cd Samoevalvacija klime na Osnovni
šoli Fara s poudarkom na 0 prepreCcevanju nasilja in uspešni
komunikaciji
a
^ Brigita Gregorčič
Uvod
Evalvačija je proces, v katerem ugotavljamo, do kolikšne mere in na kakšen nacin smo dosegli zastavljene cilje. Izvajamo jo, da bi ovrednotili in določili vrednost, kakovost, uporabnost, učinkovitost in pomembnost tistemu, kar evalviramo in identifiirali potrebne izboljšave (Brejč 2011). Na podlagi 48. in 49. člena Zakona o organizačiji in ^inančiranju vzgoje in izobraževanja (zoFvi) je ugotavljanje kakovosti s samoevalvačijo in priprava letnega poročila o samoevalvačiji od šolskega leta 2009/10 dalje obvezno. Namen evalvačije je predvsem prepoznavanje močnih in šibkih podro čij delovanja šole z namenom uvajanja izboljšav.
Na naši šoli smo letos samoevalva čijo izvedli drugič. Prvič smo jo izvedli v letu 2009, ko smo ugotavljali, kateri dejavniki, ki se nanašajo na delovne razmere in odnose na šoli, se strokovnim in tehničnim delav čem zdijo najpomembnejši ter kakšno je zadovoljstvo zaposlenih z izbranimi dejavniki. Takratna samoevalva čija je bila zastavljena široko in je vklju čevala tako zadovoljstvo z varnostjo na šoli, opremo šole, organiza čijo dela kot zadovoljstvo z odnosi na šoli. Letos smo se odlo čili zožiti podro čje samoo čenjevanja na kazalnike, katere so zaposleni v lanskem letu o čenili kot tiste, ki jih najbolj motivirajo, to je na odnose na šoli. Dodatno smo se odlo čili vključiti v pro čes samoevalva čije najpomembnejše udeležen če življenja na šoli, to je u čen če.
V zadnjih treh letih so bili vsi strokovni delav či oš Fara vključeni v izobraževanje, ki je bilo usmerjeno v krepitev evropskih kompeten č. Kljub majhnosti naše podeželske šole je bilo na skupnih sestankih v zadnjem času vse pogosteje opaziti nemo č strokovnih delavčev na področju reševanja napetih odnosov med učen či, težav z uničevanjem šolskega inventarja, verbalnega in fl-zi čnega nasilja med u čen či. Ponujeno izobraževanje nam je omo-go čilo sistematično pridobivanje novih znanj, izmenjavo mnenj in izkušenj s podro čja nasilja. Z namenom, da bi preverili, kako
zaznavajo nasilje na šoli posamezni udeleženci vzgojno-izobraže-valnega procesa, smo ob zakljucku Izobraževanja tudi za podroCje evalvacije Izbrali klimo na šoli s poudarkom na prepreCevanju nasilja in ustrezni komunikaciji. Pri tem smo preverili tudi, kako v vsakdanjem življenju živimo vrednote Iz vzgojnega nacrta: uporabno znanje, zdravje, pozitivna samopodoba, odgovornost, sprejemanje drugacnosti in prijateljstvo. Zgoraj navedene vrednote smo vsi uporabniki vzgojno-lzobraževanega procesa Izbrali kot skupno vodilo dela in življenja na šoli, ki bodo usmerjale naše delovanje in presojo v konkretnih situacijah in preko katerih bomo vsi udeleženci dosegali cilje v smeri celostne izpolnitve (Trnavce-vic in drugi 2008, 18)
Z analizo smo med strokovnimi delavci ugotavljali, kakšen je njihov odnos do dela, ki ga opravljajo na šoli, in kako so zadovoljni s svojimi odnosi s sodelavci in z ucenci. Raziskava temelji na zamisli, da bodo zaposleni, ki se na delovnem mestu pocutijo dobro, veliko vec prispevali k uspešnemu delovanju zavoda kot pa tisti, ki s svojim delom na šoli niso zadovoljni. Da bi dosegli visoko motivacijo, je najprej potrebno doseci doloceno stopnjo zadovoljstva na delovnih mestih zaposlenih. Motivacija zaposlenih se posledicno kaže tudi pri delu z ucenci, ki je poslanstvo vsake šole. CCim manjše bo namrec razhajanje med pricakovanji in zaznavami uporabnikov, tem bolj bodo ti zadovoljni. Nezadovoljstvo med uporabniki storitve se veca, ce se zmanjšuje zaznana vrednost v primerjavi s pricakovano vrednostjo (Trnavcevic in drugi 2008, 9). Študije stresa uciteljev so pokazale, da obstaja tesna povezava med vzroki nezadovoljstva z delom in vzroki stresa (Slivar 2008, 98).
