Published and distributed under permit (Ho. 666) authorised by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, H. T. — By order of the President, JL 8. Burleson, Postmaster General.		
rj Največji slovenski dnevnik @ ill -: v Zedinjenih držav&K :- ill ||l Velja za vse leto . .. $3.50 |[J g Za pol leta......$2.00 J!j	GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki.	Q The largest Slovenian daily Q i|L in the United States:- ill m Issued every day except Sundays m l|l and Legal Holidays. I[9 Q] SO,OOO Readers gj ^Qi M M ■ 1 1 . ^ m 'B!^
Telephone: COHTLANDT 4687.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 187. — ŠTEV. 187.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 10, 1918. — SOBOTA, 10. AVGUSTA, 1918.

VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
INTERVENCIJA V SIBIRIJI.
•
-ooo-
AMERIKA BO POSLALA MANJ KOT 10 TISOČ VOJAKOV V SIBIRIJO. — AMERIŠKIM ČETAM BO POVELJEVAL GENERALNI MAJOR GRAVES. — ZAVEZNIŠKA ARMADA BO ODREZALA BOLJŠEVIKE OD SIBIRSKIH ŽITNIC. — NABIRA SE RUSKA VOJSKA PROSTOVOLJCEV.
-OOO-
Wash ngton, J). <\. !), avgusta. — Manj kot 10 tisoč ameriških »»■t in i ih k i» število japonskih vojakov ho tvorilo glavni dol med-s.avr/iiifck«' ek*|H*tlH'ijr v Iiusijo. Početna moč ne ho imela več* kot tihoe vojakov.
<ieiit ialiu poroi-ii k j»ipon>>k»* arroa le ho poveljujoči častnik, tukiij /a njim ho poveljnik ameriških čet generalni major William
>	(»raves, ki pa b<> \ sarži višji kot vsak dru«; poveljnik zavezniških čet.
Ob sk pre<Uv<tuika WiUona daues popoldne v državnem, vojnem ill mornariškem departmentu je imel namen razpravljati o do-s»danjeui delu /a intervencijo v Rusiji.
Predsednik j«' ^ovnril deset minut / vojnim tajnikom Baker-! jem in luorna risk m tajnikom Danielsom, nato pa jo sam o d.šel v nr/.aMii department, kjer je imel konferenco z izvršujočim državnim tajnikom Polkom.
Vojni tajnik Baker je danes povedal, da je začetkom tej^n te-]
>	iih Šel v srednji /.a pad. kjer je lazpravljal vse podrobnosti /, <;ene-lalnim majorjem Uravesoui.
Tajnik Baker j«' tudi po\ t dal. da je hI obveščen, da japonski general baron 1'nehara ne bo izbran za poveljnika japonskih čet. l h»de vrhovnega poveljnika zavezniške ckspodieijv je rekel Baker1 na.<- !edn je :
—- Poveljujoči častudv bo japonski general. Japonska vlada bo1 poslala generalnega poročnika, mi pa bomo poklali generalnega majorja brez dvoma bo <'a>tn k z najvišjo saržo predsedoval vsaki konferenci. A ko bo še kak bolj definitiven vrhovni poveljnik, ne vem. I/ predsednikove izjave posnemam, da bo ja]»onska armada približno toliko kot noša. —
Natančno število amer škiii čet se ne more objaviti, ofiejelnu pa >r jr sporočilo, da ne bodo štele več kot 10 tisoč mož.
Ameriške *Vte bodo večje kot angleškenato pridejo na vrsto i idjani. potem Fratuozi ^ nekaj >to vojakov in slednjič Kitajci.
Ako M- bo posr« čil zavezn ški poskus doseči zvezo med sibirsko i kspedieijo in zavezniškimi četami v severni Rusiji oh murmanskem obrežju in v Arhan^eUku - posredovanjem iVIio-Slovakov. ki drže /• lo važne postojank«, hooo botjševiki odrezani od živeža i/, sever-i ■ Kusijc in Sibirije, v-led česar bo zlomljena Lenin-Trockijeva vlada do sredi zime.
Prvo. knr se ho »torilo \ vilo trauss bir^ke železnici-, ge vojnega materjala
Amerika. K:taj-ka in Japonska bodo ba/.c za zal«>ge si- bodo pošiljale v Sibirijo.
/iivezniki smatrajo vlado generala Horvata za slabo znamenje in ga in- bodo pndp rali. temveč bodo / njim postopali na podlag njegove krajevne oblasti.
Zavezniške operacije i.b murmanskent obrežju in v Ai-hangel-skn. vojaški uspehi česko-slovaških čet in odločitev Združen i 1) drža \ n -laponske oja.it i (-h«»-*lovake v Sibiriji: vse to je že rodilo iep sad v političnem položaju Rusije.
Državni department je bil obveščen, da je bila dne J. avgusta \ stanov I jena nova vlada /a pokrajino severne Rusije. Vlada zavzema pet gubernij in jo j,- razglasilo narodno zastopstvo. Te guber-nije so; Samara. Vologda. Arhangels. Viatka in Kazan.
\* diplomat enih krojjih zagotavlja, da je zavezniška inter-vencija zbudila Rusijo in nekateri generali že nabirajo vojsko prn-stovojjeev. ki bodo tvorili novo rusko armado, katere namen ni samo strmoglavi jen je boljševiške vlade, temveč vpeljati postavo in red v Rus ji ter obnoviti rusko fronto proti centralnim državam.
Zavezniški diplomati -o izvolili Arliaiigelsk za svoj glavni stan.
ki. da bi videli, kaj se je zgodilo Vojak! na avtomobilih pa so jih postrelili, nakar so razorožili posadko s provijantom.
V Frauierville so oklopui avto mobili došli vlak. napoLnjeu z nemškimi vojaki, in so tja zažgati.
OFICIJELNA POROČILA
-OOO-
ANGLESKO POROČILO. [železniške postaje v bližini Chau
j lies, Neales, Ham in Roves. Opa-London, Anglija. 9. avgusta. — zovalo se je požare in eksplozije, Tekom jutra so zavezniške arma-'posebno v Roves in Nesles. ile obnovile svoje napade na celi J Pariz, Francija, 9. avgusta. — bojni fronti južno od Somine ter Dnevno. — Xa bojni fronti južno so napredovale na vseli točkah,!od Somine ni zaznamovati nikake kljub rastočemu odporu sovraž-Jizpremembe.
JJika.	j Tekom noči je bilo opaziti veli-
Franeoske čete, ki so razširile ko delavnosti od fetrani nemške I fronto napada proti jugu, so zav- artilerije v Champagne. Nemt-i so zele vas Pierrepont ter gozd se- vprizorili veliko napadov pri Pro-verno od te vasi. Severno in seve- »nes. Mont sans Nom in Souaiii. ro-iztočno od tega kraja so fran- Vse te napade se je zavrnilo.
co.ske čete hitro napredovale ter prišle tekom dneva za več kot štiri milje naprej.
Na fronti četrte angleške armade so eanadske in avstralske čete zavzele z občudovanjem vrednim
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija, 9. avgusi i. — Nočno. — Sovražnik nadaljuje -svojimi napadi med Soiume in
pogumom črto zunanjih obramb J Avre rekama. Amiens ter napredovale preko tej Berlin, Nemčija. 9. avgusta. —
Srednja, pretrgana črta ki se vleče od Albert do zapadno od Montdidier nam kaže Črto, na kateri stojijo sedaj Angleži pri njih napredovanju. Bolj na desno je črta, ki kaže postojanke, do kater h so Angleži napredovali, ko so najdalje prišli proti iztoku in pred no so jih Nemci potiš, nili nazaj.
Anglija Rusiji.
Po svojih zastopnikih je izjavila Anglija Rusiji, da pnhaja v deželo kot prijateljica.
ekonomskem oziru za Rusijo, bo popra-po katerim se bodo prevažale vse zalo-
od tu pa
Sibirska ekspedicija. Španska in U-čolni.
Združene države bodo poslale v
Tanki v boju.
Tanki so v zadnji ofenzivi napravi i veliko zmešnjavo med Nemci. Konjenica prit;ska v prvi vrsti.
Z angleško armado, v F\*anciji, Kmalu nato so prišli v mesto tan !•. avgusta. — Angleške i!t franco- ki. ki so pomagali avtomobilom i a >ke divizije so pridobile novega čistiti mesto ter so postav11i na ozemlja v veliki bitki, ki divja v poslopje, kjer je bil prej nemški okolici Amiensa in ob Somini. iglavni stan. zas-tavo. Nek avtomo-Prizori na bojišču, čez katero bil je srečal visokega nemškega so zavezniki že šli. pričajo o na- častnika .ki se je peljal v avtomo-gli«-i, s katero s« Nemci bežali in bilu. Častnik je bil vstreljeu, nje-pustili za seboj topove, skladišča gov avtomobil pa zaplenjen. ju celo polkovnc in artilerijske ze-| Pokrajina okoli Bavonvillers je m I je vide in listine. Zračni opazo-'zel0 tipična. Široka žitna polja in valei poročajo o transportih in travniki obdajejo mesto. Po pa polkih, ki beže proti vzhodu. jiju stoj^ zapuščeni nemški topo-Konjeniea je daleč tam ob Som vi, okoli njih pa leže topničarjl in mi in vedno preiskuje vasi; tanki ncmo g0V0re povest o tem. kaj se in -.klopni avtomobili pa hite na- je malo prej dogodilo. Ob eesti. gin čez pokrajino in delajo pol >toje prazni motorni avtomobili-pehoto in pobijajo knnje. ki Ma enem je bil zaboj z vojaškim, vlečejo transporte. Vozniki oklop- zemlje v d i. katerih poveljnik ni nih avtoinbilov zadevajo tu pa mogel vzeti s seboj.
tam na bežeče oddelke, katere deloma pobijejo, deloma razprše.
Topovi na tem mestu so bili postavljeni v jamah p0 tri čevlje
Podrobnosti o delovanju tanko-v globokih. V bližini so bile dupli-in avtomobilov kažejo o velikem ne. k: so bile pokrite z železnimi
delu. katerega so izvršili. En o- ploščami: v njih so stanovali nem-Klopni avtomobil je pridrvil vče-
raj v neko mesto, katero so držali
ski topničarji. predno so zbežali.
Nene. Uaruizija je bila ravno pri l V U'i ok,,,it,i so nemški strelni kosilu. Avtomobil je nameril pu	izvanredno plitvi in revni,
ski* skozi okno glavnega stana in Temu pa je b.il vzrok pomanjka-bilo j.- takoj ubitih nekaj častni-juje potrebnega orodja, katerega
kov. Pri Kosieres je nek avtomo- » i •
, - .	»»»"" „0 Angleži m r raneozi mnogo na-
•> I vziral sovražni vlak.	» . _ ,	,
Oddelek avtomobilov je došel sh Po,ee te«a- daso Nemcl
daleč za sovražno črto nemško bili	ozemlja in vojakov, je
proviantuo kolono in jo je vstavil.!vendar največja njihova izguba
Prihajali bo štirje nemški častni-Ina vojnem materijalu.
London, Anglija. 9. avgusta. — Angleški zastopniki v Vladivosto-ku. Murniansku in Arhangelsku so objavile naslednjo "tlelaracijt, angleške vlade na naslov ruskega naroda'*:
—	Vaši zavezniki niso pozabil' na vas. Spominjamo se vseh uslug katere nam je vaša junaška armada nudila tekom prv.h let vojne.
—	Prihajamo kot prijatelji, da vam pomagamo rešiti v<i-s ^auie pred razkosanjem in uničenjem i/ rok Nemčije, ki skuša zasužnjiti vaš narod ter uporabiti velike naravne vire vaše dežele v svojo lastno korist.
—	Hočemo slovesno zagotovit" vam. da ne bomo. dočim stopajo naše čete v Rusijo, da vam pomagajo v vašem boju proti Nem eiji. obdržali niti pedi vaše zemlje. Obžalujemo državljansko vojno, ki vas loči ter notranje spo re. ki olajšujejo izvršen je osvoje valnih načrtov Nemčije.
—	Usoda Rusije se nahaja v rokah ruskega naroda samega Njegova in edinole njegova nalo ga je določiti obliko vlade ter naj ti reS'tev soeijaln h problemov.
—	Narodi Rusje. vaš obstoj kot neodvisen narod je na tehtni ei. Prostosti, katere sle si pridobili v revoluciji, so ogrožene od železne nemške pesti. Zgrnite se
.krog prapora svobode in neodvis. nosti katerega mi. ki smo še vedno vaši zavezniki, dvigamo v vaš sredi ter pomagajte zagotoviti zmago onim dvem velikim princi pijem, brez katerih ne more b t nobenega trajnega miru ali prave prostosti na svetu.
—	Mi nočemo le ustaviti nemško prodiranje v deželo, temveč hočemo prinesti tudi ekonomsko pomoč vaši ruin rani in trpeči deželi. Mi smo že odposlali neka* zalojr in še več jih bo sledilo.
—	Mi želimo pomagati vam pr razvoju industrijaln h in naravnih virov dežele, a ne v namenu, d;, jih izrabimo v svojo lastno korist Hočemo nadalje zopet ustanovit' izmenjavo potrebščin, pospešit* poljedelstvo ter vam omogočiti.
da zopet zavzamete svoje pravično mesto med prostimi uarodi sveta.
—	Naša edina želja je videti Rusijo močno in prosto ter se n v to umakniti ter opazovati ruski narod, kako s: bo določil sani svoje usode.
incen^ _
v globini dveh milj po ostrih bojih na številu.h točkah.
Preti večerom so francoske in angleške čete dospele do splošne črte Pierrepont, Arvillers, Rosie-res, Raineeourt in Morcourt.
Na tej črti se boji še vedno vrše naprej.
Severno od Somme se poroča o krajevnih bojih.
■ Število jetnikov je doseglo li tlftjč in zaplenilo se je od dvesto Vladivostok filipinske vojake" — Po i^vanredni kabinetni seji je do tristo topov, vključno težke Poročilo generala Marcha. , poslala Španska Nemčiji novo po železniške topove.
