Leto XVII. » V Celju, dne 29. aprila 1907. Štev. 4». DOMOVINA Ursdalllve J. aa HekiDevievI r*M M. 3. - Doptae blagovolite traa-urau. rokopisi M Dt nif^. likal, irtkrat n» teden. vaak pnM|ck, an*. In Mak Ur velja im Avstrijo In Nenrf(lo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 3 Eni«. Za Aiaertko to drw delele toliko ve«. kolikor raafci poštnina, »uirrf: N. trto 17 kron pol leu 1 kron M vin. Naaotnlna aa poAllja upr.yni.-rvu. plačuje »e vnaprej. aa plačuje od vsak. petit-vme po 'JO vinaijev sa na kokral: u veej. tn.erate In tanofroknuno in*eriraqja znaten popust. Mesečna priloga »Slovenski Tekni k". Meje in naša politika. Bilo bi slabo znamenje za dnševno iaomiko našega naroda, ko bi v tej dobi splošnega duševnega Tretja in preanavljanja pri našem narodu ne bilo opaziti upliva tega burnega valovanja duhov. Slovenec je predovzeten za nove ideje, da bi mogel ostati miren in se feerej ni čaditi. da se bije tudi pri nas boj načel in naziranj. Le eno ie pri tem obžalovati in za nas jako nevarno, da v tem bojo dostikrat ali navadno pozabimo na načela in se bojujemo za ali proti osebam. Vsled tega se rodijo is tega boja one odurne prikazni osebnega napadanja kakor so posebno na Kranjskem te dolga leta r navadi. Slovencem na neizmerno škodo. V novejšem času je ista karikatura načelnega boja ae začela pojavljati tadi aa Štajerskem Pod zaščito aačH S6 dela v resnici le politika osebnosti j. Kaj naj rečemo k temo če ae n. pr. od strani .Kmečke zveze" kratko malo prezirajo mnenja in zasluge skoraj cele slovenske inteli-geaee. ki je v narodnem boju emi-aentno vaten faktor? Kljubu temn hoče , Kmečka zveza" ali pravzaprav aredaištvo .Slov. Gospodarja" na Štajerskem Slovencem poslance kar narekovati, nezmenš se za to, kaj poreče k tema ali drugemu poslancu inteligentna javnost. Ali se mar kmetom ai treba aa to ozirati, če imajo v tej inteligenci prijateljske zaslombe in po«9oči pri svojem obupnem bojo za obstanek? Ali te ni to veliko vredno, če ae volijo za poslance motje, ki sares kaj znajo in so sploh sposobni aaatopniki kmečke koristi? Se li more to o vseb kandidatih .Kmečke zveze" trditi ? Ali res nimamo boljših mož nego so ti kandidati! Imamo jih. a .Kmečka zveza" ali uredništvo .Slov. Gospodarja" jih je iz zgolj osebnih mrlenj odklonilo! Najboljši odgovor za to nesramno in brezumno osebno politiko bi sedaj bil, da volilni okraj Rogatec - Smarje-Kozje odkloni kandidaturo dr. Korošca, ki si v svoji nadutoeti domišljuje. da bo kar vse na Spodnjem Štajerskem komandiral. kakor da bi mi bili kraaj-ski mameluki, ki takim nadntetem gledajo skozi prste. Mogoče je. da protikandidat dr. Korošcev ni prav srečno izbran in da hi drag imel več aade ua koačai uspeh, ki je v vsaki stvari in posebno v volilnem boju glavni stvar! Ne gre se tn za načela ampak za pošteno lekcijo proti osebni politiki, kakor je brezobzirno uganja .Slov. Gospodar". Sad iste osebne politike je tadi. da se hoče v mestnem okraju .Maribor" voliti od strani Sloveneev pasar Tratnik. Kdor razmere pozna, bo na prvi mah vedel, da bo s tem le še bolj gotovo izvoljen Slovenoterec Wastian. Ali ni tu bolj pametno, da dajo vsi Slovenci soeijalnemu demokratu svoje glasove pod pogojem, da ne bo delal proti Slovencem in da narobe volijo vsaj pri otjih volitvah socijalni demokrati na Koroškem v okrajn Pliberk-Bovovlje Slovenca Grafenanerja. Ce so a. pr. v Gradcu volili duhovniki raje liberalca nasproti socialdemokratu, kot .minus roalum", zakaj bi sedaj v Mariboru ne volili soc. dem. proti nemškemu naci-jonalcu in s tem koristili Slovencem. Pa .Slov. Gospodar" bo menda spet ostal trmoglavec in rekel .ju tamet ae!" Tako pogubljivo in latnjivo osebno politiko, ki le po nepotrebnem narod razburja, moramo tem bolje obsojati in zavračati, ker ta volilni boj pri nas Slovencih sploh ne more biti načelni boj. Slovencev je premalo, da bi oni glede postavodaje mogli sploh kaj odločevati. To bodo storili drugi močnejši narodi Edino kar imajo in morejo slovenski poslanci na Dunaju zastopati. so le narodne in gospodarske koristi, da v tem oziru svojemu narodu od drtave zahtevajo garancij in pomoči. Vse drugo, verska šola. zakon i. dr. krilate besede so za nas prasne skrbi, za našo politiko brez faktične vatnosti, ker namreč v tem oziru ne moremo prav ničesar odločiti Ako ae torej radi takih rečij med seboj prepiramo in razvnemamo, katemo le, da razmer ae poznamo ia smo za politiko aesreli ker se damo za ao* voditi, po domače rečeno, se damo od nadutetev v osebne interese izrabljati Kdor ve ia zaa in more in hoče naše narodne in gospodarske koristi najboljše zastopati, ta bodi naš poslanec. Duhovnik. (Dost ured.) Prinašamo ta članek iz duhovniškega peresa, kot dokaz, da jo tadi med drhovstvom še dovolj odkritosrčnih mot, katerim je ljubezen do naroda ia rodne zemlje več, nego do politične moči in slave svojega stanu. Kar se oačelnih vprašanj tiče glede šole itd. ottajemo pa trdno pri svojem prepričanju. izraženem v uvodniku dne 82. aprila t. L št 46. O političnem pomenu cesarjevega bivanja v Pragi pravi neki drtavnik v dunajskem .Zeitu". da se sicer mnogo govori, da pomenja cesarjevo bivanje v Pragi začetek novih mirovnih pogajanj med Cehi in Nemci vendar pa je gotovo, da o njih pred volitvami ne more biti niti govora. Kvečjemu