Za ugodno klimo na šoli je poleg tega, da se strokovni delavci pogovarjajo med seboj, pomembno tudi, da tece dialog med strokovnimi delavci in ucenci. Ucitelj lahko poucuje in vzgaja samo tako, da vstopa v odnos z ucenci. Resnica se ne rodi ali znajde v glavi posamezne osebe, rodi se med ljudmi, ki jo v procesu dialo-ške izmenjave išcejo skupaj. Zato so za šolo dobri medsebojni odnosi oziroma ustrezna komunikacija kljucnega pomena. Ugodna klima v šoli vpliva tudi na dosežke ucencev, na zmanjšanje disciplinskih problemov, na povecanje interakcij med ucenci in udtelji in na vecjo vkljucenost staršev v ucni proces (Rupar 2003). V nadaljevanju raziskave smo na šoli anketirali vse ucence od 4. do 9. razreda, s cimer smo ugotavljali, kako se pocutijo v šolskem okolju, kako so zadovoljni z delom uciteljev in kako mocno je prisotno nasilje med ucenci. Pomembno je namrec, da poteka komunikacija
tako horizontalno, to pomeni med uCenci oz. med strokovnimi delavci, kot vertikalno, kar na nivoju šole pomeni od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Horizontalna komunikacija pomeni trdnejšo povezanost kolektiva, vertikalna pa boljši nadn vodenja (Šcuka 2008, 12).
Metodologija
Metodologija je povzeta in prirejena po literaturi, ki sta jo izdala Šola za ravnatelje (Trnavcevic in drugi 2008) in Zavod Republike Slovenije za šolstvo (Bevc, Fošnaric in Sentocnik 2002) S pomocjo navedene literature in izdelanega anketnega vprašalnika smo med strokovnimi delavci na šoli ugotavljali, kakšno mnenje imajo o svojem odnosu do dela na eni in kako so zadovoljni z obstojecimi odnosi do ucencev in sodelavcev na drugi strani. Nekatera vprašanja so se nanašala na njih kot posameznike, druga na kolektiv kot skupnost. Strokovni delavci so ocenjevali svoj odnos do dela na šoli ter odnose do sodelavcev in ucencev s petstopenjsko lestvico, pri kateri je:
•	ocena 1 pomenila nikoli ne drži oziroma sem nezadovoljen,
•	ocena 2 obicajno ne drži oziroma sem delno zadovoljen,
•	ocena 3 vcasih drži, drugic ne oziroma sem pretežno zadovoljen,
•	ocena 4 se strinjam oziroma sem zadovoljen,
•	ocena 5 pa popolnoma se strinjam oziroma sem zelo zadovoljen.
Anketni vprašalnik je izpolnilo vseh 12 strokovnih delavcev, ki poucujejo na oš Fara.
Podobno smo z anketnim vprašalnikom med ucenci ugotavljali, kako so zadovoljni z delom strokovnih delavcev na šoli in kako se na splošno pocutijo na šoli. Uporabljena je bila enaka ocenjevalna lestvica kot pri strokovnih delavcih. V raziskavo je bilo vkljucenih 19 oziroma 83 % ucencev od 4. do 9. razreda.