__| slani.o radi podmorskih čolnov. Zajelo se je za kopne uiožnarjo,
Washington, 1). <'.. 9. avg usta.	. --1,1 strojne puške v velikem števi-
(Jeiieral March, načelnik general-L Madr'd, Španska, 9. avgusta. — lu ter tudi velikanske zaloge ma-ne«:a štaba, je rekel pred včeraj-	je poslala novo poslani- terijala vsake vrste, vključno poj
šnJim. da bo ameriška vojaška ek-!eo NemC'ijL tikajočo se torpedira- polen železniški via spedi<- ja v Sibirijo ravnotaka kot španskih ladij. To je objavil Naše izgube so jo je bil označil predsednik Wil-'mnmter za znanje zadeve, Ua- vanredno majhne, son v svojem memorandumu. jto' "vauredui seji kabineta, ki London, Anglija, 9. avgusta. — General March je povedal da se -ie vršlla VceraJ-	. Dnevno poroč.lo. — Naše napre-
bosta poslana najprej dva polku j Kljub ponovnim protestom Span dovanje na bojni fronti gre na-rednili čet s Filipinov. Pozneje 150	španske ladje nepre- prej. Franeozi so zavzeli Frcsuov
bosta ta dva polka ojačena z drii- stal,° žrtve nei"ških podmorskih eii-Chaussee. Angleške čete se na--imi četami iz Združenih držav l^lnov. V poročilu, katero se je hajajo iztočuo od Le Quesnel in Fiipinski polki sedaj niso v polni	v Parizu dne ;i0. julija se laix.
moči in ne štejejo več kot po 2500 -le	da M1,atra	ca- Severno od Somme je nudil so-
mož. Poročilo generala Marcha st,soI,rs:5<- torped.ranje španskega vražnik našemu napredovanju ži-
,rja;sj.	| parnika "Ramon de Larinaga" za vahen odpor. Težki boji so se tudi
v ,* - , -	- - i i",,ajl,of.i resni dogodek, ki se je vršili med Chipilly in Morlan-
Združene države so organizirah I•	, j, V	Xr v . .
...	. j. ..	j. ... izvršil med Špansko m Nemčijo curt.
ib.«ko ckspeaiego .^^ped.cij. ()sem
Spancev je izgubilo pri tem Število jetnikov, katere so uje-življenje in olje, katero je ionel- ie včeraj
lak
bile včeraj iz-
bo poveljeval generalni major \\ S. Grave, ki sedaj poveljuje osem deseti diviziji v Camp Fremont.
al. .ledro ameriških čet za Sibirijo bo dospelo s Filipinov in bo seslojaio i/, -il. in Iti. polka regularne infanterije. Te čete bo o-jačilo drugo vojaštvo, ki bo dospelo iz Združenih držav.
Zakaj je ta ekspedicija potreb ■ia, je že sporočil predsednik Wilson potoni državnega departmen-ta in se mi vsled tega ne zdi potrebno še enkrat ponavljati.
Dnevno. — Med Ysero in Anert. je bilo opaziti živahne* nočno ar-t.Jerijsko delavnost.
Ju žno-zapadno od Vpres in južno od El.vs so močnemu artilerijskemu obstreljevanju sledili delni napadi, katere se je pa zavrnilo.
Med Anere in Avre je vprizoril včeraj sovražnik napade z močni mi s.lami. S pomočjo goste megle si je izsilil s svojimi tanki pot v naše infanterijske in artilerijske
postojanke.
Med Somme in Avre so naš" protinapadi zaustavili sovražil'1 naskoke iztočno od črte Morcourt. Harbonuieres, Caix, Fresnoy in f'ontoire. Trpeli smo izgube glede jetnikov in toj>ov. Med jet n'k i. katere smo ujeli, so bili Angleži s pomožnimi eanadskimi in av-stralsk mi četami ter Franeozi.
Nad bojnim poljem smo izstrel'li iz zraka trideset aeroplanov.
Artilerijska delavnost se je oživila na gotovih sektorjih ob Ve sle. Vršili so se uspešni delni bo) na obeh straneh Braines. na fronti ob Vesle ter v Champagne, se-verozapadno od Souain.
ITALJANSK0 POROČILO.
zavezniške armade. j(j Rim, Italija. 9. avgusta. _ V
parnik na krovu, je tvorilo skoro presegalo 14.000, a števila zajetih raj zjutraj so oddelki sovražnika polovico dobave, katero se je za- topov se ne more oceniti.	dvakrat napadli naprej potisnje-
Igotovilo Španski soglasno s špau- Tekom včerajšnjega dneva je no postojanko na Col del Rosso
sko-ameriškim flogovorom.	nadaljeval sovražnik z izprazne-
I>ne 17. julija se je poročalo iz njim prednjih postojank, kateri. Aten. da je bil neki španski par- je držal v dolini Lys.
n k. ki je imel na krovu španske- Izvedli smo uspešno krajevno strelilo iz zraka dva sovražniška ga poslanika za Grško, torpediran operacijo v pretekli noči severno aeroplana. od nekega nemškega podmorskega )Ki Kemmel ter nekoliko potisnili čolna. Parnik je imel na krovu naprej svojo črto na fronti tisoč razvito primerno zastavo. Diplo- jardov. V naše roke je padlo tri v mata m njegovo družino se je re- deset sovražnikov, šilo.
Polkoma bosta poveljevala pol-j Razdor v javnem mnenju glede kovnika Stier in Taggard. March'stališča Španske proti Nemčiji, jc
FRANCOSKO POROČILO.
Francija, 9. avgusta.
vendar pa se jih je zavrnilo. Obstreljevali smo vojaške naprave v Pulju. V bližini Trenta se je \7,
Poziv na Avstrijo.
je tudi omenil, da bo takoj spo- jdovedel do kabinetne krize, ki je Pariz
oči!, kakorhitro bo dospel gene- bila končana s stvorjenjem koali-;Nočno. — Nadaljujoč s svojim na-'|
etjskega kabineta, ki vlada sedaj, predovanjem na desnem krilu so "	angleške in naše lastne čete tekom
Bombardiranje Pariza. Pariz, Franeija. 9. avgusta.
ral Grave v Vladivostok.
General March ni mogel potrditi poročil, da so se ameriške čete izkrcale v Kanacralaski.
Kaudalaska je južno o(} Kole ob murmanski železnici, kjer se dotika Kandališki zaliv morja. Edino, kar vem. je >e ameriške
Socijalistični poslanec poživlja Avstrijo, da naj izvrši reforme. — Država v današnji obliki ne more več ostati.
Italijanski glavni stan, i), avg.
_ . . „ „ , ,,	j»lanašnjega dneva izvojevale nove! V avstrijskem državnem zboru
Priznanje cesko-slovaskega nal-. ,Kpehe. potem ko so zdrobile od- pripravljajo soeijalistični po.lam-: sveta.	por sovražnika.	vložiti predlogo. > katero bodo j»'»-
Washing^on, D. T., 9. avgusta. Zavzeli smo vasi Pierrepont,(zvali vladi, da izvrši notranje re-Beleg | Italija se .je pridružila Franciji s Contoire in Hangest-en-Santerre.|forme, ako hoče, da bo ostala kot to. da	<1^ ofic^jelno priznala če- Preko železnice iztočno od Han država. Predloga se glasi;
čete niso izkrcale sko-slovaški narodni svet kot naj- gest smo dospeli do Arvillers, kij "Sedanje razmere Avstrije ne tam. ampak v Arhangelsku. Nik-1 višje zastopstvo Ceho-Slovakov sC nahaja v naših rokah. Naše na- morejo več ostajati. Deniokrae jn 'ar še nisem si šal. da so Ameri- živečih v zavezniških državah. —predovanje v tej smeri je dosegle 'je moderna potreba, toda demote izkrcale v KandalaskL	|Glavni stan tukajšnjega narodne- štirinajst kilometrov v globini. Jkracija je nemogoča v državi, ka Glede vrhovnega poveljstva za- »veta je prejel prepis pogodbe Razven precejšnjega materija- tere narodno življenje je ovirano vezniških če v Sibiriji se bo vse z,ki	svetu P«Polno oblast nad la, katerega se ni še pregledalo 'po neprestanih bojih osem razliČ-lahkoto uredilo. Uredilo se bo najsv°j'mI P,>Ja"' ki lia italijanskem smo s svoje strani ujeli 4000 mož. nih narodov, ki jo sestavljajo, in ta način kot na zapadnem bojišču. ozeiuIju. Naše izgube ter one naših angle-1 kjer je narodno zastopstvo, raz-
ških zaveznikov so izvanredno- deljeno vsled narodr.r..	ltP
D Annunzio nad Dunajem. lahke.	jresov, postalo plen fcirofracgtfjTi
Rim, Italija, 9. avgusta. — Od- Ob Vesle so ameriške čete zav-' V Avstriji je mogoče deni..*ra-delek italijanskih aeroplanov, ka- zele Fismette k.jer jim je padlo vi eija, ako se preobrazi v konte le-i termi je poveljeval kapitan Ga-, roke 100 mož.	j racijo svobodnih narodov. V so
kjer je bil imenovan general Foeh vrhovnim poveljnikom.
Splošen nameri te zavezniške ekspedicije v Sibirijo je pa : po magati ruskemu nrodu. da se bo
iznebil tujega, posebno pa nemd^0 <J'Annun»of je poletel pre- Avijafka. - Francoski avija-'vražnih deželah se Avstrija, kot
škega upliva. da bo postal zopet sa,?,0	, javnega mesta t,ki So nudili izvrstno pomoč v je sedaj sestavljena, smatra za
mostojen ter da bo sam v družbi! Uu,iaju ter metal v mesto manife-; bitki južno i„ iztočno od Amiens, rečno oviro svobo^le evropskih na-
z zavezn ki odločal svojo usodo rU".\ r- ,-t , ,	I Kljub gosti megli ter nizkim o- rodov in ta ovira se mora odstr«
,. . . , .	.	Italijanskih zrakoploveev se
Kdaj bodo odšli !• ilipinei v'
Vladivostok, se zaekrat še ne ve.
h,&koin ki so otežkočali njih de- nif . Avstrija mora pokazati, da avstrijske strani na nadlegovalo, lo. so izvedli naši zrakoplovni od- je sposobna reformirati se na li-
veliko poizvedovalnih pole- beralni podlagi. Kot demokratična Olemenceauova hči se bo moiila. tov nad sovražnimi črtami ter se konfederacija narodov bi mogu.
Rumena mrzlica v Guatemali.
I Pariz, Francija. 9. avgusta. — pogosto vdeležili boj^ s svojimi Naznanja se, da se je zaročila hči strojn mi puškami. Tekom bitke Mexico City, Mehiko. 9. avgu- francoskega ministrskega pred- so ujeli štiri sovražne aeroplane. -	,sta- - Ofieijelno se poroča, da sednika gdč. Terezija Clemenceau z zraka so izstrelili štiri zas drane
Nemški dalekosežni topovi so da- razsaja v Guatemali rumena mr-(z Jules Jung, ki je zdaj kot na- zrakoplove. Koneeno so naši ob-ines zopet bombardirali Pariz m žlica in da je vsak dan do 40 smrt- rednik v francoski armadi in imir'streljevalni stroji vrgli skoro de okolico-	D ih slučajev.	j že vojni križec.	set ton izstrelkov tekom noči na
mnogo lažje zagotoviti ekonomski mir.*r
O tem jf poročala "Arbeiter Zeltung" na Dunaju, toda bati se je, da ta poziv avstrijskih soeija-listov ni več kot glas vpijočega v puščavi.
OLA.S XABODJ
u
IfiOVino
NARODA"
COMPANY
PUBLISHING
(Uo?«qUB Daily.) Piled and pafcUahed by tfc*
i A — ij.nn itloa)
WM-NK BAK8HB, PrafAdeqS.	IX>UIS BENEDIK,
Place of Business of the corporation and addresses of above officers j 63 Gortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, M. Y.
Ra selo teto valja list aa In Oanado«.
Ea pol teta «a Cetrt lets .
Za celo leto aa mesto New York 95.00 9U0 Za pol leta as mesto New York.. LOO 2.00 Za četrt lata aa aasato New Ynrti LfiO 1.00 Za laoaemstro sa celo leto...... 6.00
"CLAS KABODA" Izhaja vsak dan lzvaemSi nedelj In praznikov.
"O L AS NARODA"
("Voice of the People"). kMH »very day except Sundays and EMMaya
Bobscrlption yearly $3.00.
Advertisement so agreement.

Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prlobčtijejo. Denar naj ae blagovoli potiljatl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da se nam tadft aamanl, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS N Alt O D A'
ta fVirfisiMit ne..
New York CHty.
Telefon: 2676 Portia od t.
Alzačani in Lorrainci.

-000-
Pri n« krm nemškem jetniku, kateri je bil v je t v zadnji zavezniški ofenziv;, bo našli listine. ki jasno dokazujejo, kakšno težavo imajo nemški poveljniki pri kontroliranju vojakov iz Alzacije in Lorraine.
Y nekem memoramlu so navedene podrobnosti o uporu Alžača-uov, katerega se je vdeležilo 10.000 mož.
Neko povelje z glavnega stana nemškega kronlprinea naznanja, da >>o bili možje i/, teh dveh provinc poslani za fronto, kjer o-pravljajo razna (»oljska dela. V povelju je tudi rečeno, da se jih na noben način ne sme uporabiti na fronti.
To je bila prva informacija o situaciji v teh dveh provincah, ka tero so dobili po dolgem času. kljub temu. da sta Alzaeija in Lorra-inska eden največjih problemov sedanje vojne.
Nemški propagandist! so bili pred enim letom na delu, da bi prepričali svet o vdanosti in lojalnosti Alzaeanov.
Ti propagatorji mi poskušali na vse načine dokazati &vctu. da je ljudstvo v omenjenih provincah pozabilo zabrsko afero, da se na \ dušen m bori za kaj/erja ter da je njegova največja želja ostati — pod Nemčijo.
To dokazovanje se jim pa ni kaj prida posrečilo.
Kot glavni dokaz, da so Alzačani lojalni, so navajali Nemci, da se v Alzaeiji ne govor, več francosko, pač pa nemško. Pa tudi ta izgovor jim ni veliko oziroma nič pomagal.
Že Bismarck je vedel, da bo imela Nemčija velike sitnosti z Alzaeijo n je v sle«! tega rekel:
— -Jaz nočem, da bi bilo v nemškem gospodarstvu preveč Francozov. —-
Čete, katere so Nemci rekrutirali v Alzaeiji in Lotaringiji, so bile sprva določene za vzhodno fronto. Ko so jih pa priveli z ruske fronte ter jim zapovedali nastopiti proti Francozom, se je v njih pojavil odpor.
Odporu so pa neprestano sledili javni puliti.
Veliko Alzaeanov je bilo aretiranih, ker so govorili francosko in peli francoske pesmi, na tisoče jih je pobegnilo na Nizozemsko, lako da razni polki niso mogli več obstajati.
Ker si vrhovno poveljstvo nikakor ni mlglo pomagati, jc od-ledilo, da se ne sme Alzačanov uporabljati na bojišču
Na tisoče Alzačanov in liOrraineev se bori v vrstah zavezniških armad. Njihovo število narašča z vsakim dnem.
