I*‘»— Naslov — Address: nova doba 8J17 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) Ir (NEW ERA) Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, Kuin 25,000 bi so slišalo še icrišt! ut «. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION 'ed As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, P., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section lit).-?. Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. fc°. 17 __ gTEV> n CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 24TH 1929 — SREDA, 24. APRILA 1929 VOL. V. — LETNIK V. Entere IZ CLEVELANDA BOJ KOMARJEM TEDENSKI PREGLED NEKAJ ZA RIBICE STAROSTNE POKOJNINE M 10 Bvoio"edeljo 28- ‘'P1'11« priredi , Prv0 pomladno veselico 1\ »ko društvo a. 103 J. s. K. v Collinwoodu. Veseli-*3° vr®ila v Slovenskem U na Holmes Ave., in se pri- ll ita. ,ne ol) sedmih zvečer. Kor ro( Tfl ;aterrpična enodejanka “Trma,” i^nk° S° Vprizorili učenci in ig ® Slovenske mladinske solom1 ,^°ma (razred za odra-adino) na večer 17. aprila, bredn° dobro uspela. Igra fišUr Sre^no izbrana, dobro o j|.Clrai?a *n Uborno izvedena, ja \G A°^° večjega vpošteva-redn°, kej. so i^ju vsj jgrai_ m ZV>mši Mr. Grilla) tu ro-111 Prvič na odru. Vsi 'ralci So bili dobri, kretali so co s ^!‘Wno in govorili lepo slo-)] rjesed, rAlein i° S Pravilnim naglaševa-“L- Jesed, kar za turojeno je ° ni lahka reč. Videlo ' ’ 1a Slovenska mladinska °dHč' usPe^e> P°seb-M;ss Frances Gerbec, kot IH0 ^n° sta pokazali žensko 111 Miss Caroline Brad liea, lk’ kot M ffir] Ke,.n^ace^om i^re Je dr. F. jariai V kratkem govoru po-, *)0^re^° in lepe uspehe e'*i'U 6 ^ulinske šole in p , "a stariše, da vsestran-^ pira)o to važno ustano-a ° so sestre Koprivec iz- arjamca. | itveUr^eten ^es' P°set pri-or?vn|ebn0 f bil dosti povoljen, 6 vPoštevamo dejstvo, je j|.‘l S1'edi tedna. Navzo-’•'nel0 lepo število odnisle n ’. ki se je izborno zaba- lalceiT)1Zraza^a SV0'ie priznanje 2 navdušenim ploska- u igri { Ja v le večina posetnikpv je Vr.SP°dnj° dvorano, kjer jta^ ^es do polnoči. Tuba *J^a zabava prav pri-_ ^ Minoi, razi&rana. Slovenska \ s |Qa ^a S. N. Doma si Kobilc ^r^re^itvo nedvomno -v in ,.rYlnoS° novih prijate-ikunSl sta^j^1 u^rdila prijateljstvo *°Venskn i * felav ;, dramsko drufctvo ljučii0° ,V nedelJ° 21. aprila teterjn ®ez°no s petdejanko ;eloti i J a®oslov,” ki je bila leP uspeh. n* dobri, mestoma Igralci so i* 1,5(1 ‘H knl lzvrstni, scenerija le-| Gledal1 tipični in razkošno, j Je bilo dobro za-■'0'bčih„4..0^ ^il° videti, je Mesto New York je v mesecu marcu določilo voto $100,000 za uničevanje komarjev. Močvirja in mlakuže, kjer se leže in koji komarjeva nadloga se bo osušilo ali polilo z oljem. Med prebivalstvo se bo s pomočjo Boy Scouts razdelilo velike množine literature, tikajoče se komarjev in njih uničevanja. Mnoga mesta, občine in okraji bodo na svojo roko vodili boj proti komarjem, ki niso samo zelo nadležen mrčes, ampak v mnogih slučajih raznašajo tudi razne bolezni. Kakor hitro nastopi gorko vreme se začno leči komarji, kjerkoli je kak primeren prostor. Jajčeca komarjeve zalege potrebujejo za razvoj dveh pogojev: gorkoto in vlago. Množijo se torej na močvirnem svetu, v mlakah, ki zaostanejo po deževju v kotlinah in zemeljskih vdrtinah, in celo v praznih pločevinastih škatljah, v katerih se nabira deževnica. Le nekaj dni je treba, da se iz jajčeca razvije ličinka in iz iste komar, zato se ta zalega zelo hitro množi. Dr. Thomas J. Headlee, etmo-logist na poljedelski preizkuševalni postaji v New Jerseyu, trdi, da more ena sama komarjeva samica producirati v enem letu 159 bilijonov potomcev. Približno polovica je samcev, ki ne pikajo, drugo polovico pa tvorijo samice, ki z vsakemu znano vsiljivostjo 'vršijo svoje krvavo delo na