Rezultati Samoevalvacije
Strokovni delavci
Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da so delavci zadovoljni ali celo zelo zadovoljni s svojim odnosom do dela na šoli tako na podrocju, ki je preverjalo njihovo mnenje glede kompetenc,
PREGLEDNICA 1 Moj odnos do dela na šoli - strokovni delavci
Počutim se kompetenten za opravljanje nalog, ki so mi dodeljene	4,6
Cilji, ki naj jih v določenem šolskem letu dosežem, so jasni in realni	4,7
Na pouk se pripravim dovolj temeljito in si vzamem dovolj časa	4,5
Izobražujem se na strokovnem področju, ki ga poučujem	4,6
Šola organizira dovolj izobraževanj s področja odnosov in dela z učenči	4,5
Vem, za katere stvari sem na šoli odgovoren	4,8
Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljen	4,5
Pri delu lahko izrazim svojo ustvarjalnost	4,6
Pri delu sem dovolj avtonomen	4,5
cCutim se dovolj usposobljenega za reševanje težav, ki nastopijo v šoli	4,4
Na šoli so ustrezni pogoji za moje delo	4,4
V	šoli se ne počutim osamljenega	4,6
V	šoli se počutim varno	4,7 cCutim pripadnost šoli	4,6 Strokovni delavči kot kolektiv dovolj odgovorno opravljamo svoje delo	4,3 Znanje ljudi na šoli je dobro izkoriščeno v dobro otroka	4,3 Na šoli je dovolj timskega dela	4,2 Ni mi odveč sodelovati na različnih prireditvah, predstavitvah,	4,3 projektih, tekmovanjih
realnosti, jasnosti in dosegljivosti postavljenih čiljev, stalnega izobraževanja, prevzemanja odgovornosti, avtonomije pri delu, izražanja ustvarjalnosti, pripadnosti šoli in zadovoljstva z delom. Povprečna očena je znašala 4,5. Vse opisane lastnosti so značilne za šole z dobro oz. zdravo klimo (Rupar 2003). Strokovni delavči menijo, da kot kolektiv odgovorno opravljajo svoje delo, da je znanje na šoli dobro izkoriščeno v dobro otroka in da je na šoli sičer dovolj timskega dela, vendar bi se navedena področja dalo še izboljšati. Odgovori so pokazali, da je najšibkejše področje med navedenimi kazalniki timsko delo, ki ga najbolj pogrešajo. Iz odgovorov lahko razberemo tudi, da imajo strokovni delavči boljše mnenje o svojem delu kot o delu kolektiva kot čelote.
Na vprašanja glede odnosov do sodelavčev in učenčev so nihanja v zadovoljstvu zaposlenih večja, skupna povprečna očena zadovoljstva pa je 4,4. Strokovni delavči so zelo zadovoljni s tem, da s skupnimi močmi rešujejo težave in si medsebojno pomagajo ter da si lahko zaupajo. Menijo, da bi lahko nekoliko izboljšali medsebojno komunikačijo in da bi bil lahko pretok informačij boljši. Najbolj so si enotni v tem, da se trudijo za čim boljši učni rezultat učenčev. Strokovni delavči so še najmanj zadovoljni s pojavljanjem napetosti in nemira med učenči, hkrati niso najbolj zado-
PREGLEDNICA 2 Odnos do sodelavcev in uCencev
Strokovni delavci uspešno komuniciramo med seboj	4,3
Strokovni delavci skupaj rešujemo nastale težave	4,7
Strokovni delavci si medsebojno pomagamo pri nastalih težavah	4,6
Med strokovnimi delavci prevladujejo dobri odnosi	4,3
Pretok informacij na šoli je dober	4,3
Sodelavci mi zaupajo	4,3
Sodelavcem tudi jaz zaupam	4,6
O vecini sodelavcev imam dobro mnenje	4,6
V	šoli imam dovolj casa za izmenjavo pogledov o delu s posameznimi	4,5 ucenci
Trudim se za cim boljši ucni rezultat ucencev	4,9
Vzdušje med ucenci na šoli ni napeto, ucenci niso nemirni	3,7
Ucencem so na šoli meje postavljene dovolj jasno	4,3
Strokovni delavci na šoli odreagiramo dovolj hitro in udnkovito v	4,5 primeru kršenja pravil šolskega reda s strani ucencev
Vsi delavci na šoli v primeru kršenja pravil odreagiramo enotno	4,0
V	primeru težav se na šoli dovolj hitro ukrepa	4,8 Pravila delovanja na šoli so jasna	4,8
voljni z enotnostjo svojega odzivanja v primeru kršenja pravil in glede jasnosti postavljanja meja ucencem. Nasprotno pa menijo, da so pravila delovanja na šoli zelo jasna in da se ukrepa dovolj hitro. Tudi glede odnosov do sodelavcev in ucencev imajo nekoliko boljše mnenje o svojem prizadevanju za skupno dobro kot pa o uspešnosti komuniciranja kot kolektiv, dobrih medsebojnih odnosov in zaupanja.