Narod obeh provinc žt»ljie> pričakuje časa, ko se bo pridružil Franciji ter se izuebil enkrat za vselej 'pruskega jarma.
--ooo-
AMERIŠKI ČASTNIKI HA FRONTI.
BRIG. GB'W, R.H, N05LS. RECEIVING ME$5AGE Ifcfc FlEi e> MAU,<5Hvj.e3.DUtv4CANih CENTRE
Sibi
r, i j a.
-000-
sem te ali druge stranke, ostanem vendarle Slovenka in kot taka hočem in imam voljo (pomagali slovenskemu narodu v »ta-ri domovi ui. ako mi je mogoče.
•Slovenski pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam !
Marija Spec.
Pittsburgh, Pa.
Jako redki so dopisi v slovenskih listih iz naše pittsburške naselbine. Da pa sc ne pozabi, da lu-xli mi živimo, sem se jaz odločil, tla napišem, kljub tej strtem v ro-čini, par vrstic. Prodno pa nadaljujem, hočem omeniti to neznos-, no or«čwio. katera je obiskala naše mesto. Tukajšnji listi so ravno poročali, da je to rekord, odkar so začeli vremenski opazovalci zaznamovati vročino v tem mestu. Včeraj. o. avgusta, ob 6. uri /večer je kazal toplomer v senci 104° Fahrenheita, na sol ne a pa 110°. Nobenega znamenja pa še ni, da bi postalo bolj hladno.
Drugih posebnih novic tukaj ni. (Vse dela s polno puro in vsak j<-rad no priznana od ameriške via- zadovoljen, ako si more par do-de. Kaj pa Republ. Združenje.' larčkov prištediti.	t
Kaj bo pa rekel naš predsednik Kar se pa tiče življenja na pro-
Severova zdravila vzdržujejo
idra«ie v riruzin.Pi.
Bolne ženske
naj bi ns pronašale hudih bolečin, krčev in drugih nerednosti, katerim so tolik r at podvritne. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite sj jih že sedaj, ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemita
S
everas Regulator
(Severov Regulator). To je izborna tonika in zdravilo, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega, kar bi škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.25 steklenica; dobiva se v Vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Slovenske vesti.
Joliet, HI.
Prvi Slovenec iz .lo-lieta v jugo-o\anski armadi na Balkanu bo
j. , .... j. j . > < i i	jni^iuii » uiiMi i ju d mi i	VUJtlJk^. j i-"1"
Zaenkrat bosta poslana tja dva polka Filipiucev, to je šest tisoč j Ck mož. T« bo začetek. Tem se bodo pozneje pridružile čete s llavaj-!"^la
Leto ekstremov.
-ooo—--
Lahko se reče, da je letos leto ekstremov.
Toplomer se je zadnje dni strahovito dvignil. Mesto New York tf pomni, da bi imelo kdaj "ad sto stopin gorkote. Toda to, je samo en rekord. Koliko je pa še drugih rekordov, ki zaslužijo večje vpo-stevanje in uvaževanje.
F'len teh rekordov je tudi oni, ki ga je dosegel v tem letu za-v< /niški duh. Za časa pikardijskega na\ala, ki se je vršil meseca marca letošnji ga leta, je zaveznikom slaba predla. Skoraj ravno tako slabo je bilo zanje kot pred prvo bitko ob reki Mame.
Danes je pa končana in izvojevana ob Marni druga bitka.
Ta zmaga je povečala zavest, povečala je upanje.
Sedaj so najbolj veseli dnevi sedanje vojne, seveda za — zaveznike.	,
Tudi ameriška armada v Franciji je dosegla lep rekord.
Z ozironi na govor ministrskega predsednika Lloyd (ieorga smo imeli lil. marca, k" s(> je nemški napad začel, samo eno divizijo, na bojišču# iu tri divizije za fronto.
To ni bilo ravno nič, toda skoraj nič je bilo.
Koliko smo pa napredovali do danes?
Dams imamo na bojišču nad en miljou in četrt vojakov.
To je tudi rckoid. ali ne!
Od januarja pa do današnji ga dne je bilo leto 1918 leto rekordov. Kaj se bo zgodilo v ostalih dneh tega leta?
( c se bodo rekordi tako hitro vrstili drug ža drugim, bomo kmalo dosegli največji rekord: premagali bomo Nemčijo in pripravili svet za demokracijo.
To bo rekord vseh rekordov, in ne smemo odnehati prej, dokler ga ne dosežemo.
General March je dvignil konec zagrinjala, tako da smo videli, Woodrov Wilson, ako boste vi svetnem, političnem iu patrioti kaj se odigrava v Sibiriji.	'prosili za vaše pripoznanjcTo nem polju. >re je pa. hvala Bogi
Povedal je, da je potreba poslati v Sibirijo ameriške vojake.]gotovo že sami znate! .vendar začelo dramiti iz že tako	Kalili, brat Louis Koliba. Na
otovo se bo smejal in bo rekej: dolgega spanja. Še imamo nekaj	M|£"dovanskcm shodu d ie .iti-Havaj-'"Mali narod in še tu niso združe- niC-adnjakov. ki niso vredni, da	!i-la v ^Puiaskega dvorani seje Roškega otočja in s Paeifične obali. ni. še tukaj imajo dve stranki." uživajo dobrote Amerike, toda tu-	ll!l Pojavil. da želi iti kot pro-to Še {»red koncem tega poletj.. bodo imele Združene države v Via- (.»otovo bo tudi rekel, tfci ta narod tli ti bodo še sprevideli, kakšne	obenem s srbskimi prosto
ni vreden, da bi <e ^anj zavzemal, dobrote jim je dajala mačeha Av-	v,djei iz -lolieta v jugoslovansko
Torej še enkrat: SNZ. iu SR2. stri j a Ne bom nadalje pisni, kako	'»»<!«> julija zvečer se je
se morata združiti, ako ne. bojte jc na..s teptala ljuba Avstrija po	odpeljal v Kanado in italic. Un
obe propadli. Še enkrat: Proč z blatu iu kako smo ji hlapčevsko	•>'" let in tl,,lna klizu Ilirske
dvema strankaana, vsi za eno služili, marveč hočem omeniti na-	'»is-ti-ice. \ Ameriki je bival t; kt
delal
stran! A v katero, to je uganka' še zopotno oživljenje pevskega ^ ,n.0sl>t".ev: večinoma je delal Dajte nam pojasnilo iu resnico; društva Prešeren.	v t alilorniji. Rodoljub od nog do
ena str an hoče gotovo nas samo Oživelo je zapet pevsko dručtvo ?l»ve in navdušen pristaš jugoslo-
divofctoku dvajsettisoč svojih vojakov.
Nadalje bodo poslale tudi Japonska. Anglija, Francija in Kitajska svoje oddelke. V najkrajšem času bo mogoče uporaljati v Sibiriji od To.000 do 100,000 zavezniških vojakov.
Prva naloga zaveznikov je ;zčistiti vzhodne del Sibirije. Bolj-ševiške Rdeče garde so vzhodno od Bajkalskega jezera bolj mučne kot kjerkoli drugje vzhodno od Urala.
Ceho-Slovaki se ne morejo razpršiti preko tega ozemlja. Veliko tisočev ogrskih in nemških vojakov, ki so bili prej internirani ] izkoriščati. Toda katera, to je še Prešeren! Zopet se sliši prekrasna v*»«ke ideje, je naš junaški Ma-v vzhodnem delu Sibirije, se je pridružilo boljševikoiu. Te bivše je-j vprašanje, na katero je truba od- slovenska pesem v mušem Domu,	kakor jelka, komaj ča-
tnike je treba vjeti, razorožiti in jih poslati v koncentracijska ta- ■ govoriti, jaz pa ne morem.	'ki nas spodbuja k narodnemu de- t'11	dejansko pomagat
borišča na Japonsko.	i Zdaj so za krožile brošuriee iu oživlja spomine na našo milo jugoslovanskim bratom, ki se In
Da se bo pošteno obračunalo z boljševiki in njihovimi zavezni-! SRZ., da SNZ. dela za kraljevino. Slovenijo. Najboij razveseljivo je	^a osvoboditev v seli južnih
ki. ne bo potreba velike armade. Njihova artilerija je le malo vre-!(>'<noruik -losii» Zalar je pti rekel, Pa tu, da je pristof/Llo k društvu Slovanov izjiotl tujčevega jarma, una, vojaških potrebščin jim primanjkuje.	j da združitev slovenskega ntiroda mino go novih članov, kateri so ta- P'isel j.- čas, da se je Maksu
Oni se ne bodo mogli prav posebno vstavljati zavezniškim če- J s Slovani vse druge vi.ste v Anic- 1 '»j pokazali, da se znajo žrtvovali • Ja izp«»ln'ila. Spremljal u.t Bog tam, kot se niso mogli vstavljati izvežbanim borilcem kakor -so na- riki nima iiamuua"ukazovati naro- - lia niso še pozabili dolžnosti. "Ie<'!' Junaška, da se srečno vi primer Ceho-Slovaki.	..	jdom v stari domovini, kako vlado katero nam nalaga mati Slovcni-	zniagoiu^ee!
Prvo delo Izčiščenja vzhodnega dela Sibirije ter zopetna vstano-juaj -i ljudstvo tam izbere, ali re- J'a- vstjašimo se žrtev, ne utru- Rojak Josip Sitar, naiii trgo-vitev vseh komunikacijskih črt do Bajkalskega jezera se mora iz- publiko, ali cesarstvo. Ce si IjikI- d^110 ampak del ujmo skupno v,e nasproti slovenske cerkvi, vršiti čimprej in s primeroma malo armado.	.sivo hoče, naj ^i tudi izbere kaj- vstrajno in družimo t>c. pa bo na-a ^J*''".]«* bnel največjo slovensko
Ko pa pride ekspedieija do Bajkalskega jezera, mora nadalje- zerja. ako si ga hoče. Kadar ima- zmaga.	groe.eri.jsko prodajainico in mes
vati svojo pot proti zapadu. /^vezmki morajo priti do Urala ter ga I jo prostost naj sipa izberejo Na-'	tJa,,to duška še v pn^ll J'' Nklenil (.-jiustiti svojo Irgo
prekoračiti.	" ' u S\Z. je 4e ta. da. kadar bodo ua.ravi. smo si v ta naimen določili, vino. 2!> julija jc bila zadnjikrat
Kaj se bo zgodilo z Vladivostokom, Mandžurijo in drugim o- sklepali mir. se jvrei seznaminin z napravimo piknik, in sieci ulic otipi ta nakar je sledila razjiroda-
zemljem, bodo določili bodoči vojaški razvoji. Tega se ne more določiti potom kakega dokumenta.
V Sibiriji morajo ostati zavezniki do konca vojne. Kakšen bo pravzaprav ta konec, pa danes v Washingtonu še nihče ne ve.
Namen te ekspedieije je zaposlit; v prvi vrsti še neporabljeno moč Japonske in Kitajske.
Ko bo ta moč zaposljena, bo enkrat za vseelj konec nemškega hrepenenja po Vzhodu.
-OOO-
D
opisi
-ooo-
Forest City, Pa
Kakor je bilo že poročano. smo ustanovili tudi tukaj podružnico Slovenske Narodne #vcze. D.ie 7. julija je sklical shod Kov. J. Tomšič, ki je tudi v krasnih bc-sedaih razložil pomen in namen shoda, kakor tudi SNZ. Rev. Tomšič je bil tavoljen za predsednika tega shoda in se zahvali za prwieijemo mu čast ter zoipe-t v kratkem go-voiu povdarja pomen SNZ.
Potem je pozval k nastopu slovensko pevsko društvo "Zvon", katero je zapelo par pesmi, iu si-
sejo. da izvolimo odbor, kateri bo vodil to stvar. Za to je bil izvoljen precej obširen odbor, katerih vseh imen ne vem. zato bom samo omenila -i. Za predsednika jc bil' izvoljen .John Dečman, za tajnikadržav, z našo
;amor hočemo.
eer mešani zImm- "Na nebu zvezde 1 dru-gi pristopiti, zakaj še druge 1,1 1('s- /^'a stran ima r--, namen
se tfirej seznaiunuo z	-	-	^	. .. ., ,
ameriško vlado, d.t se bo zavzela 27j- avgusta na afrini Petra Klobu- obilnega blaga Obzalujmifo o.l za nas tam. Kdo je za na« dosedaj ^al"3a v Sharpwburgu. Vstopnica stop rojaka Sitarja iz vrste naših vedel v Ameriki 1 Smo bili Av- Uil piknik stane	za ženske s ti -mc-v.
strijei. Poljaki. Madžari vse dru- ^emstvom iu za otroke iirasto. Rojakinja Ana M.ijnik iz Piils go. samo to ne, kar smo v resnici. Obenem bo tudi vsak, ki si kupi buiglm. Pa., je bivala šnri tedne In kako poznajo nas danes! Kdo vstopnico, postal eno leto pod- *ukaj na počitnicah, obenem z go-je to storil, da so 4. julija razvili l,onii	l>t'Vfckega društvu Pre- ^l>o .Marijo Zujuč odistotam
jugoslovansko zastavo v Washing- šereu- P,'osii11 1'ojake, da si
tonu.' Ali je SNZ. ali ie SRZ ' vstopnico vsak iprej preskrbi, ker	Milwaukee, Wis.
Prosim v tem odgovora!	ise jik ua pikniku ne bo prodajalo. Iz zapora jc bil izpuščen rojak
Lahko navedem iz lastne i'.kus-^t Upamo, da bodo rojaki nam na- John Rifel, ki je bil pred voč te-nje iz našega im^ta, kaj je bilo' klo-nje-iri in da ne b>do pustili te dni v Snebox ^anu aretir;«n pod pretečeno leto -iO. maja, ko niso	za zabavo v prosti na- obdolžitvijo. da je rojaku -J. Sta-
smele naš« slovenske zastave no-	-dobila ,JO hladna pijača riču grozil, da ga vrže, kjer se na-
benega slovenskega društva veu ^ako.r tudi vsakovrstni prigiizek; makajo kože. Nesoglasje m na-in nismo smeli imeti nikjer v j ar- 'ui)anio> da tudi koštrunčka ne bo sprotstvo je nastalo radi usnjar nih prostorih slovenske trobojni- 'uuuijkal° i>a tudi ne proste za- ske unije, ki s. snuje v Sbeboy-< e. Danes pa gremo, dasi podaniki bave- Torej ue zamudilo te loi>e gauu z uspehom. Ril^ zanika, da
'm kdaj komu k.i.j takega dejal in i!'i«i tudi price, ki so pn I fu i-ego : ja\iic, da ni izrekel 'iave<l«'ne Sheboygan, Wis. g,-	|>:.-ga obt. /Jia z-.ot i il.
brata Antona Dimee iz r, |<i!(- hibi, da .;«■ -voril zOfier
Irža ve. I / i \ ■ i i pra v d-
SJišim pa tudi večkrat besede. svotu kot 'P°dporo za bolnega ,,i>. je ob« ..b!ož".i pn '-kril. a j:h "Meni se ]»a neumno zdi. da se to S(?brata <:(->ol'«e 1'orta, kateremu „] r,,doai tehtuiir. rb. ne bi vstasiavija; to je samo zato,.da si l,rcd k,"ll,<i,u <1'aM>ln	izpustil na prosto .pod denarno
bodo nekateri napravili denar." ,w'ali v tukajšnji bolnišnici. Da- garancijo	ki ima jamčili, da
■ j
iZOtpcl io storil za liin.s i Kar samo
1 o vensko P^idce! Pozdrav! Kdo je	-OWak, tajjiik.