bi moglo to bivanje okrepiti moralno silo mirnih in treznih ljudi napram narodnostnim hujskačem. Presojamo li cesarjevo bivaaje v Pragi s kateregakoli stališča, je jasno, da ne pomenja ni-kakega zmanjšanja nemškega vpliva v Avstriji o Katerem kriče nemški časnikarski prenapeteti. Smešno je, ako ao pomisli da je bil vzrok največjega vznemirjenja Nemcev izkljačno češki nagovor pri polaganju sklepnika za nikolajski most v Pragi. Govoril pa je radi tega samo češki ker je pozabil pred odhodom ua slavnostni prostor listek z nemškim besedilom doma. Govorice o tajnih punk-tacijah bar. Becka so prazne. Sploh ne bo pred izidom volitev nobenih mirovnih pogajanj. Profesorski zbor praške tehnike si je ogledal z ministroma Marchetom io Paeakom ter deželnim namestnikom češkim Coudenhovejem prostor, kjer bo stala nova ljudska visoka šola za poljedelstvo in prirodoslovne vede. Postaviti bo trebe novo poslopje z dvorano za 800 poslušalcev in kemičnim laboratorijem. Na vrtu se bo nazorno predočila flora in fauna kraljestva češkega ter geologični profili. LISTEK. Simon Gregorčič. Ootoril dr. Praojo Rodna aa Siaoa Gregor-4avao«ti » Maribora dne 7. aprila 1907. (Dalje.) Olčev Igo popisuje ta kraj takole: .Tukaj po prisojnih obronkih severnega rihemberSkega brega so nasajene tujnorasle gorice, kjer zoreva plemenito vino; m««i košatimi brajdami se zibljejo srehrnoutne oljke, kakor bohotni šopki rožmarina; razen teh r-ste ondu množina drugega jntnega aadja: breskve, češnje, hruške, jabolka*, mandlji, murve, sraokve in slive. Na enostranski, osojui strani doline pa se razgrinjajo umetno vzgojeni nasadi borovja in gnelčja .isoko po kamenitem brdu navzgor in sredi nepregledno dolge doline teče sem doli izpod južno-vztočnih vipavskih hribov izvirajoča rečica Branica, obrobljena s sivolistnim vrbjem in topoljem tje doli do dorn-berškega jeza, kjer se izliva v naročje zelenovalne Vipave." V to dobo pa spadajo tudi prvi napadi na pesnikova dela. Lastni njegovi tovariši so v ostrih kritikah razlagali njegova dela napačno, iskali misli, kakršnih Um najti ni bilo, proglasili ga za heretika in pobujševalca mladine. Najhujše se je spodtikalo nad njegovo najboljšo pesnijo .Človeka nikar", ki je bila priobčena v Stritarjevem .Zvonu" leta 1876. s podpisom X in ki je kar elektrizirala ves čita-joči slovenski narod. Šlo je dalj«: prišle so ovadbe in prši? je tako daleč, da se mu je dovolilo maševati samo pri zaprtih vratih. Ljudstvo, ki je moža ljubilo daleč na naokoli, je začelo pretiti, da razbije vr. M in udari plat zvona, in ukaz se je j " ircal. A mož je bil ranjen, šel ju pro' »voljno v pokoj in se nastanil na malem svojem posestvu v Gradišču. kjer je bival še leta 1888., ko je izšel drugi zvezek njegovih poezij. Tndi ta zvezek ni našel milosti pri ostrih njegovih sodnikih in utaljen je bil do dna svoje duše. Iz vseh njegovih poznejših pesni se čuti, kaj je mot pretrpel v rahlem svojem srcu, in bil je, kakor pravi, .svetih mož mu-čenec". (HI str. 79). Dalo bi se mnogo govoriti o tej dobi. A namesto tega navedem, kar piše v ljubljanskem .Zvonu" 1. 1907. njegov sotrpin Ksaver Meško: .Ca.s od leta 1888.. od drugega zvezka Gregorčičevih poezij, do leta 1!»08., do tretjega zvezka poezij, pomeni velik dolg narodu slovenskemu. Odgovornost Gregorčičeva pred sodnikom je bila zaradi tega dolga in zaradi velikega talenta, zakopanega od pesnika ob temnih in težkih dneh njegovega življenja, pač lahka. A kak bo odgovor onih, o katerih bi lahko govoril pesnik s svojim ljubljencem, sorodnim mu po duhu in po trpljenju, z Jeremijo, s tem najizrazitejšim in najveličastnejšim pojavom med misleci in pevci-proroki stare zaveze: ... a delali so naklepe zoper mene in so govorili: Denimo strupen les v njegov kruh in iztrebimo ga iz dežele, da njegovo ime ne bo več v spominu... Ce je molčal pesnik s svojo polno, kipečo dušo. je molčal pač proti volji In ko je molčal in je trpel ves narod ob tem molku, je gotovo trpel pesnik najzeč. Tako je rodila kletvica nasprotnikov stotero in tisočero prekletstvo na narodu in pesniku samem." Postal je pesnik smrti in je pesnil le še predsmrtnice. pogrebnice in po-smrtnice. Sam pa je trdil: Zdaj me nič ne dvigne. Nič me več ne žali Rogam zdaj se graji, Rogam zdaj se hvali. V solnčni Gorici je dne 25. listo-pada I. 1906. zatisnil svoje trudne oči t Dalj« pr'judujiči. Ilrvatskosroska koalicija je imela nedavno tega v Zagrebu konferenco, na kateri ao ae sklenili važni koraki za prihodnjo«!. (H-ravnavalo se je o ustvaritvi stalne večine hrv. srbske koalicije v saboru Pretrgajo se vsi stiki z narodno (madžai onsko I stranko in se dela na to. da se čim preje zadnje volitve* verificirajo potem zgtibe ma dlaroni 10 mandatov, katerih odpade t koaliciji, ki *i pridobi s tem stalno večino Starčevičanci ne bodo nasprotovali tej akciji. Važno je bilo razpravljanj«- razmerja napram ogrski koaliciji. Vsi govorniki so se strinjali v tem. da je pokazala ta doslej malo smisli za hrvatske potrel»e. Nova hrvatska delegacija v ogrskem dr. avneni zboru, obstoječa iz privržencev srbohrvatske koalicije. ne sme več delati kabinetne politike. temveč narodno, mora predvsem doseči cesarjevo potrjenje za one zakone. katere je sabor ž»- sprejel, nadalje hrvatski uradni jezik in napis«-na državnih železnicah v