Kot najvecja težava se je torej pokazala neenotnost reagiranja strokovnih delavcev na kršitve pravil ucencev, ki jim dovoljujejo neprimerno vedenje in onemogocajo zbranost pri delu. Posledicno ugotavljajo, da porabijo ogromno casa za pogovore v zvezi s kršenimi pravili oziroma neprimernim vedenjem ucencem, kar se jim zdi, glede na naravo težav, potrata casa in energije, ki bi ga bilo vredno vložiti v opravljanje drugih nalog v dobro vseh ucencev na šoli. Nediscipliniranost ucencev, s katero je povezano tudi pomanjkanje motivacije za ucenje ter negativen odnos do šole, predstavlja enega glavnih virov stresa pri udteljih. Podobno kot Slivar (2008) tudi mi prihajamo do zakljucka, da ukvarjanje z disciplino ucencev pri pouku, ki med drugim zahteva dodaten didakticni napor u citelja in ve c casa, ogroža uresni cevanje ciljev iz u cnega na crta, kar se odraža v nezadovoljstvu ucitelja s svojim poukom.
PREGLEDNICA 3 Zadovoljstvo ucencev z učitelji
So pravični pri ocenjevanju	3,9
Učitelje skrbi, kadar učenci dosežemo slabe rezultate v šoli	3,9
Učitelji se veselijo naših dosežkov v šoli	4,2
Učencem, ki težje razumejo snov, učitelji pomagajo, da so uspešnejši	4,3
Uspešnejšim učenčem priskrbijo zahtevnejše naloge	4,0
Se pogovorijo z nami, kako bomo slabo očeno popravili	3,6
Nam dajo jasno vedeti, kakšno vedenje je na šoli dovoljeno	4,7
Vedo, kaj je treba narediti, da jih ubogamo	3,6
V kolikor učenči na šoli kakšno zagodemo, to dovolj hitro zaznajo in	4,3 ukrepajo
So dovolj strogi	4,0
Se poskušajo z nami pogovoriti, ko imamo težave	4,2
Sodelujejo pri reševanju sporov med učenči	4,2
Hitro zaznajo kršitve pravil in ukrepajo	4,0
Vem, kako me bodo za nek izdelek očenili	3,3
Učenci od 4. do 9. razreda
Učenči so najbolj, in sičer zelo zadovoljni s tem, da jim učitelji dajo jasno vedeti, kakšno vedenje je na šoli dovoljeno. Menijo, da učitelji tudi dovolj hitro zaznajo kršitve pravil in ukrepajo, da se poskušajo pogovoriti z njimi, ko imajo težave, ter da se vključijo tudi k reševanju sporov med njimi. Učenči so zadovoljni z odločnostjo učiteljev. Glede vzpostavljanja reda na šoli so mnenja, da je še najšibkejša točka strokovnih delavčev uporaba preventivnih ukrepov, da do kršitev pravil sploh ne bi prihajalo. Učenči so zadovoljni z notranjo diferenčiačijo pri pouku ter z dodatno pomočjo tistim učenčem, ki so pri šolskem delu manj uspešni. Učitelji se veselijo dosežkov učenčev in jih skrbi za občasne slabe učne rezultate. Učenči menijo, da so učitelji pravični tudi pri očenjeva-nju ter da jim zaupajo. Učenči so glede dela učiteljev izrazili še največje nezadovoljstvo glede tega, da ne vedo, kako bodo za nek izdelek očenjeni in kako bodo slabo očeno popravili. Učenči so s povprečno očeno 4,0 izrazili zadovoljstvo z delom učiteljev na šoli.