Frank S u sto an in za blagajnika'/j',st;j Vo-Martki Mvthič. Na t<ij seji je pri
stopilo 10 novih članov. * jsf.l" ui	naPiavi,°- Torej k,1° Je '
Ker pa ni bil moj namen samo	SRZ.' Manjka zopet od-' .
to pisati, kaj smo že strnili, zato J S™ a	-prosim _ migov.,r. .SUlliglctcma. Meh., sem prejel Združen
bi rada opisala tudi sodbo, kaj ljudje govorijo o tem. Le čudno se mi zdi, zakaj nekateri tako nasproti delajo. Saj če noče eden ali
iu moški zbor "Kvišku,
ljudi odvrača od tega .' Vsak naj to bi bil
rovali so sledeči rojaki: Al storiti, ali katera, ne vemo!	Kl; K,,ienc. Mat Joraj, Ig.
bo i i iial po danili dnb.č.bah. to je Rilci imIšcI na obisk Slu-
tako dosleden, da, ako sam j Vendar pa lahko slutimo, da pri	fjl!\e	!	'^ganeanov. Za njega si a s, v pr-
pa pusti drugega, naj gre/franki, pri kateri je človek, kije,	' "lm IL,;z,llk' tv:	" " ^	"V?"™ :""ata
• hoče. Največji vzrok je pa kot pravijo, med vojno s "po-	^ m	* » ^	V::,y-	' (l"1
• sem prišel, nekaj ni v redu Ml> Jaksic' A,,lon	»ojakii Leo Zakrrfjšku. ki ie storil
Peter Sveric in l r. Jeller. Vsem	put!«bnr korake, da je
-ooo-
Kdor se hoče vdati v ono. čemur ne more vteči, je bodisi značaj, bodisi norec.
* » «
(c gresta možki in ženska po cesti, in če gre on naprej, d oči m
s» ona vstavi pred modno trgovino, sta poročena.
* *
*
Slednjič ne bodo mogli več zakrivati nemškemu narodu, da je
v Franciji res par ameriških vojakov.
*
Nek iipmški general je rekel, da je treba v sedanji vojni računati tudi z A meri kanci. Pozno je prišel do tega. toda prišel je vendarle, toda prepozno.
» ^ *
m
Sodnik; — Kako da ste ukradli avtomobil pri vhodu v pokopališče?
— Pri avtomobilu ni bilo nobenega človeka. Prepričan sem bil.
da je lastnik avtomobila umrl in vsled tega sem ga vzel.
* * *
Noj vtakne glavo v pesek, da bi ga ne videli njegovi sovražniki. — Kako je neumen ta ptič — pravimo ljudje in zapiramo oči pred lastnimi napakami.
ra. samo naj to omenim, da je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem. Ker pa je obljubil in je tudi in je tudi brzojav dobil, da bo pidšel dr. Bogu mil Vošnjak gotovo tisti dan, zato smo vsako minuto pričakovali njegovega vstopa. toda ni ga bilo.
Potem je bil pozvan tudi k govoru Mi. (i. Dečman, ki je bil že prej tudi izvoljen tajnikom tega shoda, ter je v kratkih besedah tudi on po vdal j aJ, kako potre'>n!a je ta vstauovitev in da se z vežemo skupno v ono celoto.
Spregovoril je tudi'par besedi Kar<d Mramor, kateri je razodeval. kakšne grozo vi t ost i se godijo v stari domovini s Slovani sedaj.
Potem pa je predsednik vprašal, ali se naj vstanovi Slovenska Narodna Zveze, nakar je nastalo burno odobravanje ter začelo se je vpisovanje članov in članic. Vpisalo se jih je 54. Potem smo se raizšli proti domu v za vest i, da snio storili korak, s katerim bomo mogli pripomoči mišim trpečimi sob r atom in sosestram v naši tako stkkani stari domovini.
pmvduik RileLi.ovi 11'j-vn« v pretres.
vzel d;*z. 1'adcvo po-
1
bratje! |
Potem jc bil pozvan k govoru noče, glavni govornik Mr. Josip Zalar. kamor
Tukaj mi ni mogoče opešati nje- to, ker smo razdeljeni v dva ta- som
govega nad uro trajajočega govo- bora: SNZ. in SRZ. Eni pravi jo/ iu zdi se nam čudno, da «o v Av- . . . . .. ,
da je SRZ. boljše, drugi zopet, da striji bili tako nespametni. <ia «u- 'darovalcem iskroua hvala!
je SNZ. prava. Zdaj se pa spo- znali, da bodo rezrevni častili-'	. .. , l* !?
znaj, človek, kaj je prav! | ki še prav pnšli. namesto da bi	^ ^tjc ^veze ,t
Jaz kot edino samo Slovenka, ^ v Ameriko poslala zgago delat!	1{m ^^ a^uc.
nič učena več. samo kar me oei ^eM slovenski narod.	_-__
učijo, prosim vse glavne uradni-] Ako to malo »prevdairiino, bomo j	i ke. kateri imate v rokah vodstvi prišli do prepričanja, katera strani' Slov. Naj1. Zveze in Slov, Republ. je bolj na pravi poli. j Združenja, dajte izjavo javno, ka-j
tero je pravo, po kateri poti mo- m ne-pokazali, da Smo tudi narod, Jiuu je" bolgarski car Ferdinand tol>ov Zil teno L'.j do olJ milijonov
Tovarna za topove.
Washington, D. ('.. !>. avgusta. \ ojni department je danes objavil da s,- j,. >kleniio. da se zgradi v Franciji tovarna za izdelovanje
Car Ferdinand.
London, Anglija. 9. avgusta. — Ako bi se nebih združili že prej Kakur pravi neko p0r0C.ii0^z Ko
" ;»» pokazali, da smo tudi narod. Jiua je bolgarski car Ferdinai. , ramo hod.ti. da bomo kaj pjmia- kako bi pa nas ameriška vlada po- zhoM vsle<1 l|uževncga napora ter dolarjev, gah na.se.nu zaliranemu narodu. znala, ako se prej ne seznanimo mora imeti uekaj mesccevJ ohli Naznanja se. da m načrt za te Nase ljudstvo je do-b.-o. rado po- z njo m se ji ne pokažemo? Edino mir Pi>rm:.ilo tudi avi \{ii ne tovarne, ki bodo imele obse<f Krup maga. ali tako je nemog^e kot na ta način, če se združimo, bodo more nekaj me,ecev vršiti držav-	t"Va, u v K-enu, že izde-
smo sedaj. \i voditelji naa, zakaj Jlas -mznali. iu da se pokažemo zajev	lani..
j ~
se ne zJdrnzite xudi vi! Zakaj kar napram Ameriki kot dobri držav-pride eden. pa se postav i prav po- lj:1|I1i ter da podpiramo t/-daj Ame-koncu in pravi: "Jaz bom vam }.iko « tem. da kupujemo Libert v
Pomnožite svoje znanje v airayosloyju.
Vojna z zavezniki. Washington, D. ('., 9. avgusta.
ti ill. s lju,
ki izviraj" vi
.	...	I > tuej
LJ za vojno napoved in znamenje, da p!..-'-ni 4-enik. Knjiga ".Mali «|*inafi
zdravnik", ki stane samo \U> eentov. ot»širno opisuje veliko število rastlin mišljenja sewi, ka- koni	'	in n»*v«*t. kut^rf lioleziil iu i:a-
zdi-uženi vsi. ali ni tudi naša dofla- ice stranke sem. to nam mora biti ■ ■	'	ko IU1J nihijo. Ne oiliašiijte. nanW-te
povedal, kako storite, P«.^"0 [»onde iu vojno varčevalne znam- DaIlea je pri.;o ofit.ijHuo XuniVtt nam daje	ri,,uti vas rešili, pa to je pravo itd. Ako ke kolikor nam je v moči. lo Ja jfi xikolaj Leuin t:.,terme je um*** Praviti razne
sc gre za rešitev slovenskega na-. Združimo se v eno celoto, ne pa .0Vjetom v Mo kvi la obstaji ' / f:iZ iu,am v	ra/j
roda. pa vi niste skupni. Proč z v dve. Zdaj ni čas za dve franki, \.ojllu stanje med rusko republiko jt^;''"k™ T V	2 '.T!
i . . ,	. „ t. , . .	,	*ojna stanje med rusko republik«
dvema strankama, proč s Slov. zdaj je samo ena potrebna. Samo in	Z-. Tli -/iHVl s(. >m,tn , , ,
Rep. Združenjem, proč s Slov. Na- to Jlaj na.,n bo pred očmi:-Slove-'t	ld ZJava "mdtra	^
rodno Zvezo: kar ni pravo, naj iz- nec (Slovenka) sem, tako je mati
gine'
združeoi
,	...	1	..........za vojno na po veil in znamenje, tla
10 Zvc^o: kar m pravo naj iz- nee Slovenka) sem, tako je mati bodo boljševiki Leninove vrsto ! S» v em ^ranks smo dejala, ko me je že dete pestova-'^-^ sovražuosti proti zavezm izeni' Ako so v start domovini la. Kakšnega mišlienja sewi. ka- i,Am
noest. da se zsd nižini o samo v eno postranska stvar, ker vse stranke/ Rojaki, naročajte se na "Olaa tl,koj Ht i«""*"ijivrt knjigo, m tisto, katera prava? Poročano kar jih je med nami, bo z enim na- KankU", najreqji slovenski dne V-'	>«ATH. pezdir.
Dne 16. julija smo-imeli zopetl je'bilo, da je Slov. Nar. Zvesta u-Imenom vendarle slovenska. Ako nlk T SSdrni. driavmh,	'
F. O. Box 772, City HaU Sta., New York. N. X.
>__

GLAS NARODA. 10. AVG. 1918.
račun Slovensko-Hrvatske Zveze v Calumet, Mich.
od dne 31. decembra 1917 do dne 1. julija 1918.
0 deseti konvenciji S. H. Z.
VPLAČILA
IME DRUŠTVA IN ŠTEV.
0 i s	0 «0 B m	c	c*	es t£ IV				I -O m JM
<J	E	> L.	i	>	«e			B
0 j > s i «	Za uprt oporok	S TJ s. m «32	s. 2 on "C CL	f k > «	C > 2 -0 N	« "c 0 ea	T3 m m	C m £ i *> m j
» C
"c t:
§3
Društvo sv. .Jožefa, št. 1 .......
„ Matije, it. 2........
Frančiška, št. 5 . . ..
, Ni kole. št. 6........
sv. Lovrenca, št. 7 ..
., „ Ivana, št. 8 ........
.. sv. Koka. št. 9......
„ Ane, št. 10..........
„ Ane, št. 11 ........
Alojzija, št. 12 ____
Trojstva, st. 13 ____
„ Obitclji, št. 14 ......
„ „ Jožefa, št. 15 ......
., M. B. L., št. 16 ____
C. in M., št. 17 ----
. Srce M., št. 18......
,. Barbare, št. 19 ____
„ • ., Petra. št. 1*0 ......
., Štefana, št. 21 ......
.. Je ron i ni a. št. 22 ____
Društvo P. Z. S. F., št. 23......
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 24
_„_., I-iis i Marija, st. 2.~»
SKl'PA.T ......................
IZPLAČILA
m
C. 3
•se
!C
a.
•o V
jJ
CL O
C
"S
M
■o m
o eo
a.
3 M
zn
5	C •O	C
iS	c
6	u
.8	C
M	£
Z	Š
120	0.25	5.95	12.00	1.00	499.80	204.80:	769.19	.—|	1.492.99;		0.05j	1.040.00	6*)9.00	50.00;
43	.—:	2.15!	—.—1	-—	134.10	76.30	248.98'	.—	511.53;	0.01	.—i	800.00	95.00	__•
28	.—!	1.40	—-—.	.—.	113.40	47 60;	172.86	.-!	335.26;	1 • t	.—j	100.00	15.00	______:
50	.—i	0.05	6.00	.—	205.80	82.80	290.98	.-i	585.63}	1	3.52!	466.67;	245.66	__•'
101	0.50	5.05	6.00	0.50!	413.00	176.20	637.44 i	.-j	1,238.69!	0.971	.—:	800.00'	286.00	■
106	0.25;	5.30	30.00	2.50	427.00	176.00	626.62	4.80;	1.272.47	_1	0.75!	1,600.00	363.00	_ _;
203	1.00	10.25	6.00	0.50	843.50	344.90	1184.27;	.-j	2.390.42i	—.—|	0.231	t	1006.68!	50.00
<;i	.—1	3.05	3.001	0.25i	95r90	104.30	402.06	.—!	608.56!		—!	800.00;	264.68'	50.00!
bi	.—'	3.05!	21.00!	1.25	238.001	98.70!	381.381	.-i	743.38!	—.—;	.-i	920.00!	112.00	
3; 35	!	0.30*	—.—1	.—i	8.40'	5.10!	15.27!		29.07!	—.—!	1.651	___1	31.00!	_*_j
	0.50;	1.75	3.00	0.25	145.60	59.10	201.70!	_!	411.90;		•-i	700.00:	llO.OOi	50.00
S3	.—	4.15	6.00	0.50	366.10	146.80	515.68	.—j	1,039.23	__	1.50	700.00	309.34	__1
25	.-!	1.25:	—.—1	.—!	105.001	42.501	146.64	.—|	295.39!	__1	.—!	__j	160.00!	_*_j
64	0.25	2.70	3.00!	0.25	127.40	92.50!	324.85!	.—	550.951	_._i	.—1	___!	306.01!	__*_|
20	.—^	1.00	3.00:	0.251	84.00	35.501	121.96!	.—	245.71!	__1		_ :	18.00,	_"_j
14	.—!	0.70i	—.—'	.-1	58.00!	23.30;	84.721		167.52!	1	1.50	__J	15.00	__ j
114!	0.75	5.70:	27.00	2.25 i	444.50;	1S3.60!	6C6.ID1	-—!	1,329.99	_v_1	l.OO;	__1 • i	219.00	_*_j
93	.—1	4.70!	30.00;	2.50j	322.70	153.80	488.93!	.—]	1,002.63	—._j	0.251		180.00!	_*_1
66	0.50	3.30:	3.00	0.25!	214.90	112.80	417.48!	.—!	752.23	_._]	__1	2.200.00'	135.00;	_v_\
sij	0.25!	4.15	3.00	0.25 i	336.70	139.10	497.001	4.25	984.70!	—,—;	^_1	1	396.84	_*_j
78:	0.25'	4.251	9.00;	0.75	436.25	162.95	463.30	__!	1,076.75	249.66!	__|	_ ■	361.00!	__1
178	0.25!	9.00	87.00	7.25	681.101	290.30'	• 958.18	! •-i	2.033.08	0.10!	1	1.700.00!	514.671	__1
30	.—t	1.60'	3.00	0.251	116.90	51.80!	173.00	•-i	346.55	3.68!	.—|	_1	216 00	___i
1647	4.75	80.80	261.00	20.75	(»468.85:	2810.75!	9788.68	9.05	19.444.63	254.421	9.45|	11,826 66.	60.58 88 i	200 00
4.00 18.00 8.00 2.00;
10.001
___!
2.00! 4.00
2.00!