Hrvatskem in Slavoaiji. železniško zvezo /. Dalmacije in odpust ministra Josipoviča. kateri je podajal v Budimpešti rfnpačne in nedo*t;itne referate in zavlačeval sankcijo v saboru sprejetih zakonov, mesto da bi jo nrgiral. da bi srbohrvatski koaliciji med narodom Škodil. < lotov* je. da bodo sklepi te konference ogerski koaliciji aeprijetui: kajti hrvatska delegacija bi znatno okrepila narodnostno opozicijo v ogrskem državnem zboru. Sv. Križ pri Stotimi. Ko berem v zadnjem .Slov. Gospodarju" št. 1» se presneto čudim dopisniku, ki vpraša: .Kaj je storil Žurman za kmeta?" Jaz pa vprašam: .Kaj je pa storil dr. Korošec za kmeta, ker on je že bil H mescov za poslanca?" Nič. za kmeta popolnoma nič Pač nekaj, da na vsako pismeno vprašanje hitro odgovori in odpiše, da revne kmete potolaži s svojo izvrstno besedo. To se jc zgodilo lansko leto, le poslašajte sledečo resnično dogodbieo. V nekterih občinah sv. Kriiovske nadžupnije. je bila dve leti zaporedoma prav občatljiva toča in je posebno veliko škodo vinogradnikom napravila tako. da jih je veliko radi tega zelo obožalo. Seveda g. župani ao napravili na primerna mesta prošnje za podpore tako kot že večkrat popred, pa rešitve omenjenih prošenj ni bilo in ljadstvo je bilo seveda razburjeno, ker ni dobilo nobene pomoči, župani so prosili odgovora. pa nič niso bili vsliftnni. Nato napravite dve občini šo prošnjo naravnost na g. dr. Korošca kot našega poslanca, naj on podrega, kje tako dolgo naše prošnje za denarno podporo ležijo, da naj se kmalu rešijo ter da naj jih po svoji zmožnosti kot naš poslanec podpira, da veadar končno nbogi vinogradniki kako denarno podporo dobijo. Kmetje so bili radovedui in so so hodili zmirom župane nadlegovat ia popraševat. bodo li že skoraj kaj dobili ali nič. pa župani jim niso mogli odgovarjati, ker niso dobili od nobene strani nič poročila. Zdaj si pa premisli Župan neke križovske občine in pravi: Jaz bodem pa še enkrat poskusil pisati našemu poslancu dr. Korošcu in ca bodem lepo prosil, da naj nam vendar da samo kratek odgovor, dobimo li podporo ali ne — ako dobimo, bode dobro, ako ne, bode tndi moralo dobro biti, samo da obupano ljudstvo vemo potolažiti in tem prošnjam konec napraviti. Kakor rečeno, tako storjeno in res ta prošnja se je hitro napravila in priporočeno na naslov g. dr. Korošca v Maribor dne 81. avg. 1906 poslala. Pa kaj mislite dragi hrah-i. ali srno od svojega dobrega poslanca, ki ga .Slov. Gospodar' toliko čisla in hvali kako bode km»ta rešil. dobili odgovor? Ne — še do zdaj nič — nič odgovora, manj š«* pa podpore. Zdaj si pa dragi bralci in volilci rogaškega, šmarskega in kozjanskega okraja lahko mMite. kaj je dr Korošec za kmeta dot-rega napravil? Pač malo — da. ubogi irpin mu še ni bil toliko vreden, da bi vsaj na njegovo prošnjo vsaj na kratko odgovoril Zakaj je potemtakem imela občina /.a priporočeno pismo 4"» vin. stroškov, pa ni nič dosegla? Ali res tli toliko vredna, da bi se ji bih dopisnica zn odgovor poslala ? No kaj rečete g. dr Korošec na to z ali ni res? Da žalostno, ko bi tako ne bilo. — to lahko s prisego potrdimo Radovedni smo kaj bodete zgruntali zoper to resnico v svojem .Slov Gospodarja" Gotovo da to ni resnica, da je le laž. — pa dobro da je še pri občini prejemnica priporočenega pisma za 45 vin Toraj predragi volilci omenjenih treh krajev premislite, kakšno srce iiua dr. Korošec za kmeta trpina, ker ne pozna našega revnega stanu, ne ve kje kmeta čevelj 2nli. <*V še take malenkosti na toliko prošenj uoče slišati, kako bi se pa potegnil za kaj !»olj važnega za nas uboge kmetovalce sodite sami. Tukajšni farani bi priporočali, da bi g. dr. Korošec svoj rnaudat odložil, tedaj bi se reklo, da liubi kmeta, da pusti naj še bode enkrat kmet za poslanca dokler pa tega ne stori, ga smatramo, da le hoče kmečki stan popolnoma izkoristiti v to. da sam sebi ia tovarišem še boljšo bodočnost priskrbi. Torej predragi volilci! Vam priporočamo na dan volitve dne 14. majnt. 1. da vsi volilci vseh teh okrajev, vsi kot skala trdno stojimo in damr vsi svoje glase le možu kmetu, ki ima srce za kmeta in pozna njega težave in nboštvo. ter je sam kmetovalec. Tu mož je naš vrli kandidat g. Vinko Zurman. njemu oddajmo svoje glasove, ker smo prepričani, da bode on nas v dri. zbora gotovo bolje zastopal kakor-pa gosp. dr. Korošec. Zmaga bode tedaj ia to mora biti na naši strani. Živijo vrli volilci. Živijo naš poslanec Zarmaa! Nad 30 faraaov. Slovenske norice. ttajtprto. — Narodni avet za Šmerako. Vsled soglasnega sklepa zaupnega shod« v Maribora dne 7. svečana 1907 se je ustanovil .Narodni svet za Štajersko*. gotovo najvišja narodna naprava štajerskih Slovencev, v kateri naj sodelnjejo vse obstoječe politične stranke glede važnih splošnonarodnih zadev, katere se ne tikajo njih političnega delokroga V prvi seji dne 20. t m. bili so soglasno izvoljeni dr. Juro Htašovec v Celjn kpt predsednik, dr. Anton Korošec v Mariboru kot tajnik in dr. Vekoslav Kukovec v Celju kot blagajnik. V oni isti seji so se sto.ili zelo važni sklepi gleae enotnega postopanja v splošnonarodnih zadevuli, glede dobave denarnih sredstev in konkretnih nalog v bližnji bodočnosti. Narodni svet za Štajersko se obrača na slovensko javnost z nujno prošnjo za gmotno podporo. Le takrat zamore zadosti uspešno in živahno izvrševati svojo ogromno nalogo, ako stoji na trdni gmotni podlagi. Spominjajte se Slovenci svojega ..Narodnega sveta", posebno vi slavra vod.