Učenči se zelo dobro počutijo, ker imajo na šoli prijatelje, kar jih tudi najbolj zadovoljuje, ter ker jim sošolči zaupajo, nekoliko manj se jim zdi smiselno izmenjevaje pogledov in vživljanje v učenče, ki so drugačni. Zadovoljni so s svojim prizadevanjem za čim boljše učne rezultate in menijo, da je znanje, ki ga v šoli pridobivajo, uporabno. Učenči so zadovoljni, da na šoli lahko razvijajo svoja interesna področja, nekoliko manj pa so navdušeni nad sodelovanjem na prireditvah, predstavitvah, projektih in tekmova-
PREGLEDNICA4 PoCutje uCencev na šoli
Se uCim stvari, ki mi bodo koristile	4,0
Lahko razvijam svoja interesna podrocja	3,8
Rad sodelujem na razliCnih prireditvah, predstavitvah, projektih ali	3,5 tekmovanjih
Se obiCajno poCutim sreCno in nisem žalosten	3,9
Se poCutim sprejet in nisem osamljen	3,9
Se poCutim varno	3,9
Mi uCitelji in ostali delavCi šole zaupajo	4,0
Se trudim za Cim boljši uCni rezultat	4,4
Nisem nemiren in napet	3,6
Imam obCutek, da tudi drugi uCenCi niso nemirni in napeti	3,7
Se primerno vedem	4,1
Tudi drugi uCenCi na šoli se primerno vedejo	2,8
(Ce kaj ušpiCim (ali se zgodi nesreCa), priznam krivdo	3,7
Spoznavam, kakšno je mišljenje in življenje drugih uCenCev	3,5
Na šoli imam prijatelje	4,5
Drugi uCenCi/sošolCi mi zaupajo	4,1
njih. Na šoli se po eni strani poCutijo varno, sprejeto in so na splošno sreCni, po drugi strani pa sporoCajo, da so vCasih tudi napeti in nemirni. Menijo, da se sami primerno vedejo, kar pa pogosto ne velja za sošolCe in da krivde za poškodbo ali nesreCo obCasno, nekateri uCenCi pa nikoli, ne bi bili pripravljeni priznati.
UCenCi imajo gotovo razloge za neprimerno vedenje in so takrat v veliki stiski ter potrebujejo pomoC (Žorž 2010, 140). Na šoli pa je, da ima pripravljene strategije, kako ravnati, ko se zgodi nesprejemljiv dogodek, da se strateški naCrt vedno znova preverja in poišCe vse oblike pomoCi, ki so na voljo (ŽarkoviC AdlešiC 2002). DoloCene zahteve v šoli morajo biti vzpostavljene, prav tako tudi omejitve. Brez njih ni mogoCe uCinkovito uCenje in pridobivanje znanja. Gre za zahteve, ki pomenijo neizogibne negativne stre-sorje, Ce jih ne obvladujemo, ki pa postanejo pozitivni izziv, ko se jih nauCimo obvladovati (Musek 2011). UCenCi so svojemu zadovoljstvu glede poCutja v šoli namenili nižjo povpreCno oCeno, in siCer 3,8.
Zdi se, da uCenCi svoje delo in življenje na šoli najlažje povezujejo z vrednotama prijateljstvo in uporabno znanje, nekoliko manj domaCa jim je odgovornost in sprejemanje drugaCnosti. Šola nam-reC stoji na demografsko ogroženem in obmejnem podroCju, kjer je mladega prebivalstva malo, kar za uCenCe pomeni zelo omejeno druženje z vrstniki v popoldanskem Casu.
ZakljuCCek
Strokovni delavci so s povprečno oceno 4,5 v anketnem vprašalniku ocenili, da so s klimo na šoli zelo zadovoljni. Ucenci so ocenili, da so s klimo na šoli zadovoljni, in sicer s povprecno oceno 3,9. Iz navedenih podatkov lahko zakljucimo, da so strokovni delavci s klimo na šoli bolj zadovoljni kot anketirani ucenci.