10.00: 24.00! 2.00! 6.00' 8.00: 44.001 2.001
1.795.00 895.00
115.00 712.33
1.090.00 1.981.00" 1.064.68 1,116.68 1,042.00! 31.00,
862.001 1,013.34
160.00 306.01 20.00 15.00 229.00 204.00 2,337.00 402.84 369.00! 2,258.67 218.00
152.00 18.237.55
IZKAZ SKUPNEGA RAČUNA H R V ATSKO-SLO VENSKE ZVEZE.
DOHODKI
L. —.
9 -d
■ž *
Gotovina due 31. decembra 1917 ;
I			i			
		"a	S		S	
! h I gš	Bolniški sklad	C -s 'Ž2 U iA Sr. 60	9 » u. , •JU ■ \	IZPLAČILA: i	a f -S S« CD 1	§ 3 sS - 1
3
0
1	-g M n
^ 3 i ®
I«
= -9
o * CS ®
a s
Ely, Minn.
Deseta konvencija nam jc pred muruii iu potrebno je. da se člani in članice naše prekoristne mlade organizacije nekoliko p vel njeni o. potoni »lazila, vendar doscdaj *e nisem videl nobenega dopisa, ki bi se v njeni raz motrivaLo glede prihodnje konvencije. To ka-
—-- že. da je mogoče članstvo povsem
700.00 zadovoljno, ali pa nima veselja za - dopisovanje. Tudi imenika aii po-350.00 ročila izvoljenih delegatov 6e iu-287. / o sein priobčenega. 800.00 Jaz hočem nekoliko opisati mo-—•— je mnenje iu mnenje našega diu-1600.00 1 srtva sv. Lovrenca št. 7 glede pri-—•— hodnjega obstanka naše orgauiza-—-—j oi je. Priporočam delegatom, da bi —.— izpremembe, katere bodo tu vrtali, —-— j sprejeli.
—•—, Spremeni naj se sistem glede —.—; bolniške podpore, namreč, če je —.— j član bolan nad pet d.ii, se um pla-—.— ea od 'prvega dne, če je pa samo —(pet dni bolan, ne dobi nič: podpo-—.— j re. Clan naj dobi podporo za vse —.— j dni v mesecu, ker aftrotški so tudi ob nedeljah.
Zelja natega društva je, da se vpelje tudi pri SHZ. otročji odde-—.—! lek, ker le na la način nain je za-—.— i saguran obstanek. 3837.75 I Prepričan sem. ako sc te točko j tzpreniene, kakor sem jih navedel, I da bo naša organizacija lup še pro-j cvitala.
Naše društvo je izvolilo na svoji seji sledeče delegate: Martina Skala in Marka Kočevar.
Ob sklepu dupisa želim naši SL-Hrv. Zvezi najlepši napredek. Bratski pozdrav vsemu članstvu. ; Na svidenje na 10. glavnem zborovanju v Evelethu 19. avgusta! Marko Koče v ar, sovstauovitelj di. sv. Lovrenca.
100.00
o i*
CO
Pristopnina Stroškovni sklad
Ascs.. rezervni, poškodniuski in bol. skladi
Za vrhovnega zdravnika
Za zvezine znake
Izpremetube oporok
Povrnjena boln. podpora
Merchant A: Miners Bank of Calumet, Mich. Citizen Nat'l Bank of Houghton, obresti
<	alumet State Bank of Calumet, Mich., obresti First National Bank of Calumet, obresti First State Bank of Ely, Minn., obresti
State of Michigan War Loan Bonds
<	hassell School District Bonds, obresti Cnited Stale-, Steel Co. obresti 11a obveznice Cnited States Liberty Bonds, obresti Mesto Red Jocket Bonds, obresti
Društvo sv. Jožefa št. L obresti od posojila
Skupni dohodki od 31. dee. 1917. do 1. julija 1918 Skupaj z gotov,no dne 31. dec. 1917;
49576.85: 321.90 1168.20 3501,53. 448.34 55016.82jsknona svota prenesena od dohodkov
i		261.00	
i		i i 2810.75	
9788.68; 1 1 • i	80.80 i 1	6468.85i 1 | 20.75 9.05 1 4.751 1 | 18.67i	
16000	i	i ! !	
45.00		1 1 !	
220.00	I 1	i 1	
147.61		i 1 1	
30.00	t	1 ! i	
60.00	1	1 i 1	
50.00	i	! ! i	
125 00		i * j 1	
100.00	1	! 1 i	
225.00	|	1 1 I	
36.00 1 1 i i 1	1 1 f 1 1 j	i 1 S 1 i i 1 t I i ! ! i 1 1 1 1 I 1 1	
10987.29:	80.80	1168.20 6487.52! 3106.30!	20.661.91
60564.14!	402.70	II68.20; 9989.05! 3554.64;	75678.73
Smrtnine Bolniške podpore Poškodnine iu operacije Revizije agitatorjem Plača glavnega odbora Dnevnice in pristojbe sej Pla<"a aktuarja Vozni stroški
Stroški drž. zavarovalniškega oddelka
Najemnina urada
Druge potrebščine v uradu
Tiskovine in druge pisarske potrebščine
Poštn na, Express, telefon in telegrami
Glasila
Plača odvetnika
Poroštva g!, odbora, društev iu bank
Vplačilo za pretekle obresti na kupljene obveznice
Razsvetljava
Povrnitev pristopnine društvom Suaženje urada
60564.14, 402.70 1168.201 9989.05 3554.64! 75678.73
11826.671
6058.88
200.00
General Otani.
76 660 123 51 51 5 62 3 56 37 186 25 196 79 7 76
Skupna izplačila od 31. dec. 1917. do 1. julija 1918:
00 00 60 00 .32 .00; ,001 051 30 64: 00 00! .881 04' 92 00 .50
Japonski general Otani bo vrhov-ni poveljnik zavezniške ekspedici-je. — Vdeležil se je dveh vojn.
11826.671
200.00 6058.88! 1699.251 19784.80
IZKAZ GOTOVINE:
First Nat 1 Bank of Calumet, Mich, vloga ua 3%...........
Merc h ant & Miners Bank of Calumet. Mich., vloga na 4%...
Calumet State Bank of Calumet, Mich, vloga 11a 4%.........
Calumet State Bank of Calumet. Mich., vloga 11a 3%.........
Chisholm State Bank of Chisholm, Minn., vloga 11a V/o .....
Miners Nat l Bank of Evelth, Minn., vloga 11a 4%...........
First Nat 'l Bank of Chisholm, Minn, vloga 11a 4%...........
First State Bank of Ely, Minn, vloga 11a 3% ...............
Citizen Nat l Bank of Houghton, Mich., vloga na 3%.........
First Nat'l Bank of Calumet, Mich., vloga na ček. promet ...
Gotovina ua roki blagajnika .............................
Na posojilu pri dr. sv. Jožefa št. 1, na 4%.................
Mesto Red Jacket, obveznice na 4Vb% .....................
t hasscl Township School l)ist. obveznice na 0%.............
Cnited States Liberty Bonds na 4% .......................
Cnited States Libertj- Bonds na 4*/j% ...................
State of Michigan War Loan Bonds na 4% .................
L*. iS. Steel Corporation Bonds 11a 5% .....................
2.000.00 4.000.0C 5,000.00 4,000.00 1,000.00 1.000.0C 2,000.00 2,000.00 3.000.00 4.355.66 319.52 300.0C 10.000.0C 2,000.0C 5.000.0C 2.000.00 3.000.0C 4,918.75
SKUPAJ .................................................................. 55,893.93
IZKAZ NEIZPLAČANIH POSMRTNIN
John Grene, član društva sv. Jožefa št. 1..................
Maros Korenich, član društva sv. Frančiška št. 5.........
Joseph Sekula, član društva sv. Lovrenca št. 7 ...........
Math Rajkovich, član društva sv. Štefana št, 21 ..........
John Gazvoda, član društva sv. Jožefa, št. 1 ...........
Frank Briški, član društva sv. Roka, št. 9 ................
John Rapinac, član društva sv. Roka, št. 9................
SKUPAJ
Washington, D. C., 9. avgusta. General Kikuzo Otani, eden uaj7 odličnejših japonskih generalov, je bil izbran, da bo poveljeval japonskemu oddelku in bo najvišji east 11' k ameriške in zavezniške ek-spedieije v Sibiriji.
Kot najstarejši častnik bo gene-ral Otani vrhovni poveljnik skup: uih sil s privoljenjem vdeleženih držav. Generalni major William S. Graves bo kot poveljnik a meri-škega oddelka sedel v zavezniškem svetu iu bo opravljal mesto šefa generalnega štaba.
General Kikuzo Otani, ki bo poveljeval zavezniški ckspediciji a
_______Sibiriji, je veteran dveh vojn.
48737.47! 402.70; 968.201 3930.17| 1855.39j 55893.J3; Hojen je bil pred kakimi 63. leti in jc sedmi sin sedmega sina. (Stopil je v armado in sicer k in-i fanteriji v letu svoje poroke 1879. Napredoval je naglo in je pred dvema letoma postal general. ! Bil je šef generalnega štaba in slednjič predsednik slavne voja-;ške akademije v Toyaina Gukko.
Za časa japonsko-kitajske vojne je bil štabni častnik in dodeljen glavnemu stanu v HLroehima. V rusko-japonski vojui je poveljeval 8. infanterijs-ki brigadi 4. ar, niadnega zbora in je bil odlikovan z drugim redom vzhajajočega
- solhca in drugim redom zlatega
3837.75 zmaja. Ko jc Japonska stopila v svetovno vojno, je bil general O-tani dodeljen armadi, ki je zavzela nemško kolonijo Tsing-Tau in je do zadnjega časa poveljeval tamošnji garniziji.
287.7 o 1 350.00 800.00 100.00 700.00 800.00 800.00
IZKAZ SKUPNEGA PREMOŽENJA:
Gotovina dne 30. junija 1918 ............................................................................................................55,893.93
Dolg ua asesmente ....................................................................................................................................9.45
Inventar pohištva i« drugih stvari ....................................................................................................1.315.56
llvcLkih znakov po 45c. komad............................................................................................................4.93
201 malih znakov po 40e. komad ........................................................................................................80.40
SKUPAJ: .............................................................. 57,304.29
Dolg ua neizplačanih smrtninah in preveč plač. asesmentih ............................ 4,092.17
čisto premoženje dne 30. junija 1918: ................................................. 53,212.12
Knjige in jtoslovanje pregledano po nadzornem odboru ter pronajdeno v pravem redu do L julija
Anton Genrin,	Pral Shafts, Luka fctefaaec,	Ant. Qwhri.
predsednik nadz. odbora,	nadzornik, namestni nadzornik,	glavni tajnik.


v.. • :i
,i-''•. . Š- r:,! SŠ v-f ••
Vse ge mora uničiti.
S francoBko armado, 9. avgusta. Finck von Finekenstein je ime, ki se mora zapomniti. Nosi ga nemški general, ki je poveljeval četrti pruski diviziji.
Na predvečer nemškega umika, uja proti Fismes je Finekenstein dal povelje pijonirjem in oddelkom za bombardiranje, da naj uničijo vse. posebno gradov.e
Strast uničevanja je Prusoin že tako prišla v kri. posebno, kadai -.e od njili odvrne bojna sreča, da je ne morejo več premagati.
r
Železniška nesreča.
Pri New Londonu sta se trčila dva vlaka. Strojevodja Dean in nek kurjač sta bila mrtva. Veliko oseb je baje ranejnih. Kaj je za-j krivilo nesrečo, se dozdaj še ni moglo dognati.
Voditelji nase velike republike in njim na relu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno-sti, privesti to deželo h končni zmagi.	%
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. r	\'*VtV ""
Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. . ■ r	. "
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada	v
S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.	' /h ^
EVROPA JE IZČRPANA.	^ r
- * t. i ^
Bala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.	1 '	' " *	' V V J
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.	-^V, V
Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprcvideli, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.
Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad milijon naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili.
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslutite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke.
Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma.
i
NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! ŠUdite in kupujte vojno-varčevalne znamke!
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. - < - » ^ -	% V >, J
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.	- ^
Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na najuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. 'V > MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB ILi 1*0 VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI?	'r
Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru	' ^ ' » ' r^ *
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! —	^ '
Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. ' ..	'
Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot io izpolnjujejo naši fantje na fronti?	" \ * "H
Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago.
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top'1, kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, foi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti.
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. ~ ~	z*	^^

C,LASt NARODA. IO. AVfi. 131S.
3LAS NARODA, 10. AVG. 1518.
0=
Jugoslovanska
(št

Katof. Meta

UtUnovijee« leta 189S - Inkorponren lete 1500.
Glavni urad v ELY, M INN j
GLAVNI URADNIKI:
Prr*Wnik: MIHAEL KOVANCE*, Bok 251, <Wm«u(rli, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain.
Ohio.
Tajnik: JOSEPH PLSI1LER. Ely, Mink. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo.	/
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPN1K, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 - 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madis^ St., Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOI-F PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK &KKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarno pošilja t ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA"«

Deutschland ueber Allah.