-tva iiapnliiih denarnih zavodov, ne pozabite nanj pri sklepati|ii letnih računov, marveč "pomnite se ga z znatnim pupp« .-kom Komur bije sire y.i narod, naj bode kateregakoli stanu ali mišljenja, naj stopi v naš krog m poš|j.- prispevek. majhen ali velik, kakor mn veleva srce in mu dopuščnjo njegove okolnosti. Z rodoljubnim pozdravom dr. Juro lirašotec. predsednik dr. Anton Korošec, dr. Vek. Kukovec. tajnik blagajnik. — Gregorčičeva «lavno«t v Celju. Dali smo tudi Celjani včeraj spominu velikega pesuika dolžni t ribat, skazali smo geniju svoje spoštovanje in svojo ljubezen. Ni nas bilo sicer veliko: toda mislim si. da se je zbral le ozek. intimen krog Gregorčičevih častilcev. Saj tudi ui bil namen večeru hrupna demonstracija stoterih temveč le tih. malodaue pobožen poklon za pesnika navdušenega občinstva pesui-kovim delom To se je pokazalo ob govoru g. prof dr Moleta: Kratko in jedrnato nam je skušal ustvariti verno sliko Gregrrčičevo kot pesnika iu kot človeka. Človek je mrtev, a pesnik bo iivel. dokler bode iivel slovenski jezik. Posebno srečno se nam je zdelo zadetih dvoje karakterističnih znakov Greg. poezije: Gregorčič je eminentno slo-veuski in najboljši uaš domovinski pesnik! Da omenim tndi takoj dekla maciji. Kratko povedano: dobro je predaval g. R. Salmič .llajdnkovo oporoko" a gspdč. Nikice Kosijeve .Oljka" je bila tako dovršena dekla-macija. da je /.naia vse občinstvo očarati, potegniti za seboj, uiiveti ga v krasoto te najboljše Gregorčičeve refleksivne pesmi. Godbo je oskrbela .Narodna godba" pod vodstvom g. Korana: eksaktno kakor zrniraj. In sedaj k pevskim točkam. Očarala nas je .Barčica": a Gregorčičevega večera hi si ne mogli misliti brez znane pesmi .Nazaj v planinski raj". Stara je in zmiraj nova. saj je tudi koprtienje planinca, katerega izieno iivljenja viharji med svet po zgubljenem planinskem raju zmiraj novo iu enako silno. To hre|»enenje nam slika omenjena pesem. Slišali smo ta večer prvič gspdč. Erno Černovšekovo iz Št. Jnrja s pesnijo: .Njega ni". Občinstvo samo ji je ie dalo zasluieno priznanje s tem. da jo je klicalo k ponavljanju. Njen čist krepek glas je vsakomur ugajal. Višek pevskih točk pa je dosegel naš neumorni pevovodja g. dr. A. Schwab z mešanim zborom .Pod Triglavom". Kitica narodnih pesmi je; narodnih harmonizovanih pesmi, katere obdrie svoj svei narodni ton. ki tako prijetno odmeva v duši poslušalca. Kajpada smo hoteli slišati .Stoji, stoji tam lipica" in nad vse srčkani: .Rasti, rasti roimarin" dvakrat ; tndi radi tega, da smo se dvakrat divili divnemu sopran-solo gspdč. Cernovšekove. Mislim, da je bila ta točka zadoščenje g. dr. Schwabn. ki se je ie toliko tednov tnidil za ta večer; bodi ran izrečena prisrčna hvala z apelom na občinstvo, da bi drugikrat njegov poirtvovalen trnd boljše podpiralo! —r. — Klnb slovenskih kolesarjev Celje opozarja vse svoje p. n. člane, da se vršijo počenši od prihodnje sobote naprej zaključeni kegljaški večeri v .Skalni kleti". Prijatelji drnštva in vpeljani gosti so vedno dobro došli. — V odbor kolesarskega drnštva so bili izvoljeni pri obenem zboru dne 27. t m. naslednji tovariši: Predsednik učitelj Franjo Krajnc, podpredsednik c. kr. profesor Autdi Jošt tajnik učitelj Franjo Voglar, blagajnik ravnatelj Franjo Jošt in orodjar trgovski sotrudnik Albin Anderwald. Klubova omarica /. orodjem in drugimi potreb, ščinami ostane kot dosedaj v .Nar. domu". — Čebelarji, pozor! Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo, due .V maja ob 2. uri popoldan pri gostilui g. Franca Sameca na Iioinici pri C«ljn poučni shod Predaval bo potovalni učitelj g. Jurančič o umni čebeloreji in v čebeljnaku g. Volaušeka kazal tndi praktično kako se imu ravnati z modernimi panji Podruinica bo pri tem hodu tudi raz-pečavala panje novega sistema in sicer koliko bodo sredstva dopuščala potrebnim udom brezplačno, drugim |»a proti neki odškoduiui. Torej kdo želi novih panjev, naj se tisti dan oglasi. Cebe-larji. kakor prijatelji in prijateljice čebel, ne zamudite te prilike, pridite muogoštevilno. ker predavanje bo vele-zanimivo — Slovensko gledališče v Celju. Gostovanje članov slovenskega gledališča iz Ljubljaue pod pokroviteljstvom našega .Celjskega pevskega drnštva" bo trajalo tri večere in sicer dne 25. maja. v soboto: .Riga" sanjska drama v 7 slikah, od Hauptmana (pri tej predstavi sodeluje iz prijaznosti .Celjsko pevsko društvo").V nedeljo. 26. maja .Na letovišču", burka v treh dejanjih od štolbe. in v pondeljelc. 