ljudeh in živalih. Vsak .se rad izogne krajev, kjer mrgoli komarjev, in marsikatero letovišče ne more priti do prave veljave sjamo zaradi tega mrčesa. To predstavlja veliko finančno škodo, če odštejemo nevarnost bolezni in pekoče bolečine, ki jih povzroča komarjev pik. Komarjeva nadloga bi se izdatno omejila, če bi prebival stvo povsod skušalo osušiti močvirja in mlakuže, kar bi prepre čilo valitev komarjev. Male i kotanjice po dvoriščih, kjer za j staja deževnica, so priljubljena; vališča komarjev, torej naj bi sc po vsakem dežju zasule ali osu šile. Prazne pločevinaste škat-Ije naj bi se večkrat preluknjale, da ne bi držale vode, predno se jih zavrže. Mlake in močvirja, katerih' ni mogoče osušiti, naj se polijejo z oljem. V tc svrho je dobro skoro vsake vrste olje, kajti olje plava po vrhu vode in jo pokriva kot tanka plast, katera ne prepušča zraka. Komarjeve ličinke, ki pridejo pod oljno plast, ne dobijo zraka h' se zadušijo. --------o-------- NIŽJA ZBORNICA države Pennsylvanije je sprejela predlogo, ki določa radikalne iz-premembe v sedanjem sistemu privatne policije, ki je znana pod imenom “premogovna in železna policija” ali pa tudi “črni kozaki”. Po novem sistemu bi nihče ne mogel postati član “industrijske policije”, ki ni vsaj eno leto v državi stanujoč. Vsak policist bi bil postavljen pod varščino «$2000. Uradna oblast teh policistov ne bi se raztezala več kot 300 čevljev od lastnine kompanije, v katere službi so. Upati je, da bo tudi državni senat glasoval za omenjeno predlogo, ki bo zbrisala grdo pego z imena države Pennsylvanije. Državno policijo si razne korporacije prizadevajo vpeljati tudi v državi Illinois, in sicer v vsakem zasedanjem legislature od leta 1916. Delavstvo se temu upira in tako je bila nedavno v državnem senatu s 35 proti osmim glasom ponovno poražena predloga za sistem državne policije, ki bi bila odgovorna le governerju. ZVEZNI KONGRES se je sestal k izrednemu zasedanju dne 15. aprila. Sklican je bil, da nekaj ukrene v odpomoč farmarjem, nekoliko izpreme-ni carino na uvoz, in da se po potrebi peča še z drugimi važnimi problemi, ki mu bodo predloženi. PREDSEDNIK HOOVER je poslal 71. zveznemu kongresu svojo pi;vo poslanico. Z ozirom na farmersko odpomoč izjavlja predsednik, da neprilike farmarjev izhajajo iz različnih vzrokov in da jih ne be mogoče rešiti z enim mahom. Priporoča sestavitev odbora, ki naj preišče situacijo od vseh strani in ki naj ima na razpolago dovolj velike svote denarja, da pomaga farmer,jem pri snovanju različnih agencij, ki so potrebne pri prodaji pridelkov, nakupovanju potrebščin itd. — Dalje priporoča predsednik le male izpremom-be v tarifu. določitev desetlet nega ljudskega štetja in temu odgovarjajočo razdelitev kon grešnih volilnih okrajev in suspendiranje imigracijske po stave, ki stopi v veljavo s 1. ju lijem, ako zvezni kongres tega ne prepreči. PROHIBICIJA je bila tista! sila, ki je preprečila, da kon i grešni volilni okraji niso bilil razdeljeni proporcijolnelno po! številu prebivalstva po zad | njem ljudskem štetju, dasi je taka razdelitev določena po ustavi. Suhači vedo, da bi s pravilno razdelitvijo volilnih okrožij izgubili precej moči v kongresu, zato se temu upira-! jo. Vpijejo, da mora vsak spo-1 štovati ustavo z njenimi amendmenti, sami pa kršijo ta ko.j prvi člen ustave. DRŽAVNI SENATOR BENDER v Ohio je že pričel z zbiranjem podpisov za peticijo, ki naj spravi na splošno glasovanje izpremenitev državne ustave v toliko, da bodo me ita v državni legislaturi pravilnejše zastopana kot so zdaj. Velika mesta imajo večino prebivalstva, farmerska okrožja pa imajo večino zastopnikov v državni legislaturi. Suhači so na Ben-derja zelo hudi, ker se upravičeno bojijo, da bodo izgubili z novo razdelitvijo