Spisal E. F. Benson.
(Nadaljevanje
kadar so se pojavili nemiri ail nezadovoljstvo med četami.. se je proti twmi trdno u.-istopilo. kot ua
, prej-o j
! i . , i -! lent k<
primer \ novembru 1916. ko «> 1m- . . . , .. . ., .	. * ideala!
lo opaziti številne dezertaeijc r/.
49. turške tli vizije. Ob tej ptiliki se j«. dado povelje reljoJi na vsakega ubežnika ter veliko jilt je bi-lo u+>itih in ranjenih. Častnik, ki je dal povelje, je bil pohvaljen od'j., pruskih oblasti za svojo odločnost. Cc l»i se kaj takega zopet pripetilo, bi se brez dvoma isto-lako trdno nastopilo. kajti v aprilu 1!M7 je bilo vrhovno poveljstvo v Mali Aziji poverjeno maršalu Mackenisenu. Ob	času je v
liciiiuu princ Zia-Eddiu, turški prestolonaslednik, izročil sultanu Viljemu 1. častni meč. Najbrž niu ie prinesel dobra poročila gledo napredovanja nemških pristaniških tlel. katera se je pričelo graditi poiimi v Carigradu iai on sam je izvedel, da st* ne bo zgradilo /rb rniškega uiutvtu. kwttM'ega **e je nameravalo zgratliti preko Uospo-ra. kajti nemško vrhovno povelj stvo je razveljavilo ta načrt ter ga nadomestilo z lastno idejo grajenja tunela ali predora pod Bo»po-roni. ki bi bil r»o!j varen pred napadi u zraka.
v/ci! za nemški ekviva-
>niZ;V'ije. potem Siiio pač prisiljeni priznati njen popolen nspeh. In vse to se je storilo v imenu iu -zavoljo pun-turskega
NAJVIŠJI ČASTNIKI ORGANIZACIJE KNIGHTS OF COLUMBUS.
Slovenska-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena 1. januar-ia 1S03 v Calumet, Michifan.
Inkorporirana 11. junua 1906 v državi Mich.*
GLAVNI ODBOR: Predsednik: FKANK UUEGOIUCH. Box 'JO. LHxl«*vllle, Mleb. Podpredsednik: lilii »KGK KOTZIi. 113 Grant Avenue, Eveletto, Ulna, rrvl tajnik:	GESHEL Borgo Block, Calumet, Mich.
Za(lsnlkar: UATHIAS OZAN1CU, Seventh Street, Calumet. Mich. Bimaajulk: VINCENT AUBANAS. 1'irst National Bank. Calumet, Mich.
NADZORNI ODBOR:
I.	nadzornik: ANTON CKKZIN. Ereletb. Minn. IL nadzornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich.
I1E nadzornik: PAUL. SHALTZ, ISO« Seventh SL, Calumet. Mich.
POROTNI ODBOR:
L porotnik: MATH. Zr.oNC. Box Ely. Minn.
II.	porotnik: VILJfEM MIHELIČ, Calumet. Midi.
111. porotnik: FBaNK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine,
POMOŽNI ODBOR: JQHN KAM RICH, 117 Osceola St., Eaurium Mich.
LUK A S STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH. Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. JOHN S STEFANEZ, '268^ First Avenue, Milwaukee. WU.
ODVETNIK:
AMTFIONY LUCAS, Calumet, Mich.
Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe članov In članic naj se pošiljajo na glavnega tajnika: Auton Oeshel, Hloveolc Croatian Union. Rorpo Block, 5th St., Calumet, Mich.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vlneent Arbanaa First National Bank, Calumet. Mich.
ProSnje za novo prletople Člane in Clanlee naj se poglljajo na vrhovnega «dravnika: Jobn S. Stefanez, 2G8Vj First Ave.. Milwaukee, Wis.
Vse pritožbe naj se pošiljajo na predaedulka porotnega odbora* Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn.
——■ a
Uradno glasilo: GLAS NARODA
dolučkauosuo uporabilo. Ona ni prav nič v strahu glede vprašanja, kako si bo zasi'rtovila produkt. Ta povečani pridelek seveda ne ju; mogel po!;; iti potreb Turčije, ki je zadnje dve leti zelo trnela vsi-d
čalo z nemškim denarjem. Da pa <loi>! namakalne naprave nazaj pod svojo lastno kontrolo. je side-uila /■ popolnoma h&nkrotna Tur-•ija dogovor, tla bo pku'ah' ne le to. Ira i se jc dejanski izdalo, temveč tudi se niidal.ino precejšnjo svoto k t »t konipt-n: scijo. Z ozir-m; itn pomanjkanje tlela p«! >t izpu-'t.; -*ilo vojiie jetnike v velikem ste-;d., vila. da delajo brezplačno. Te na-hi1*.
n;.i»rave v Adani btwio',;.» pridelek l«""-1 •mutižino
mnevaia. tia so b nes]»t>sobiii za v<«j, < • 'srom na ta -načrt
ili
. . ...ipyj'ti je tudi avstrijsko tekrnova u Inlauen£ctillje Pru{Vsor s,|III!(>iier kaae v ne-t si ti zoo. Z
bombaža za . .. sedanjega : >r i -
Taka je v kratkih obrusili do danes zgodovina napredovanja ptu-skega oktopusa v turških vojaških in uioruariških zadevah. V oktobru 1014, malo prodno je stopila Turčija v vojno, je mobilizirala neprestano skozi tri mesece, — doe i ni je Kuver paša uspešno prepričeval našega poslanika v Carigradu o svojem odkritosrčnem in noomajnem ]»njatel,jsjtv u do Anglije. — ter imel« kouečno pod orožjem 800.000 mož. Nemški vpliv je bil seveda že močan v armadi. ki je bila {>opolnoma izurjena v nemških metodah, vendar pa se je to armado še vedno lahko imenovalo turško armado. Danes pa se jo ne more več imenovati turško, razven v toliko, da je v njej zastopano celo sposobno moštvo Turčije, kajti ni je stroke ali depart men t a. katerega bi se ne bil polastil Pru*. Armada in mornarica. 'brezžične brzojavne postaje, podmorski čolni in zračna služba, vse to se kontrolira direktno iz Berlina iu generalnim us sil je Mackenseii, ki jc Hindeuburg iztoka Če je kontrola Berlina nad Carigradom v vojaških in mornariških Kadevah popolna, ni prav nič manj popolna v drugih zadevah narodnega življenja. Nikdar preje ni bila Nettfcnja dosti u^jvoš. na v svojih kolonizacijah. Če se pa more popolno nadvlado, izsesa-
Se sedaj skušajo nekateri Nemci. kot na p rimer fcrnst Merre, iio-j«iga Intjšura "Turki in Nt me i po v Miii" je izšla leta 1!»1G. dokazati, -e posveča Nemčija na plemenit način bi ago bitu Turčije. — S tc m, da delamo to, — pravi o5i. — izkazujemo Turčiji dobrote... — To je vojna oproščenja za Turči-j°. — dasiravno se ne pove. koga je bita oproščena Turčija če Armencev .* Včasih pozabi pisec na to ter pripomni naivno: — Tinčija je dežela, kateri je zelo težko vladati. Po vojni pa bo Turčija zelo vajžua kot transitu a (,pro-htKlna) dežela. — Nato pa <se zt»-pet spomni ter pravi: — Poleg jemanja hočemo tudi dati in večkrat bi radi. da bi mogli dati več. kot smemo upati, da bomo dali'. — Človek more prečjtati to m takoj spozna način, kako daje Nemčija iaraza svojemu hrepenenju, da ob-uljoža zavoljo 1 un>ije.
Cela ti reorganizacija turške armade je bila seveda kaj draga zadeva, ki jc zahtevala izurjenega financiranja. Treba je bilo za Nemčijo dobiti v svoje roke cel: turški lina učni -istem. Izdalo se je celo sciijo finančnih regulacij. Ki -nančni minister je bil lota 11116 še
akutnega pomanjkanja živ;!, katero pomanjkanje se je v g-otovib
o kraj Hi povečalo do dejanskega stradanja 'red revnimi sloji prebivalstva. Ni *pa verjetno, da bi >e sploh jemalo vpovtev p« «ivbe Turčije, kajti nemške potrebe imajo prednost. C« piav je v ie-bruarju leta ll<17 vsaki dan manjkalo v Smirni Tt'ii vreč moke ter je arabhko in gršktj prebivalstvo stradalo, se vendar • ti dovolilo nobenega importa nioKe v Sniirno Istočasno pa je izvršila Nemčija
v Carigradu vedikc nakupe riU	_____
mesa m moke ( plačano z uieanškiut daj Jahaic. kar je priposovat: de.j-desnarjeni), vključno KJU.OUO ov.w.jstvn. tla so dospeli iz Nemčije »no-j Nesramna sebičnost sestrada nega j to rui vozovi in st roji. List "Die! prebivalstva v Drinoppolju pit je Zoit" je v februarju l!>17 pi»ero-| bila tako velika, da se je vlake, ki koval sijajno bodočnost iemu tur-so vsebovali te zaloge, pri vožnji ško-nemškt-iuu bombažnemu pod-' skozi rnch-to ustavilo ter priKkdojjviju. Dosedaj je Turčija ptivj-čini' Mogo- vsebino sestradanemu prebival j uvažala boaibaz iz Anglije. V te-stvu. To pa je bil seveda le izoli kn notranjega razvoja, katereg;:' ran slučaj ter se je v oktobru 1'JlG je tako nesebično zasm:vala Nem-
led bej
lniatliite v r>an
ukrep za v Nemčiji.
M". — f;.iui
kem članku ljubosuminost Avstrije m v oktobru leta l!»17 se je usta-
. .....	lla Dunaju otomansko-av-
Ko so uodili j strijski kolegij za 2-30 učencev iz
hvali 11 a.ill Ha-vzarojo turške j 11(U ;j()
SI I
boy
makaln povečale rikratno
delka, kar smo izvedeli iz arab-; t,,dali. ne da bi iz-ubili svoje pr-j s.kega tednika * KI Alem t-l IsmalF.i volne značilne znake, ki nam tudi pripoveduj;, o posta-1 Komenlar glede te izjave je ne-
pripovedujej Turčije. Nemčija pa ima 10.000 ,-i.oni svojo vv.-o ! ru-• takih učencev v ticrllnu. V Ada-n , "Vo Jm>! > soroden, kjer se nahajajo nemške namakid-'	m- vračali 11C naprave, je nemško-tutska
OA ne.ltanoljubni m ueKori^t-; (lri|žba ,ltvorila 5oU, /a -m ^ \ y< m-.ji tMHlo imeh tiosf.p. ,,.v< doC.iu, so v ,.t.di,m im.rerne verske literature,;-^, recipročne kurzo za tu.ščino ■	inorajo M:>r-geti vse Vpiid bodočim nemškim koloni-
vidijo uonrega v neinskih me-.stom v Turčiji.
(Pride še.)
jaii za proizvajanje električ-m le, katere se je zgradilo tam.
Isti list je v oktobru l!»l(i obja vil iinatf Skim, da je transport se-
si- potreb«*:!, lit*!, led beja. n -k:
Rojaki, naročajte se na "Glas je ena Hali! Ha- Naroda", največji slovenski dnev-oni Trusi je! Za- nik v Združ. državah.
Povišanje plače v nemški armadi, London, Anglija, ,s. avgusta. — Prvi generalni kvartirui mojstei nemške armade general Luden-dorff je obvestil državnega jm>. slaiica Markgrafa da je cesar prvega avgusta podpisal odlok, s katerim se povišuje vojakom plača. —
Ultimatum Japonski
London, Anglija. P. avgusta.___
Petrograjska "Pravda" piše. da je po viharni seji delavskih iu vojaških delegatov Nikolaj Lenin poslal Japonski nO inatum zaradi japonske intervencije v Sibiriji.
List dodatno pravi, da je bi! nI iimatum izročen japonskemu konzulu v Moskvi
Vestno zdravilo dela čudeže.
sprejelo postavo, s katero se je imenovalo vojaško komisijo za kontrolo vseh dobav. Po po»tavi je določeno, tla se Jiajprvo založi čete ter se še ]prav jioselnio določa. da spadajo pod to zaglavjc tudi nemške čete. Par mesecev po-fneje najdemo tla je bilo v ( 'ari-gradu po sto smrtnih slučajt-v na dan v sled sestradanja ter po 200 slučajev v Smirni, kjer popolnoma manjka olja. Olje se je še vedno pošiljalo v Nemčijo iu tekom leta 1 !)lti se je poklalo tjakaj •~>0(i reservoarjev tdja. kojih vsak je vseboval do 15.000 kil olja. Kulturo je bilo treba zaklad,iti najprvo. kajti drugače bi postala kultura suha in turški bog ljubezni bi izgledal kot kak prebivalec vedno turški, a uradnik takoj pod '">ntiine. Prav nič se ui čuditi, da njim jc brl Nemec.	klobasa Nemčije ne proizvede ma-
* *	J lo hitrejše svojih učinkov, kajti
Industrijski raz v t »j Turčije	prihajajo v Nemčijo iz Tur
razvoj
pcwioejo te dobrohotne in mcinte-reoiirane sile je bil na enak način popoleu iu dalekosežen. dasirav nt> se je morala Nemčija v tem diinu boriti [»roti tekmovanju Ogrske, kajti slednja je domnevala, da je Nemčija prekoračila njeno lastno sfero interesov. Ogrska pa ni bila v stanu napredovati proti svojemu bolj prebrisanemu družabniku
iu njene prošnje za monopol pri. ..................^
produkciji sladkorja se ui ugodno bolj važne kolonije. V Kouiji se sprejelo, kajti Nemčija je že vzela je ustanovilo veliko pomakalno v svoje lastne roke produkeijoI napravo in drugo v Adani. Obe sladkorne pe>e. V Mali Azija je podjetji je financirala Deutsche padla površina s peso obdelane'Bank. Knist Marre liani daje o
čije. Ko pa bodo uuietna gnojila »proizvedla večji pridelek, bo postala ta reka hudournik.
* * *
Tekom vseli teh napornih iu strašnih mesečev vojne pa Nemčija ni le oropala Turčijo večjega dela njenih zalog živil zavoljo pau-turškega ideala. V istem al-tmstičucm duhu je ludi povečala produktivnost svoje nove iui naj-
zendje spomladi 1917 za jO odstot kov, a s pomočjo strojev, katere se je uvedlo iz centralnih držav, tei s pomočjo postave, ki zahteva delo na poljih, sc upa tekom letošnjega leta povečati obdelano površino za nekako 30 odstotkov.