27. maja ..Gospa ki je bila v Parizu", veseloigra od Dumasa. Izpred porotnega sodlsCa v Celjn. V petek in soboto se je vršila obravnava proti 47 letnemu Joiefu Osetu iz Št. Jnrja ob J. i., kateri je izvršil od aprila 1905 do sept. 190* dvanajst uloinov v razne gradove, fa-rovže. cerkve iu eden nboj. Te zločine je izvršil po Tirolskem. Štajerskem. Koroškem in Primorskem, ne da bi se posrečilo ga ujeti, še le pri posledrjem nlomu. katerega jc izvršil 7. sept. 190« pri dekanu Altaiebnerju v VVildonn. so ga ujeli ravno pri deln. Porotniki so ga obsodili k devetletni težki ječi s postom vsako četrtletji' — Pogreba g. Kecsa s« niso udeležili oni celjski .Nemci", kateri so ga zvabili s sladkimi obljubami iz Moravskcga v Celje in ga tnka j mate-rijelno in duševno nbili. Tudi onega .Mšnnergesangsvereina". v katerem jo dva meseca brezplačno poučeval petje obljubljenega honorarja mu niso hoteli izplačati — ni bilo blizn. dasi poje ialostinke ob odprtem grobu vsakega Nemca. Heil der deutschen Trene und Gesinnungstfichtigkeit! — t Karol Keea. Poročali smo ie o žalostni smrti tega moia; ker pa so ga mnogi celjski Slovenci tndi poznali kot poštenega in značajnega Nemca, še nekaj dostavimo. Celjski nemškutarji so mn ponudili krasno mesto z izvrstno plačo na takajšnji šoli .Musikvereina". Poznali so izborne zmožnosti g. Kresa, ki je dovršil kon-zervatorij z odliko in vedeli so, da t. njim pridobi njih godbena šola ua veljavi in agledu. Obljubili so mn tudi plačo čez počitnice. Mož se je v celjskih nemškntarjih temeljito zmotil: prvič, ko je videl, kaki rNemci" so lo. drugič, ko je računal na njih honet-nost. Ker ni hotel trobiti v njih „uemški" rog, so ga začeli šikanirati in so ga slednjič odpustili ravno pred počitnicami. Sedaj je bil na cesti — žrtev nemškutarske špekulacije. Imel je še nesrečo v rodbini — in sklenil je slednjič storiti konec svojemn življenju. — Zadpja „VabtarcaM se kar peni jeze, da je slovenska stranka v Celjn imela smelost vložiti zoper volilni imenik mestne sknpine celjske, kakih 500 reklamacij. Ta rahločutnost v reklamacijskih zadevah je tnalo-mestna, rekel bi, celjska špecijaliteta. Na Dunaju, v Trstu. Ljubljani vložilo .>■ t- tisoče in lisoče reklamacij in nikomur ni na misel prišlo, da bi se v-lrd tffra pritožil Seveda. ~t- se reklamacije naperijo |iroti celjskim lliagi-stratovcem. je to najmanjc .rriinen laesae mnjestatis". Gospodje bi raji bolj ve.tuo sesta. vili v.dilni imenik in ne izpustili celo vr-to slovenskih volilcev. ki so že po ver let hišni posestniki v tVljn in so magistrati, prav dobro znani. < njen slučaj je nanesel, ila je cela vrsta nemških volilcev bila vpisana, ki stanujejo v celjski okitiici in zopet cela vr-ta dragih, ki še |>o več tednov ne 'prebivajo v Celju. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je moralo uradnim potom izbrisati -•> najbolj kričečih -zmot" celjskega raa-gi-trata. .Seveda mi nižino mogli držali križem rok pri tej -'/rožni natančnosti" it. Ambrosehitscha. ki parailira tndi v volilnem imeniku, akuravno še ue prebiva eno leto v Celju. No. errare lin-mannm! Pn lo vendar nikakor ne gre videti pezdir v očeh svojega bližnjika. bruna v lastnih pa ne opaziti, (iospod Ambrosehitsck it consortes naj bodo prepričani, da se ml slovenske strani ae 1k> vložilo več toliko reklamacij, če se bodo pri sestavi imenika ozirali ne samo na svoje miljenre. temveč tndi na pristaše nase stranke Sedaj pa imenik kar mrgoli takih imen. katerih živa duša v Olju ne pozna in seveda so se ti morali reklamirati ven. Sicer pa so Nemci reklamirali ven g. dr. llrašovea, g. Rebeka. X Vaniča. kar seveda .. Vahtarca" zvesto zamol-čnje. Iirugokrat bomo ini reklamirali ven dr. Jabornegga. Rakusrha itd. Za .sedaj pa oprostite! II knucn liočetn še povedati o nekem .knifn" našega magistrata Nemška stranka je reklamirala ven i:. Pa|Wtn. ki je Slovenec. Na magistratu so ti .veliki rea-n i c o I ju b n eti" njemn povedali, da je njega reklamiral ven dr. Hrašovec. To so vam kavalirji non plus nltra! 1'stavlll so predvčerajšnjim v reliu avtomobil, s katerim se je peljala nekdanja princeziaja Štefanija, sedaj grofica Lonyay z dvema spremljevalkama. Prišel je namreč s Kranjskega brzojav. da je bil tam od avtomobila nek mož povoten in zato je dal.' orožništvo avtomobil ustaviti Skazalo se je. da U avtomobil ni zakrivil nesreče. — Ibtebne veaU. Poveljnik drag. polka št. 4 v Mariboru, polkovnik I*op Voitl je stopil v pokoj. — Poštni kontrolor Ant. liregorčič v Ljubljani .ie imenovan višjim poštnim kontrolor-jem v Gorici in poštni kontr. J. Vid-mar v Ljubljani je imenovan višjim poštnini upraviteljem v Poli. Poročila se je r Velenju gspdč. Bianka pl. Rerks z g. Klem. pl. Kettenburgoia, polit, pristavom pri okr. glavarstva v Mostam. - Tfekaj novega U St. Petra v Sav. dolini, žalostno sicer, pa resnica je. da je bil dozdaj Št. Peter glede izobratevalnega dela madež Savinjske doline, ki je vendar po legi njen biser in njeno središče. In glejte, nekai lantov. deklet in mož ae je zbralo k resnemu delu zbrisati ta madež, za sosednjimi občinami zaosUli Št Peter povzdiguiti. Ustanovili ao torej izobraževalno draštvo. kjer se je začelo takoj vsestransko živahno delovanje. Koliko imamo upati od žilave marljivosti ndov novo ustanovljenega društva, ste pokazali na zunaj zadnji dve nedelji. Izobraževalno draštvo je namreč priredilo igrokaz .Zaklad', ki je dne 14. aprila tako sijajno uspel, da so ga mogli še 21. aprila z uspehom ponavljati. Pa >0 tndi pokazali naši dile-tanti. kaj znajo, kaj morejo, ko smo ae solzili z Najdo. ki jo je predstavljala gdč. Micika Sedminek. ko trnu občudovali v nlogi Jerice in slare matere Marjete nenavadno uadarjenost gdč Olge Petrakove in Marice Bren-cetove. Ali je že videl kdo bolj ponosnega in bolj postavnega kmeta od Kovana, kojega nloga je bila v rokah g. Filipa Voh. lili bolj resnega in ljubeznjivega kmetskega lanu od g. Hermana Vaši. kot Štefana. Gg. Fr. Ameršek. Fr. 1'ovSe. Fr. Cetina in Peter Čuden so >e odlikovali v svojih nlogah kot čevljar Klepec. berač Hur-nik. .lože in Lipe ter povzročili dosti smeha. Izvrstno je pogodil g. Iv. Urat-nik n log.1 starega prijatelja pipe. Kaj-žarja. Gdč. Micikn Četina. Micika Voh in Tončka Sedinii.ek so zaslužile tndi vse priznanje. 