Analiza je pokazala, da so pravila delovanja na šoli sicer jasna, vendar pa nekoliko šepa enotnost ukrepanja strokovnih delavcev v primeru kršitev pravil. Ucenci in ucitelji si delijo mnenje, da je vzdušje med ucenci vcasih napeto, ucenci so nemirni. Ucenci ocenjujejo, da se nekateri njihovi sošolci neprimerno vedejo, kar slabša klimo na šoli. Po mnenju Žorža (2010) nenasilje vodi v nasilje preko napetosti, nemira, neprimernega vedenja in neprimernega izražanja. Otroci in mladostniki si vedno želijo prestopati meje. (Če bomo tako tolerirali napetost, bodo tisti, ki so nagnjeni k prestopanju, težili k napetosti, ce bomo tolerirali tudi to, bodo težili k neprimernemu vedenju in nato k neprimernemu izražanju ter vse hujšim oblikam nasilja. Zato je pomembno, da se strokovni delavci vedno znova dogovarjamo o enotnem in ucinko-vitem odzivanju na nasilje v šoli in ucence navajamo na kulturo dialoga. Bistvo odgovornosti osnovnošolskih udteljev je v tem, da pri ucencih oblikujejo temelje, da se bodo sploh lahko ucili. Ustvarjati morajo pouk, pri katerem so ucenci postavljeni v položaj, da snov sprejemajo brez odvracanja pozornosti in nesmiselnega cu-stvenega naboja ozracja (Winterhoff 2009, 174).
Strokovni delavci se bomo v naslednjem šolskem letu na sestankih uciteljskega zbora sproti seznanjali s težavami v vezi z vzgojno problematiko, skupaj oblikovali strategijo delovanja, do-locili naloge in preverjali izvajanje. Pri iskanju rešitev bomo vklju-cili ideje vseh udteljev in poskušali biti pri tem cim bolj prožni, saj se s pomocjo misli Alberta Einsteina zavedamo, da problema ne moremo rešiti z enakim nacinom razmišljanja, kot smo ga ustvarili. Posebno skrb bomo namenili na novo zaposlenim uciteljem, ki so se vedno primorani vkljuciti v kulturo delovanja in življenja na šoli. Ob novem zaposlovanju bomo razgovore s prijavljenimi kandidati vodili v smeri izražanja njihovih pricakovanj in potreb (Rupar 2003, 69) ob zavedanju možnosti, ki jih lahko ponudimo na šoli. Novo zaposlenim delavcem bodo dodeljeni tudi neformalni mentorji, na katere se bodo lahko obrnili, ko bodo potrebovali po-moc.
Tudi v naprej bo potrebno iskati poti, s katerimi bi ucence opo-
zarjali na nujnost prevzemanja odgovornosti za svoje delo in vedenje. To je lahko učinkovito samo z vzgledom, kar imamo zapisano tudi v vzgojnem na črtu. Pred za četkom novega šolskega leta načrtujemo udeležbo na izvrstnem izobraževanju na temo pomena vzgleda v vzgoji in izobraževanju. Na šoli smo prepričani, da učitelj pomaga graditi osebnost in samopodobo učen čev, kadar opravi svoje delo dobro v strokovnem in človeškem pogledu in ob tem dovoli učen čem, da oblikujejo svojo osebnost in samopodobo (Musek 2011). Hkrati je pomembno, da je učitelj v svojih odzivih kar najbolj dosleden in jasen, da bo otroku dolo čil mejo in pravilno usmeril njegovo vedenje ter ga z zanesljivo usmerjenostjo razbremenil odve čnega pritiska. Otro či potrebujejo odraslega, ki se zaveda, da sta avtoriteta in hierarhija natanko tisti pomembni to čki v vedenju do otrok, ki mu dajeta nujno strukturo in usmerjenost, da se bo v svetu lahko znašel (Wintehoff 2009).