Pridelek od akra se bo vsled te ga letošnje leto pwcj povečal, kajti Nemčija, dasiravno sama ki ■vavo potrebuje umetnih gnojil, je poslala v Turčijo velike zaloge
nje dežele, dokler ni le še senca]teb gnojil, kajti tam se jih bo boij
tem natančno poročilo, kajti mesto A dana je bilo zvezano z !>ag-dadsko ztjeznico že v oktobbru 1 IJJ16 in ta P.agdadska železnica je bila določena, da predstavlja veliko žilo. ki bi vezala Nemčijo z Iztokom. V teh krajih vlada precejšnje pomanjkanje dela, kar je pripisovati deloma armenskim masakrom, vendar pa je finam'iel na stran izvrstno urejena. Cele namakalne naprave se nahajajo v nemških rokah ter se jijL-je.pla-
čija. pa bo Turčija sedaj v stanu .pridelovati bombaž v svoji lastni: deželi ter ko pri tem 'toliko pri jaz na, da bo dovolila Nemčiji pred-; nosi ni tarif.
Lnako svetla bodočnost se obeia tudi namakalnim napravam v Ivo-niji, kjer se bo pojavila industrija v-kidkornc pese. Izvrtalo .;>• je ar-t'zijske studence ter predlagalo, naj se uvede bolgarske delavce, ker manjka turških.
Kot smo videli, je skušala Ogr-! ska dobili monopol ua sladkor, a Nemčija je bila zmagoslavna v, lej točki kot v vsaki drugi, kadar j tekmuje z Ogrsko. Dobila je nam-! reč koncesijo za dobo tridesetih let. SliČno namakalno napravo se bo ustvarilo v Makišelin dolini, v; bližini Alepa, in gospod \Ykd jo bil imenovan izvedencem iza nama kalne naprave v Siriji.
V	resnici bi bilo lažje našteti i:s-dustiije in ekonomske razvoje v Turčiji, katerih se do sedanjega trenutka še ui polastila Nemčija,; kot pa one, katerih ec je že. Prav} pose! m o je kazala očetovsko zanimanje za turška vzgojna vpraša uja. V preteklem letu je usta no-j vila v Carigradu šolo za študij; nemškega jezika, seveda pod vodstvom Nemcev. Pod protekeijoi nemške vlade je stavila židovski zavod v Haiti za tehnično vzgoje kolonistov v /Palestini. Iz Sivasa se je poslalo misijo šolskih učiteljev v Nemčijo, da študirajo twin nemške učne metode. Knnst Marre domneva, da bo postala nemščina brez dvoma prisilna tudi v turških sekundarnih Šolali.
V	aprilu 1917 se jc položilo temeljni kamen "Hiši prijateljstva" (!) v Carigradu, katere namen je ustvariti med turškimi dijaki zanimanje za vse, kar je nemškega. (ločim se je že preje v letu odredilo vse potrebno za odhod 10.000 turških dečkov v Nomčijo, kjer naj bi se izurili v raalicnih rokodelstvih in obrtih. * Jaz do-
U-a- !
&ITTER-W1HE
s
horke VIHO
^^"td t^ JOSEPH T BiH t® t53SAskUndAve. a
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let renavadno zaupanje. — In to cisto po pravici, kajti vestnost izdelovateija dobiva zaupanje in posplosenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. -Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so naa prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, ee smo mi prisiljeni plačati več in da te temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost m pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od^ jemalca.
TRINER-JEV
ameriški filiiir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen' uvojo izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. Djegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izviojenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TBINEE-JEV ANTXPUEIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-'janje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.	'	* - J
i
JOSEPH TR1NER,
Manufacturing Chemist, ^
1333-1343 SO. ASHLAND AVE,
GHICAC8, ILL
SLOV. DELAVSKA
tJataaavljana dn« 16. ■▼gnsta
PODPORNA ZVEZA
lokorporirana 22. aprila 1900 v državi Paaa
Sedež: Johnstown, Pa«
SLAVNI UUDNmi rradaadnlk: IT A If PROSTOR. 1008 Norwood R'd.. Clavalaad, OMa. Podpredaedalk: JOSIP ZORKO. R. T. D. 2, Bok 118, WMt Nawtaa. Pm. SUnil tajnik: BLAŽ NOVAK. 63 i Main St, Johnstown. Pi L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St., Jobnstowa. Pm. «. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemanak. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽRLE. 8802 St Clair Are., Cleveland, Ohio. PaaL blagajnik: ANTON HOČBVAR, R. F. D. 2. Bos 27. Brldpud Ohio.
NADZORNI ODBOR t Pradaednlk nadaor. odbora: JOSIP PETEBN1GL, Box 98. Wlllcdt Pa. L aadwnlk: NIKOLAJ POV'fiE, 1 Grab St, Nnmrej Hill. N. H. Pitta-
fcoffti, Pa.
L aadaornlk: IVAN GBO&BLJ, 888 H. I87tb Bt, davalaad, 6Um.
POROTNI ODBOR t Pradaadnik porot odbora: MARTIN OBRRZAN, Box TI.
L porotnik: FRANC TEROPČlC, R F. D. 8, Box 148. Fort Staltk. lit 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1918 So. I4tb St, SprlngflaM. HL
VRHOVNI ZDRAVNIKI	___
Dr. JOSIP V. BRAHBK, 848 R Oblo St, Plttaborgk, Pa.
h 8S4 Mala St. Mmstowa. Fa.
URADNO GLASILO i **«LAS NARODA". KI Oortlandt Street New Y«aV OttV.
Ganjena društva, odroma njlb uradniki. ao nljndno profcal. poMJad Vaa d opine naravnost na glavneco tajnika in nikogar drugega. Denar aaj m poAje edino potom Poštnih, Exprwanlh all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznica naj M naslovijaJo: Blat Novak. Title Trust A Quarantee Co. to tako naslovljene pošiljajo t mow^ntm poročilom na naslov gl. tajnim.
▼ ainčaja. da opastjo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajal ka kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma na ana ni Jo o rado glai tajnika, da a« v prihodnje popra vi.
GLA9 NARODA. 10. AVG. 1918.
LEPA FARMA NA PRODAJ.
Na prodaj je 160 akrov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se va*i WHlard v Clark Coontjr, Wisconsin, t največji -slovenski naselbini, eno miljo od železniške postaje s verkvijo in golo; zemlja je najboljše kakovosti in nekako polovica je polagoma valovita, kar dola Idealno farmo za žito in iivinorejo; na farmi nikdar ne zmanjka vode; ceste so ograjene; nad 70 akrov očiščene zemlje, ostalo po-rastlo z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre ž njimi, če se jih vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavbinskega lesa, 5 akrov rži, 6 akrov pšenice, T akrov ovsa, 8 akrov ječmena in 6 akrov ajde, seno ln voz. Plača se polovica v gotovini, ostanek pa v dolgih obrokih.
L. W. Kuhlmaan.
mt

931 kvadratnih milj
Zavezniki so t bojih ob Mirne zavzeli nazaj 931 kvadratnih milj. Več kot 200 vasi in mest osvobojenih.
Z ameriško armado ob Vesle, 9.
avgusta. — V svoji ofenzivi od IS. julija naprej so zavezniki zavzeli nazaj 1500 kvadratnih kilometrov ali približno 931 kvadratnih milj. Več kot 200 vasi in mest, vklueno Soifcsons, Chateau Thierry
"Dežela severa."
Nova vlada v Arhangelsku je razglasila svojo neodvisnost. — Bolj še viška vlada končana. — Prokla-macija vlade "Dežele severa".
Kandalaska, Ruska Laponija, 9. avgusta. — Vlada "Dežele severa", ki je bila pred kratkim po revoluciji proti boljševikom vsta-uovljena v Arhangelsku, je naslovila na narod proklamaeijo, izja-
in Fisines, se zopet nahaj v rokah	d® Je boljše viška vlada
Slike iz vojne.
Iz nekega strelnega jarka vtše-i — Skrajni čas je. da pridete!
verni Franciji piše vojak:	Tovariši, tovariši! —
— Človek leži v zemeljski luk-|	* * «
nji včas.h po cele tedne, t asa za	.
... . . ,	, , f Dolgo ur korakamo. Bataljon
premišljevanje ima torej dovolj . , d. t . . t .. .
.	- . - i i	koraka v laktu, toda ta takt ni
in vsledtcira ni čudno, ce kilo za- .	,	..	. .
• ,. •	vcc popolen, motijo ga negotovi
ni.se iiii papir svoje nusli m sanja- , . ' .
11 I korak: utrujenih, rije. .. v. .. • rrisla le noo in nas zavila v Najlepšega m* pa ne more oin-	. .	.
,	....... , i *>voj plasc. Mi pa se vedno — ko-
sati. kajti najlepše uživa človek .
. . • ,	-,	rakanio.. .
v svoj h sanjan, najhujšega pa „	, ...
,	i • . ..	. ! Kam gremo, ne vemo, koliko
tudi ne, kajti najhujšega m mo-	...
»»	• . . < dolgo bomo sli, ne vemo... Ali
goce ojMsali. \ eliko je pa take-:.	,
. . .	i bomo za rezervo, ali bomo napa-
ga. kar pride takorekoc kar isd-	, . ...
,	«la.i.' Kaj nam bo prinesel jutri-
mo o(| sebe na papir.
Tako >o nastali tudi ti kratk:. <»pisi, katere vam pošiljam. Zakaj vam pos Ijam 1«»?
Včasih dobimo tudi časopise, in ko jih dobimo, je vedno »lan vese Ija. Pri takih prilikah čitamo, kar so napisali naši tovarši.
Toda s samimi suhimi dejstvi človek nikakor ni zadovoljen. Če &e mi bo posrečilo, bom poskušai opisati nekoliko natančnejše.
—	K puškam! Puške v roke! V skupjie na desno! Naprej!
Začne ^e pomikati polk, stot-nija za stotnijo. l)ani se komaj, zemljo pokriva lahka megla, v daljavi grme topovi, mi pa korakamo proti njim, vedno proti — njim. Na vzhodu se vedno bolj rdeči. Rožnati robovi oblakov naznanjajo prihod solnca. Slednji« se dvigne in nas gleda, ko kora kam o po ravnini, korakamo, ko ra kanio...
Vroče postaja, prah se dviguje tornistra tiš<"-i, grmenje topov je pa vedno bližje. Skrivaj opazujem tovariše m mislim sam pri sebi:
—	Vsi ne bodo več viiloli jutri solnca. Ne vsi,, toda kdo bo videl? Vsak posebej upa, tla bo srečno preživel dan. toda izključeno je. da ga bomo vsi preživeli.
Ali si ti med njimi, ali ta ali oni ali jaz?
Molče se opazujemo. Veliko jih mora pasti...
l"tnujeni smo, zelo utrujeni, toda gremo brez počitka, brez pre-stanka... Tam je hiša z rdečim križem. Tam prihajajo ranjenci. Tela vrsta se j h pomika po zaprašeni cesti. Gredo bodisi posa inezno, po dva, po trije skupa.; ali pa v večjih gručah.
Še enkrat vsi v strahu vztre-petamo, potem se pa obudita v nas srd in jeza.
—	Tovariši, ne bojte se. mi vas bomo maščevali!
Povspešimo korak. Moj Bog kol.ko je ranjencev, koliko je krvi. Sedaj nas že kličejo. Vsi so
bledi in prepadeni.
*
*
Ponavadi se razvije tak pogovor ;
—	Kateri polk?
—	Kako je tam?
—	Ali je še daleč?
Skrajni čas je. da pridete. Hi. tite fantje! Vztrajajte, vztrajaj te do konci!
Koliko krvi, krvi...
Pred nami je že ogenj. Vedno naprej---Hitro naprej!
Veliko izgub... Kako je že rekel oni:
šnji ilan?
Premišljujemo iu ugibamo, to-■ la n hče ne ve ničesar natančnega.
V-tavinio v> za par ur. potem pa zopet naprej.
* * *
Vedno temnejša postaja noč naši koraki so vedno bolj trudni. Tako utrujeni smo že, da se pretopamo kakor omoteni. Lopate udarjajo ob tornistre, jermena škripajo, čuje se hropenje. toda vedno — naprej, naprej. Korakamo skoraj v spanju. Človek ne vitli ničesar drugega kot onega mo ža. ki gre pred njim. In če gre on, tudi sam ne sme omahati.
—	Tram, tram, tram... zopet pr.de spanec. Sanja se mi o domo-\ini. Spomnim sc lepe pesmi iz svojih mladostnih let. Toda kako se začenja ta pesem?
Tram, tram, tram... Kdo jo je zložil? — Tram, tram. tram.... Ne, jaz se ne morem spomniti... Moj Bog, koliko časa že nisem čili nobene knjige!
Vojak, ki gre pred menoj, vkre-še ?skro s svojim okovanim čevljem. Pred sabo vidim bajno razsvetljen oder. Gledališče je polno. Pevec na odru se pripravlja, tla bi zapel.
—	Hej, tovariš, — se oglasi po!eg mene. — Prestopaj se vendar. Ali boš padel?
I trn jen sem, strahovito utrujen.
—	Stojte!
Častniki stopajo mimo nas. Nik do ne sme več kaditi, n kdo iz-pregovoriti glasne besede.
V%i postajamo oživljeni. Ah, tukaj smo! Kaj se bo zgodilo? Ali bomo še nocoj napadali?
Tiho. kakor dih, pride povelje:
—	Naprej!
rtrujenost je izginila. Zopet korakamo. Slednjič zavijemo s ceste. Preti naini je temen gozd.
—	Stojte!
lil temu -dedi povelje:
—	Zakopljite se proti artileri-
ji! —
Alia! Sedaj pa že vemo...
Začne se delo. težko, naporne delo. Slišati se za more lopate in hropenje. Hitro, h.tro brez kritja na*, ne smejo presenetiti. Vedno glob je in globje se pogreza stot-nija. Bliža se pa tudi jutro, izdajalska luč.
Dela se ti an. Slednjič izgine noč. toda dnevne svetlobe še ni. Dani se. toda mi smo že končali.
Vs! poležemo v svoje luknje. — Tam v d) Ija v i je prvi svetel žarek. Vedno širši postaja in vedno J bolj sveteL
zaveznikov. Fronta je bila skrčena za 53 kilometrov ali nekako 33 milj.
Soglasno z informacijo, vsebovano v dokumentih, ki se nahajajo v posesti Francozov in Amerikan-cev, so Nemci v bojih zadnjih straž tekom umikanja uporabili štiri divizije več kot so jih na meravali uporabiti, da prodrejo francoske črte, ko se je nemška divizija pričela. Načrti sovražnika so določali trinajst divizij za o-niajanje francoske črte in za prekoračenje Mame med DoimanSin Chateau Thierry.