1'itajal je uastop g. Miha Sedminek a. kol nadušljivega skopuha 1'ehača. Krasen je bil prizor v .1 dejanju. kjer je nastopilo krog iu deklet v lepili narodnih nošah s pestuijo: Odkod si dekle ti doma? Nepozabni ste nam veselici, ki ste jih priredili vrli diletanti. nepozabna sta nam dneva, ko smo se naslajali ob proizvajanju komadov šempavelske godbe, ki je a svojim sodelovanjem povzdignila našo prireditev. — llvala.vaui in šentpavi-lski godbi! Kličemo pa vsem! I*- neustrašeno naprej, uspehi ne izostaaejo! — Iz Mozirja. Na Belo nedeljo pu so se naši mozirski fantje poatavili! Priredili so nam gledališko predstavo rDr. Vseznal ia štipko Tiček" s sodelovanjem vrlih braslovških tamburašev pri g. Zdr. Vasiehi. Mnogoštevilno občinstvo. katero je prikitelo tadi iz Nazarja. Rečice. Bnudovč. je bilo a predstavo in tamburanjem zelo zadovoljno — to je dovolj jasno pokazalo živahno ploskanje. Presenečeni smo bili. ko smo videli, kako dobro ae znajo naši fantje na odra sukati! Zato jim gre vsa čast. posebej pa še gg. Lekšetn in Kraigherja, ki sta se največ trudila za dobro vspelo zabavo. Naj bo ta lep uspeh vzpodbudilo k nadaljevanju! Na ta način pride v trg živakaejie družabno življenje. Kdor pozna klet in kuhinjo g. Zdr. Vmsleta. gotovo ve. da nam je dobro postregel — Ijakuo. Četudi je ua tukajšnjem shoda kandidat e. Bobič precej adrihal po .Domovini" in se celo izrazit. da gospodje pri .Domovini* * politiki niti do pet šteti ne znajo, nam to pač čisto nič ne brani, pritrditi sklepnim besedam njegovega govora. Govoril je tako: .Ko pridejo 14. maja volitve, ne ostanite doma. pojdite na volitve. Vse na volišče! Vi. ki ste takaj prigovarjajte onim, ki aiao ta. da ai pm»M Is«aKte, ki bo delal na pravo vaio korist ■ a korist slovenskega na-roda, ki bo pa tndi delal na krščanski podlagi." Kot takega pravega pa smatramo mi g. Vinko Ježovnika, posestnika v Velenje«. Ta je sam kmet posestnik, ki sam i žuljavlmi rokami obdeluje svojo zemljo, gotovo bo tedaj delal za prave kmetske koristil on pa je tudi zaveJen Slovenec, večletni ve-lenjski narodni tupaa ia načelaik narodnega okrajnega zastopa šoštanjskega. Kako bi tedaj drugače postopal kot v korist slovenskega naroda; on pa je tndi vsaj katoličan kakor Bobič ia katerikoli pristal .Kmetske zveze". Vsak kmet ki se koče ravnati po besedah g. Robiča, bo vedel koga naj gre volit dne 14. maja. Takrat se bode pokazalo v volilnem okrožja Marenberg-Slovenji Grauec - Šoštanj - Gornji grad. kak je kmet teh okrajev, ali je aeod-visen, samostojen, ki sam misli, ali pa tnora zanj misliti in sklepati duhovščina, ki vsiljuje pod pritiskom duhovnika Korošca, v mariborskem okraja odvrženega Kobiča. Kmetje! Naš kandidat je kmet — -ležovmk. Za ajega vsi v boj dne 14. maja in zmaga mora biti naša kmetska. — v Dravo je skočila li letna Lina Pleteršek. hči znanega trgovca s pohištvom v Mariboru. Dekle so z velikim naporom pravočasno rešili. Vzrok temu koraku je baje nesrečna ljubezen — Gregorčičeva stalnost v fm«. ki se je morala vsled holezai nekega sodelava preložiti se vrši v nedeljo, dne i. .najnika t. i. ob h. nri zvečer v -Narodnem domn". — Ponesrečil se je v SI. Biatrici Hlletni Iv. Dolinšek iz Sp. Nove vasi. Padel je pri popravljanja dimnika g. Tomasina s strehe in se težko ranil. — Ribnica ua Pokerja. Veliko se sliši in čita dandanes o šolarskih knhinjah. Ta prekoristaa naprava je važno sredstvo, dn se pospešuje šolski obisk, zlasti v zin.kem času. Ljudstvo uvideva veliki pomen šolarskih knhinj vedno bolj iu bolj. Pa tadi naša lepa solnčna Ribnica ne zaostaja v tem ozira za dragimi šolskimi občinami. Tadi tukaj dobivajo ubogi šolski otroci te več let pozimi krab. Letos pa se je nabrala v ta namen po prizadevanja gdč. Marte Tommaaijeve lepa vsota v znesku :\W K. Za njeno požrtvovalnost ji bodi na tem mesti izrečena iskrena zakvala! Želeti je le. da cenjeni darovalci še tadi v bodoče okrasile usmiljeno srce ia darežljivo roko za ebožno šolsko mladino, v katere imena se Vam iakreno zahvaljuje takajšaje učiteljstvo. — Pedrarska pedratalrs akad. draitva »Prosveta" je astaaovila dne M. t. m. v Vehredn ob slov - nemški meji svojo VI. javno ljudsko kajižnire. V u namen je darovalo vukredško bralno draštvo svoje kajige. katere je podražriea uredila ia izpopolnila. Prebujeno ljudstvo tega okraja ho gotovo pridno segalo po kraaaik knjigak. katere se nahajajo v aatanovljeni knjit-niei v obilnem števila. Rodoljubi spomnite se pri vsaki priliki podravake podrttžaice! — Ia ormoškega okraja Shod. katerega je sklical doe il. t m. nai kmetski kandidat goap. Jak. Zadraree, poseataik v Središča, v gostilni gosp. Štamparja v Vizmetiacih je bil iakrrao obiskan. V natlačeno polni dvorani v veti, na hodnika in aa cesti je stalo nad 450 kmetskik volilcev. Predsednikom je bil izvoljen g. FT. Zabavnik, velepoeeetnik ia lapaa v Vodrancih. podpredsednikom pa goap. A. Rajh. veleposestnik in tapan v Slaačiveai in g. V. Zadraree. posestnik istotam. Govor kmetakega kandidata gosp. Zadravca. kateri je temeljito razpravljal kmetska in draga pereča vprašanja, ki so na dnevnem reda kakor na primer ločiter od Ogrtke, bil sprejet z ve-likaaakim aavdašeajem. Resolucija g. Jot Zadravca, posestnika i Lačivesi (Sv. Miklavi). da u izreče g. kandidata popolno tanpanje volilcev. je bita enoglasno sprejeta. Proti ni bil nikie. Izmed duhovaikov ni bil nobeden aa shoda. Grozdje ,im je preklalo! Govorila sta še g. Sinko, tapan t Središča ia g. učitelj Košar. Po zborovanja ae je slišal samo ea glas: .