Ljudskem domu" v Kranju, s sled. dnevnim redom j 1. Citanje ln odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. PoroCilo naCelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1920. 4. Slučajnosti, _Načelstvo. Spre jmem kmetskega fanta močnega od 15. do 16 leta v učno dobo pod gotovimi pogoji za mizarsko obrt. Avgust Cerne, mizar, Zg. Šiška St. 122. Razpisuje se služba organista in cerkovnika na Prežganjem, p. Litija. Dohodki: ';4 posestva, 30 mer. žita, drva ln 300 K v denarju. leSprenj m m ječmenovo moko oddaja, dokler kaj zaloge po 600 kron 1C0 kg. — Manj kakor eno vrečo, ki tehta 80 kg, se ne oddaja, Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. licenca mojster v Sneberjah pri Ljubljani. za kovaški obrt, poštenega, od 14—15 let starega sprejmem takoj. — Mihael Hrome, kovaški —- OGLiM^JI —a se sprejmejo proti plačilu 70 do 80 K za 100 kg drvenega oqlja pri Kari fluerspergovem gozdarskem uradu v Kočevju. se razpisuje v Smledniku (Gorenjsko). Plača z dra-ginjsko doklado letno 2400 K. Vžitek njive in gozda. Prosto in lepo stanovanje in prosta žitna hira. — Voditi treba društveno petje in tamburaški zbor. Sprejme se le ceciliianec z dobrimi spričevali. Nastop službe 1. julija. Župnijski urad v Smledniku. Mlin v popolnoma dobrem stanju s posestvom ——■———— obstoječ iz njiv, travnikov In gozda ter k temu spadajoClml gospodarskimi poslopji se po ugodni ceni proda. — Poizve se pismeno ali ustmeno pri Antonu Krnc-u, Veliki Cirnik, p. St. Rupert, Dolenjsko. Večjo množino CSpCCV Ima naprodaj Mihael Ulaga, Lože 13, pošta Sv. Miklavž pri Laškem. Dobro ohranjena močna kočija se poceni proda. — Naslov: Čatež pri Brežicah Stev. 38. Veliko zalogo poljedelskih strojev iz tvornice Umrath & Komp. ter — bakrene kotle — priporoča lastnica po umrlem soprogu FRRNCCJ HITTI, Ljubljana Sv. Martina cesta li 2. Porof. prstani Double verižice Stenske me Budilke Že-ne ure Uhani Najstarejša trgovina ur,zlatnine In srebrnlne ^UDEN LiUBIJANA 22, Prešernova 1. Zahtevaite ponudbe I Fotograf gre na deželo. Na deželo pride fotograf na zahtevo in ne računa nobenih potnih stroškov, ako se javi pet družin v enem kraju, ter izvršuje najlepše slike v najkrajšem Času. — Pišite dopisnico z natančnim naslovom na Hugon HibSer, fotograf, Ljubljana, Vslvazorjev trg St. 7._ DRVA za kurivo — 50 vagonov — se kupi. Ponudbe pod „Export" na anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. IM FFAff Me stroje za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica St 7._ ssr BRINJE rdeče, zopet doSlo, (da 15 do 16 litrov dobrega žganja) cena K £50.— sto kil. Fran Pogačnik, Dunajska cesta 36, Ljubljana. Srednje velik mlin na stalni vodi se da v najem. Več se poizve pri lastniku Matevž Trpine, Ribno pri Bledu. Proda se nM«M|>hiA s hišo in 6 oral manjše PUSCallV gozda po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje: Marija KonCar Benke pošta Sava ob jut, železnici. Prvovrstna ES-KA KOLESA Najflnejie predvojno kvalitetno blago. Modna In lnanufakturna trgovina ,Pri Ivanki1 Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29 priporoča svojo viliko zalogo ravnokar doSlega letnega blaga za fine moSke In ženske obleke; velika izbira blaga za birmanske oblekce, dalje batistov, delenov in polsvile za bluze, cefirja, ko-tenlne, bele In pisane, močne hlačevine in žameta, finih klotov in odej, cvilha za postelje, platna za rjuhe, svilenih robcev in Serp v najnovejših vzorcih. Ženske bluze In predpasniki, moške srajce domačega izdelka. Blago prvovrstno, cene nizke. miši - podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12K, za podgane 16K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1, ! ERJAVEC & TUBK t I TRGOVINA Z ŽELEZNINO t ♦ pri »ZLATI LOPATI" preje ♦ Hammerschmidt(MUhleisen) i Ljubljana, Valvasorjev trg it. 7, ♦ — nasproti Krlianske cerkve. — % M" Zaloga cementa, -^g % iniii jmv Ljubljana, Krefcov trg št. 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. m\ Zastopstvo največje dalmatinske tvornice PORTLAND CEMENTA „SPHT" nudi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka Ia marke »SALONA" po konkurenčnih cenah franko vagon poljubna množina post. Slovenija. Dr. FRAN JENKO, Import Ljubljana, Krekov trg Stev. 10, I. nadstropje, hodnik desno. Agitirajfe za »Domoljuba' Tovarna )OS. REICH Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: kMrfova M PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO Gosposka ul. 38. Barva vsakovrstno blago. Kemično Cisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. KOČEVJE štev. 39. Glavni trg. Za spomlad in poletje priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, Sifone, ceftrje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati Izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo Itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. Gosposvetska cesta 14. ! A. j E. SUME. Mestni tri t Dokazano je, da je importirano, Inozemsko milo mnogo dražje, kakor domače ZLHTOROG-miLO zatorej rabite v svojih potrebščinah edinole to milo. Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: R^Bunc In drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. Izdaj* konzorcij »Domoljub«*, Odgovorni urednik Anton SuŠnfk v LJubljani, Tisk« Jugoslovanska tiskarno.