Informacije, katere so zbrali zavezniki, kažejo, da so Nemci dospeli do Vesle. Dodatna ojačenj« pa se je spravilo na lice mesta, odkar se je prekoračilo Vesle. V torej je dospela v okraj severno od Fismes divizija, o kateri se je vedelo, da je počivala v Flandriji.
Pribl.žen pojem o velikih izgubah, katere so trpeli Nemci v bo-jili pri Marne se dobi iz dokumentov. ki se nahajajo sedaj v rokaii francoskih in ameriških častnikov in katere se je vzelo ncinšk.m častnikom in možem ter jih dobilo tudi na druge načine.
Neki polk je izgubil celo treti no svojih mož tekom enega dneva. Druge skupine so bile zmanjšane za polovico v bojih do 29. julija.
">U. divizija, ena najboljših, je bila poslana v boj. da ustavi pri tisk Francozov v dolini Ardre. V tej diviziji je bil polk, ki je izgubi! tretiuo svojih ljudi tekom dne '•-'J. julija. Naslednjega dne je poveljnik 10. kompanije sporočil, dt/ šteje njegov oddelek le še 35 mož. Poveljnik 12. kompanije je izja: vj, da ni v 7. kompaniji nikogar več. Iz drugih bataljonov polka se je poročalo o sličnili razmerah Jetniki izjavljajo, da je 39. polK izgubil v treh dneh od 50 do 75 odstotkov svoje moči.
Dne 24. julija je bil 82. polk prisiljen stvoriti tri kompanije iz svr;ih prejšnih treh bataljonov. Preduo so šle v boj so kompanije neke druge divizije štele po osemdeset mož, med katerimi je bilo veliko devetuajstletnih dečkov. Vsled velikih izgub se je ta divizija do 29. julija skrčila na polovico. V okraju Fere-en-Tardenois se je skrčil en polk 22. divizije na tri kompanije.
Povprečna nemška kompanija šteje sedaj devetdeset mož. izključno častnike, podčastnike in dodatne podčastnike.
V posesti Francozov in Ameri-kanccv se nahajajo informacije, da so dobili nemški vojaki pove7 lje, naj uničijo vso lastnino, posebno pa gradove in hiše, ki dobro izgledajo. Za to se je izvedelo iz različnih virov, posebno pa iz natančnega poročila, katero jo podal neki pribežnik iz četrte pruske gardne divizije.

Vojna divja v Franciji.
Ljudje se ne morejo boriti 111 obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANITI!
United SUtM Food Administration
Zmešnjava med Nemci. London, Anglija, 9. avgusta. — "Daily Mail" v Londonu popisui je zmešnjavo v nemških vrstah pri zadnjem umikanju.
končana in da je nova vlada pre vzela nalogo vladati pokrajino.
"Boljševiška oblast je konča-ua'\ začenja proklamacija. "Zaradi izdajstva v Brest-Litovsku: zaradi lakote, sposobnosti priznati pravico in svobodo dežele; zaradi ropanja, nepostavnega stre Ijanja in neprestanih aretacij je oblast tako imenovanih sovjetov. izdajalcev in zločincev, končana. Zastopniki tako imenovane narod-ue vlade so bežali.
V sedanjem trenutku vzamemo na-se v interesu cele Rusije dolžnost vladanja Dežele severa.
S to proklamacijo obveščamo prebivalstvo, da je od danes oblast vlade poverjena najviši direkciji vlade Dežele severa, sestavljena iz zastopn kov narodnega zastopstva in zastopnikov zemstva tega okraja in se smatra od zdaj na prej za najvišjo oblast in bo takoj odložila svojo oblast, ko bo Rusija izbrala svojo vlado in kakor-hitro se bo mogoče ž njo svobodno občevati.
Vladni cilji so:
1.	Prerojen je Rus je. obnovitev odnošajev med Rusijo in drug mi vladami ter organizacija krajevnih oblasti z vlado severa.
2.	Obramba pokrajine severa in celega prebivalstva proti terito-rijaluemu kršenju od strani Nemcev, Fincev in drugih sovražnikov.
3.	Želi združitev £ Rusijo onih narodov, ki so bili odtrgani od nje.
4.	Obnovitev treh narodnih či-niteljev, namreč. _ narodnega zastopstva, občinskih Dum in zein-stev.
5.	Obnovitev postavnega reda s prostim izražanjem volje podanr-kov ter obnovitev politične i-verske svobode.
6.	Jamstvo pravic delavcev na polju.
7.	Zaščita delavskih interesov v soglasju s političnimi in ekonom skimi interesi severa in ostale Rusije.
8.	Odprava lakote.
Vlada bo objavila navodila za izvršitev tega načrta. Vlada se za naša na pomoč celega prebival stva ki ji je drago, in upa. da bo vresničila progi a m s pomočjo zaveznikov.
Vlada se zanaša tudi na ruski, ameriški in angleški narod, da bodo pomagali boriti se proti lakoti iu izboljšati finančni položaj. Priznava se. da zavezn ška intervencija v notranjih zadevah Rusije ni naperjena proti Interesom na-roda in da bo narod z veseljem pozdravil zavezniške čete, ki so prišle borit se proti skupnemu sovražniku.
Ko vlatla oznanja to proklama-e jo. pjozivlja celi narod, da ohrani mir in red.
Poraba mesa.
Omejitev vporabe mesa je odprav, ljena. — Ni več nikake nevarnosti, da bi primanjkovalo mesa.
Washington, D. C., 9. avgusta.
IŠČE SE
dogarje za delati francoske <*laret doge. Jaz plačam	1000 po
36 in +60 po 42 inčev dolge, linam izvrsten les. — Max Fleischer. 258 LeA\is St., Memphis, Temi.
IŠČEM
JETIKA! JETIKAi
Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoLsnajde-nim zdravilom Neumasan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo park rat rabil, bo ža
. 4	»» ' —- —- —•	r	i	...	*
Živilska adminStracija je dane$,v kuhinji. Ne oziram se na s.tan preklicala vse omejitve vporabe 'll i,na tudi enega otroka, samo
Slovenko ali Hrvatico zti pomoč %-ijcl njctra veljavo. Zdravilo Neu
mesa Ameriška javnost pa bo na prošena, da vživa bolj lahko go vedino, da se bo lahko težja govedina izvažala v Francijo. Prepoved hotelom in restavracijam, da se ne sme večkrat kot enkrat na dan servirati govediijia, odpade. Opuščena je tudi racija pol-tlr»ig^ga funta na teden za gospodinje.
Živilska administracija je prepričana. da je zdaj vsaka nevarnost pomajkanja odstranjena in da je dovolj zalog za Združene države. kakor tudi za zaveznike. — 'Wvda.r pa mora pri vporabi gove-die vladati največje gospodarstvo, ravno tako tudi pri drugih živilih. Vsaka potrata mora prenehati.
Danes se je objavilo, da je iz-va nredna suša v Texas. Okla horn i iu v d rug'h krajih jugozapada. kakor v Montani in sosednjih de-/elah bila vzrok, tla je živina za -10 odstotkov dražja kot pa je bila ob istem času lansko leto.
Skoro v->a težja in debelejša goveja živina je namenjena za izvoz za ameriške in zavezniške čete. kajti vsled debelosti in masti se meso tako lahko ne pokvari pri prelaganju z železniških voz na ladje in hladilnike.
da je malo vajena delali v kuhinji v gozdni kantpi za 10—12 mož. Plačam v počet ku $:'0 na mesec iu \se prosto, poeneje pa tudi $40. Oglasite se na: Frank Vidmar. Duukel Store. Kinzua, Pa. (8-10—8)
rnasau košta $5.35 in se dobi pri:
A. B. KOLAR CO., (27-7 26x) Nashwauk, Minn.
Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJA KOsCaK, doma iz Soteske pri Novem mestu na Dolenjskem. Zadnji čas je bival v l'o-loradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi uaznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati m ti iiiiam več važnih stvari. — John Cantpa, l>ox 9i>2. Ely. Minn.	(6-8—8)
VABILO
na prvo plesno veselico, katero priredi novovstanovljeno žensko društvo št. 354 SNPJ. '•Združene Slovenke" v Thoniasu. \V. Va.. v Milkintovi dvorani. Začetek ob 7.? uri zvečer. S tem vljudno vabimo vsa tukajšnja društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje il Pierce, B"ii Bnsh in Davis. \V. Va.. da nas blagovolijo na omenjeni večer obiskati in nam priskočiti na po. >č k boljši društveni blagajni. Za vsestransko postrežbo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Vse čhtmiee} tega društva so opozorjene, tia se vdeleže veselice. Torej na \eselo svidenje! Odbor.	(8-10—8)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
838 Peon Ave., PitUbnrfh. Pa
Dr. Katar I* aoJh trnrrnm •ermvalk. na* t Flttatmrtb«, ki Iu U-Mu T MnTlH-
krrl aflrtH • . Up]< Inul Sr. ■ril«*. C« lautU atosoU« ali ■•hv-•ka 9* talaaa. r vrl«, lapadaaja laa. kolatta« t kaatak, »rtdiU la Mtatfl na kos krt. Na takalta. kar ta ka-Umi aa Milil
Vaa ■•Ck« koli—l atravlai M kkrtV« Baal aatoSL Kakor kltra o»aMta. *a raa praaakaja airavfa, at t*aTd prtSMa la laa raai ■opat HuilL
▼ •• arak la slaar kras opmil)«
Bolaal atkarK ki laHaa t krtta ta krkta ta r* kr« aaSSaaja raSa.
takikia, irtilliii Ikrafla la kotna balaanl, ki aaataaoja nM aa-ilata krvi aaSravta v kratkaa tam la al aotrakaa laka«.
DraSa« ara: vaakSaa as I. ar« 4** traf So L avakor; ▼ pattlk a« I. aJa-traJ Sa I. payaMaa; ak aaSoljak a« L HatraJ «« 1. »aglkao
S poŠto aa — Na aoaaMto lata la BtarvOkal
tankom. Avijatik meni. da je tank vjel nemškega generala, ker mu je bil tesno za petami.
Vsi ujetniki priznavajo, da je bil napad veliko presenečenje. —
l jetniki: prihajajo od vsepovsod, samo s prve bojne črte jih je zelo malo. ker jih je večinoma pobii
prav
' Ko je solnee predrlo meglo", hud zastornr ogenj. Izstrelki so avi poročilo, * so bih naši letal-|ravno pri6eli padati ko je iha.
ci pnea največje zmešnjave med.jal« DOmoč in rezerva je prišl* topnicarji in pešci, ki so bežali. ? Pavll0 v najljutejši artilerijski o nasi avijatiki pa so metali med Uenj nje bombe iu jih obstreljevali s " strojnimi puškami
Med begunci je bil tudi nek nemški general, katerega je videl
Dani se... Kaj nam bo prinesel dan?---
Moj tovariš mrmra v sosednji luknji:
r— Ko dan se dani...
Rad bi izvedel za svojega prijatelja JOHNA VESEL, doma iz BaKnega Polja. podo<mače Bri-nar. Ako kalen izmed rojakov ve za ujegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — John Oswald, Box 85, Norwich, Pa.	(9-12—8)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužuim srcem naznanjam sorod nikom, prijateljem in <znancein po širni Ameriki, da mi je po kratki uiučni bolezni pobrala smrt mojega ljubljenega soproga
ANTONA KOGOV&EK.
Pokojni je bil pri dveh organizacijah SDPZ. in KSKJ. Svojo blago dušo je izdihnil 22. julija. Kanj k i je bil v starosti 34. let. V stari domovini je bil rojen pri (.'irknici.
Srčna zahvala prijateljem iu znancem, ker so ga tolažili ob njegovi smrtni uri, tudi vsem, ki so ga spremili k večnemu »počitku in društvu Slovenski Tabor štev. 60 Izročili smo ga materi zemlji na katoliškem pokopališču v Imperial u. Pa.. due 24. julija.
Naj v miru počiva v hladni zemlji!
Žalujoča soproga:
Mary Kogovšek.
Moon Run. Pa.. Box 1.
644 Penn
^r^ avenue
f^ Pittsburgh, Pa.
Prav vese<ilo bi me. če se mi oglasita LOITS KIS. ki se lidhaja nekje v Traffer Citv, Pa., in pa SILVESTER TLltk. ki je nekje v Arrow. Pa. Videl ju nisem še od takrat, ko smo billi skupaj pri vojakih. — John Šprohar. R. F. D. 2, Box 135. Irwin, Pa.	<\0-14—&)
Dr. LGRENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJ ALIST MOfiKIH BOLEZNI
MoJa atreka Je zdravljenje akutnih Id kroničnih bolezni. Jaa an že sdravlm nad 23 let ter Imam skušnje ▼ rseh boleznih ln ker mam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo-cnatl rado bolezen, da vaa ozdravim ln vrnem moč In zdravja. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja moSklb bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene. moja akrb pa Je, da vaa poopoLnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-
Jas ozdravim zastrupljeno kri. maznlje in lise po te lean, bo Icanl v grlu, Izpadanje laa, bolečine v kosteh, stare rane, živčna bolezni, os'abelost, bolezni v mehurja, ledioah, jetrah ln telodco* rmenleo, revmatlzeiL, katar, zlato iilo, navdubo Itd.
cr Uradne ore m: V ponedeljkih, rredah ln petkih od 0. ara kjutraj dc 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. are zjutraj do 8. are zvečer, ob nedeijah pa do 2. are popoldne — Po pofttl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime In naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pl
Nekateri droal adravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaa znam hrvatsko Aa la starega kraja, zato vaa laSJe zdravim, ker vas
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatre, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera srne jim podali, bo bo nam povrnila.
Trrdka Frank S&kier.
Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 Besens Mary Kim
No. 330062 Bobič Vajo No. 260583
in Arttieniff 'Bož»čkovič Djuro No. 260581
Brann Mary
PAIN-EXPELLER Dolar Valentin
r ^StohliteSI**r&mmk	No- 330086
Grguni R. *i No. 260573
Oabert Omaepp« k« NA, MBMflM
Pri
vdrgatta takaj s Dr.
Kastelic John No. 44708
Kovač Frank No. 260641
Kučič Matija No. 45015
Mikolich John
No. 323252
Modic Iran No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Jo«.
No. 260621 Pintar Mo. <80641
J3
Bamide Frank No. 330721 Binčič Joho No 330762 8paniček Rozl No. 328894 Stareevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Žagar Frank No. 44273