Živijo naš kmetski kandidat Zadravec!" — Studenci pri Maribora. Naš kandidat Bebek je imel ta prvi slovenski volilni škod. Ddeletencev nad 100. Program raivit v iavrstaem govora. Navdušeaje naših veliko. Nasprotni so amolknili Led je prebit! Pričakuje se najlepši espeb. Kandidat Marekhl ostane brez volilcev. — Pogorel je na dvorišča restavracije »Gambriaushalle" r Maribora velik kip tranega kolja. Ker je bilo dosti dima. se je pripeljala tudi požarna bramba. ki je pogasila ogenj z »Maksi-mitom". — .Nloveaskl Gospodar" očividoo ne pozna resnice, hčerke božje, dasi je list božjih namestnikov na Sp. štajerskem. dakovnikov in .SL km. zv.'. v kateri imajo prvo beeedo duhovniki. Bad priznam, da se v volilnem boju marsikaj pretirava, vendar pa moram odločno obsojali postopanje duhovniških dopisnikov .Slov. Gospodarja", kateri vedoma in nameno.ua pišejo neresnico. obrekajejo in psnjejo lastne farane, kateri w nasprotnega političnega mišljenja in katerim bi morali biti po svojem stanu duhovni očetje ne pa najkajSi sovražniki. Verjamiti' mi. guepodje. da se bo to bridko maščevalo nad vami! Ljudstvo se ho vendar enkrat privadilo mišljenju, da ste samo uradniki med njim in ničesar več! Zato nam hvala Bogo odvzamete velik del vzgojnega dela! — En primer za mojo trditev. -Slov. Gospodar" še ni priobčil niti enega resničnega poročila o Glaserjevih shodih. Zlasti pa se odlikejejo poročila o shodih r l,ehno. Franu in v Crešajevea. Imamo opra-vičeai sam, da je o shoda v Krama napiaal poročilo g. župnik Mnitič. Na fom škoda je bilo do 960 ljudi pristašev .Km. zv.". ozir. g. žapnika k vecjema so, a .81 Gosp." poroča, da ao bili .zvezarji" v večiai! Svetoval bi g. župnike. naj bi raje poročal o nekem orožniku — ker za nepristranskega poročevalca o poL shodih gotovo ne sodi' črešnjevski g. kaplan Gričnik je videl na tamoiajem škoda 70 „zve-zarjev", dasi ai bilo adelešencev več ke* oO in zvezarjev kakih SO. Sumljivo je. da je videl r- kaplan vsakega avojik dragih po štirikrat V Lekae je bilo no 100 Ijadi — Ia oobeaega Glaser-jevega nasprotnika domačina. Kdo je tedaj o tem shoda poročal? Gotovo nek taj duhovnik ali taj poaestaik: obadva poznano ia ja bodemo te ie naačili resnice. Neresnično je bilo poročilo o shoda v Stadenicah. Le tako naprej, gospodje! Narod vam ho enkrat hvaležen za to izohratevalao delo! — V pokoj je stopil poveljnik graškega armadaega kora Edvard vitez Saceovat?. Na ajegovo mesto pride podmaršal Oskar Potiorek, aamestaik šefa generalnega štaba na Dnnaja. — Dati je zadnjo sredo v Gradaa apokojeai nadečitelj J. Krainz. rojen Celjan, star «1 let Bil je zaaa pod nemškim slovstvenim imenom .Haas von derSann*. Nabral je mnogo nemških bajk ia pravljic in je tadi zbiral stariae za domače štajerske muzeje. — Novi kazenski takon. Z Dnnaja se poroča: Novi kazenski zakon je te v svojik načelih gotov in potrebuje le le konečae redakcije. Skoro izključno zaslugo za to delo ima mi-aister pravosodja dr. Klein, ajega aator, kateri koče novi zakoa predložiti v prvih oejah novega državnega zbora. Novi kazenski zakoa temelji aa načelih krimiualiztike, katera se ne ozira toliko na zločin kolikor aa zločinca. Zato ao prevzeta njega gtaraa načela večiaoma ia švedskega kazenskega zakona, najmlajšega ia v ta čas najmodernejšega. Določila glede kazenskega zakona so vieta iz nemškega drtavnega kazenskega zakona. Temeljite izpremembe pa obeegajo paragraf o mladostnih zločincih, med katere je nvrtieu načia kako naj se prisojena kazen eporabi Docela nova je določba, da bodo sodili mladoatae zločince posebni sodai dvori, pri katerih bodo izključene javne obravaave. Spremenjeni to tadi paragrafi obsegajoči , Mitične prestopke ia zločine, posebno veleia-dajstvo, raztaljeaje Veličanstva ia prestopke proti veram. Dosedaaje visoko in«, reforma, ki je bila t Avstriji foton telo potrebna. Kazensko postopanje pa se ne izpremeai. Kranjsko. — Velika koaeerta .tilaakeae ■attea". V .Glasbeni Matici" se pripravlja zopet aekaj izvanredaega. Dne 7. in 8. maja (r torek in sredo) se bo aaa reč izvajal v veliki dvorani hotela .Union" v I.jabljani svetovnoslavni Verdijev .Beqniea" (trna maia). Zlotil je Verdi to delo. ko je bil na vrkaaea svoje slave, leta 187«. Izvajal »e je do sedaj tr v vsek velikih mestih z največjim nspekom aa Danaja, v Berlina. Ftankfurtu. Uambarga, Londonu. Pariza, Rimu, Turinn. Floreaci in dragik laikih mestih, v Brnselju, Mo-aakovem, Zagrebu itd. NaatopUo bo pod vodstvom koncerta, vodje gospoda Hiba da 210 zborovib pevcev ia pavk. 7« godcev dvek vojaikik godb, 17. pek-polka is Ljnbljaae ia 87. peipolka ia Trata (pr nekaj člaaov .Glasbene Matica", dalje štirje solisti, izmed katerih kodo trije domačiai vzgojeni v „Glaa-keai Matici". Vseh sodelujočik kode torej 