V raziskavi smo ugotovili tudi, da bi si strokovni delav či želeli ve č timskega dela in napredovanja v medsebojnih odnosih in zaupanju. Spoštovanje se namre č pridobiva s tem, da ga gradimo z dejanji in vedenjem do posameznikov (Slivar 2009, 13). Kakovost ko-munika čije je odvisna od osebnostne zrelosti delavčev, saj je pogoj za zdrav odnos do sebe, do sodelavčev in dela. Motnje v komunika-čiji vodijo v izgorelost, poleg tega pa se komunika čijsko odtujeni delav či niso vajeni družiti in bolj ustvarjalno sodelovati pri organiziranju dela. Ve č krajših strokovnih posvetov, ki vključujejo poleg strokovne izmenjave sporo čil tudi človeški faktor, preoblikuje vrednotenje nekega delovnega pro česa. Poslediča je bolj oseben odnos do dela, ve čja ustvarjalnost in ve čja delovna vnema (Š čuka 2008, 13). Izražene želje strokovnih delav čev na črtujemo realizirati z delavničo graditve medsebojnih odnosov, s skupnim iskanjem rešitev na različnih sestankih skupin, s strokovnimi posveti pedagoških delavčev brez vodilnih delav čev, kratkimi jutranjimi sestanki pred za četkom pouka, kjer se pogovorimo o nalogah in dogodkih tistega dneva, izmenjamo ob čutja, družabna druženja z gibanjem v naravi, organiza čija gibalnih aktivnosti v šolski telova-dniči v popoldanskem času in skupni obiski kulturnih dogodkov. Nekatere od naštetih dejavnosti so že v izvajanju in jih bomo ohranili, druge pa bomo okrepili ali pa uvedli na novo.
Da bi imeli učen či boljšo predstavo o o čeni, ki jo bodo pridobili za dolo čen izdelek, bomo učen če po oddelkih vprašali o predlogih, s katerimi bi jim učitelji približali kriterije o čenjevanja. Strokovni delav či smo v tem v zvezi v rahli zadregi, saj so že sedaj kriteriji za vsak predmet objavljeni po matičnih učilni čah in na spletni strani
šole. Nehote se nam ob tem vsiljuje misel, da je težava morda v slabi funkcionalni pismenost ucencev ali v nezanimanju ucencev. CCe se bo izkazalo, daje tako, se bomo morali težave lotiti z drugega zornega kota. Za zacetek pa se bomo ob zacetku novega šolskega leta na podlagi predlogov ucencev in skupnih dogovorov v kolektivu dogovorili, kako ucencem približati kriterije ocenjevanja oz. kako s konkretnimi primeri približati ucencem pravila ocenjevanja. Na podoben nacin bomo našli rešitev, kako se s posameznim ucencem dogovoriti o popravljanju slabe ocene.
V šolskem letu 2009/10 smo ugotavljali zadovoljstvo med zaposlenimi na šoli, v tekocem šolskem letu 2010/11 smo z anketiranjem preverjali zadovoljstvo tudi med ucenci, v naslednjem šolskem letu pa nameravamo v oceno samoevalvacije vkljuciti tudi starše.
Literatura
Bevc, V., A. Fošnari^ in S. Sentocnik. 2002. Spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela strokovnih delavcev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Brejc, M. 2011. »Usposabljanje za samoevavacijo: predstavitev programa usposabljanja.« Interno gradivo, Šola za ravnatelje, Kranj.
Musek, J. 2011. Psihologija osebnosti in vrednot. Radovljica: Didakta.
Rupar, B. 2003. »Ravnatelj in šolska klima.« Vzgoja in izobraževanje 34 (1): 67-69.
Slivar, B. 2008. »Zadovoljstvo pri delu ter stres pri uciteljih.«Psihološka obzorja 17 (2008): 93-112.
Slivar, B. 2009. Stres pri učiteljih - kako preživeti. Radovljica: Didakta.
Šcuka, V. 2008. Izgorelost pedagoških delavcev. Radovljica: Didakta.
Trnavcevi^, A., J. Vogrinc, B. Snoj, V. Logaj, R. Vogrinc in B. Kodrih. 2008. Evalvacija zadovoljstva s šolo: metodološki in vsebinski izzivi. Kranj: Šola za ravnatelje.
Winterhoff, M. 2009. Zakaj postajajo naši otroci tirani. Tržic: Ucila.
»Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.« http://zakonodaja.gov.sl/rpsl/r05/predpis_zAK0445.html
Žarkovi^ Adleši^, B. 2002. »Vloga ravnatelja pri oblikovanju preventivne naravnanosti šole.« Vzgoja in izobraževanje 33 (1): 36-40.
Žorž, B. 2010. Vzgoja za svobodo - vzgoja za odrekanje. Koper: Ognjišče.
■ Mag. Brigita Gregor^ic je ravnateljica Osnovne šole Fara. brigita.gregorcic@guest.arnes.si