889. Solo pojo: sopran gospa Jeanetta pl. dr. Fkdraasper-gova, alt gospa Ivica dr. Wag-nerjeva, tenor gnapod Eraesto vitez Caamarota iz Zagreba ia baa gospod .1 ali j Betetto. .Glaa-keaa Matica" vabi vas Slovenca, da ae adeleia redka prilike in izredaega glas-kenega dogodka, ki bo zopet pokazal, aa kako visoki kaltarni stopinji smo aa glaakeaea polja. Ker aa ko koncert izvajal dva dni po vrati, in je priča-kavati obakrat najmnogobrojnejiega obiska, zato naj bi slavno občinstvo oaobito i detele pismenim potom pra-vočasno si osigaralo vstopnice, ki se dobivajo v trafiki gospe Sakarkove t Seleabargovik ali ca h. Sede« v parterja, na balkona ia galeriji po 8, S, 4, 6 ia « K. stojiiča po 1 K (0 via, aa dijake po (0 via. — Velika vaaellea aa koriat bodoče Prekenove kata ss vrti dae t. (t slačaja slabega vremena) daa 9. jaaija t L v Zvezdi v Kranja. Prosimo vaa p. t draitva, aaj blagovolijo apo-Mevati omenjeni daa. ter določijo ev. veselice na poznejti čas. da ae doaaie popolnejii gmotni aspeh. — izkaz posradovalalee alavea-akega trgovskega draitva Jnitr* v Ljubljaal. V alaibo aa sprejme: 1 poslovodja, 8 knjigovodja ia kore-spondentov. 1 kontorist, 8 pomočnikov ■ekane stroke, S pomočniki kpeeerij-ske stroke, i pomočnik aannfsktarse stroke, 4 pomočniki (modne ia galanterijske stroke, 1 koatoristinja, 1 prodajalka, 8 učenca Slnibe i i k e j o: 4 knjigovodji ia korespondenti, 3 kontoristi, 14 pomočnikov meiaae stroke. 4 pomočniki kpecerijake stroke, 3 pomočniki nunn-faktarne stroka, 8 pomočnika teles-ninarske stroke. 18 kontoristinj, 3 bla-gajničarke. t prodajalk. Posredovalnic* galeje za delodajalce popolaoma brezplačno, sa delojeaalu proti mali od-ikodnini. - Slovenski kandidat aa 8»- viiLcm. V tolminskem okrajo kandidirata dr. Grnntar, odvetnik v Tolminu (nnr. napr.) in dr. Ant Gregorčič, c. kr. bogoslovni profesor v Gorici (Mer.); v goriški okolici Mikael Gabri-jelčič. c. kr. viijesodai svetnik v Trsta (nar. napr.) in Alojzij Fon, c. kr. sodni tajnik v Gorici (klerj; na Krasu Alojz Strekelj. c. kr. pot nčitelj r Zadrn (nar. napr.) in dr. Peter La. mar, c. kr. vladni svetnik v Craovicah kler.). Naj iivi c kr. sloveaska Goriška! Zaprli so radi veletsdaje soc. dem. voditelje in kandidata J. Bopaaa v Gorici, ker ae je baje izrazil aa nekem shodu, da je ljudovlada najprimernejša driavna oblika .Rdeči Prapor" trdi. da so Ropata denuncirali klerikalci. »Slovenec" pa pravi, da so to zvedeli oroiuiki med ljodstvom. Ropa* je oče šestih nepreskrbljenih otrok. Društvene vesti. — Učiteljsko draštvo za politi čat okraj Ljstoaer izleti v četrtek, dne 8. maja t < k Mali Nedelji tor zboruje po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Zgodovinska črtica o Mali Nedelji — kolega nadačitelj a Cvahte. 4. Razgovor o naročbi .Učiteljskega Tovariia" in o pristopu k .Učit. tisk. draitva". 6. Slučajaosti. NB! S seboj ae aaj prinese Mohorjeva pesmarica 1. — Vadile se bodo ttev. 80.. 58. ia 61. - P. a. adje ae prosijo sa polao.,ilai. ia pride ne kalikor i Loterijske Mevllke. lat daa S7. aprila IS07: 10. 19. 74. 91. n. Uae, . . . . 37, «0. 87. U. 40. suKnfl ii mAm Map zadklt sa ttajsrta »ktak. ta maajta Ma ta enega aH kriT fttffftf. SiŽB (Sstaagraika) 891 t 2 učenca stara ie 14 let. se sprejmeu z dobra postreibo v pekariji. Grade«, Besael-gasse 4. Plača 1—9 K nt teden. 891-1 ftbitoriait iiče primerne slnibe. Vstop takoj. Naslov pove npravniitvo tega lista. na t Trplupči ■Mase «r.k. veJaKla« pat Ml tlalbe. Ponudbe rod .Zanesljiv 100* Cvsa pri Ljatosss. Učenec ksteri ima veselje do manufakturae trgovine vešč slovenskega ia nekoliko nemškega jezika ter poštenih stariiev ae sprejme takoj pri 99S9-I Ivan Savaik-u v Kranju. Sirtliiii pančiiki raeAane stroke in pridnega učenoa, sprejme takoj AND. ELSBACHER, LAŠKO. Posestvo je naprodtg v trgu pri kolodvoru tik velike ceste v Šaleški dolini pripravno za vsako obrt. Kje, pove upravnidtvo »Domovine'*. M Lep« posestvi s hišo in gospodarskimi poslopji, obstoječe iz 13 oralov zemlje, od teb 10 oralov travnikov v «2aberja pri Celju. Posamezni deli zemljišča se lahko razprodajo kot aUvbišča. Vpraša ae naj pri upravnifttvu .Domovine". *I8 a-a Sija in M ki sta vešč« v izdelovanju *Muokolnir fftajterg) sprejme takoj proti ugodni plači in stalni slutbi aso :$-i „M«ria 1 IjtHjl psi JfotrJi". Zahvala. Ob nenadni aarti našega nepozabnega soproga, očeu. starega očeta, gospoda Franceta Prislan pašen talka la trtama v Oongemgrsda, izrekamo tem potom aajsrčnejšo zahvalo za vse aebrojne izkaz* blagega sočutja. Posebno se zakvaljajemo prečastiti dnbovščini, cenjenim gospodom uradnikom, slavnemu občinskemu odbora v Gornjem-gradu, kakor sploh vsem sorodnikom, prijsteljem in znsncrm. ki n> predragemu ranjkemu izkazali zadnjo čast fla i Zn mnogoitevilne doksze prisrčnega aočntja povodom smrti ajik ljube soproge, matere, tašče in stare matere, gospe Ane INIorscher izrekamo aajprisrčuejio zakvalo. Mkkkl ■srnhsr, zdravnik r pok. Hraatsik, dne 87. aprila 1907. Hribina ir. brdii. tr Les! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana državni kolodvor Šiška postavljenega: ?m2l|a Pcftafftt 1 Cjtltjni in sicer: vrata leta n.i»iM v ca kaka Debetart v ca ksTa Debelort ksk!a Mfoa v aarik hrastov tfKfcM i a aiai l»- I»- man smrekov ktaoN Msaa 11« unittt I»- (Min amsai M»