svoj vpliv v legislaturi, kajti znano je, da v velikih mestih prevladuje “mokri” sentiment. (Dalje na 2. strani) lovstvo s predstavo prav To ,v°ljn0 r’Slav 10 pomeni, da si 0 že - S tem napravil re-o b« prihodnjo sezono, p ^a igra še kdaj bilo priporočljivo °rila „>i \‘Stariše v Sla- k0 9trfl"K;d Sobrat 2iV Julij‘ski ^ttikov Zleman ima I, Ob«"j k0V v Clevelandu in je Panamski prekop. Tisti, ki trdijo, da se držav-, io lastništvo in državni obral ne izplača, neradi slišijo o uspehih panamskega prekopa. V 14 letih je to obratovanje pokrilo vse stroške in prineslo vdadi Zedinjenih držav nad 100 milijonov dolarjev čistega dobička. Zadnje leto je čisti dobiček znašal 20 milijonov dolarjev, in vse kaže, da bo dobiček še večji v bodoče. Pri tem je električna sila, luč in prevoznina mnogo cenejša kot pri pri vatnih družbah. številne prijatelje v Canons-burgu, Pa., in drugod. Naročil je pozdrave za vse. * Seja Slovenske Narodne Čitalnice se vrši v četrtek 25. aprila zvečer v čitalniških prostorih v S. N. Domu na St. Clair Ave. Pri otoku Ceylonu se na nekem kraju sliši v tihih nočeh iz morja koncert, ki sliči igranju na strune, vse od naj nižjih basov, do najfinejših vibracij. O ribjih glasovih in koncertih je nedavno priobčil obširno razpravo resen ameriški magazin. Torej ako se ta reč sliši ali čita “fishy,” naj nihče ne drži za besedo pisca te kolone. On še nikdar ni slišal rib “muzicirati,” menda zato, ker se ogiba njih družbe, žive in mrtve. Morda bi mogel o ribjih pevskih in glasbenih zmožnostin kaj več povedati kateri naših navdušenih ribičev. Kdo ve, kakšne bajne melodije morda slišijo navdušeni ribiči, da take srečno presedijo s trnkom v rokah ure in ure ob vodah, ki so neme in tihe za nas drugovrstne zemljane! -------o——— Število mostov. Mostov za pešce in vozila je v Zedinjenih državah 6,643. K temu pride še 2,327 železniških mostov. Vprašanje starostnih pokojnin na dnevnem redu v 25 državah. Kaj naj se stori s starci, ki niso v stanu zaslužiti si svoj kruh m ki nimajo nikakih sredstev za vzdrževanje? Ali naj ostanejo še nadalje, kakor doslej, predmet miloščine in naj najdejo zavetje v ubožnicah, ako je v njih še kaj prostora? Res je, da so današnje ubožnice precej boljše kot nekdaj in da marsikje zaslužijo ime “doma za starce.” Ali pa naj občina in javnost pripo-zna, da je nekaj dolžna napram obnemoglim postarnim članom družbe, in da stori za nje nekaj, kar ohrani njihovo samospoštovanje? / Vprašanje je staro. Mnogo evropskih dežel je rešilo to vprašanje s tem, da so uvedle pokojnine za starost, šestorica držav Unije je sledila temu primeru in vsaj vzpostavila načelo, da je javnost odgovorna za dobrobit odvisnih starcev. Zakonske predloge za starostne pokojnine so bile sedaj predložene v 25 državnih legislaturah, kakor tudi v federalnem kongresu. Na tak način je vprašanje starostnih pokojnin postalo pereče a Združenih Državah. Pristaši in nasprotniki starostnih pokojnin. — Zakonodaja o starostnih pokojninah ima svoje navdušene zagovornike, ali tudi odločno nasprotnike. Ti poslednji nočejo, vsaj ne brez prepričevalnih dokazov, priznati načelo, da je družba odgovorna za odvisne starce. Oni trdijo, da starostne pokojnine utegnejo odvračati ljudi od štedljivosti ir energije ter pospeševati uboštvo. Tudi pripominjajo, da uvedba starostnih pokojnin bi oslabšala čut odgovornosti za odvisne starce, ki ga morajo imeti pošteni sorodniki. Ti bi se pač zanašali na vladno podporo. Zagovorniki starostnih pokojnin imajo na drugi strani dobre argumente za svoje trditve. Oni poudarjajo, da gmotna odvis nost v starih letih je redkoma posledica neštedljivosti in da jt? dostikrat najti razlog v kronični bolezni, telesni nesposobnosti in enakih razlogih. Ko moderna industrija hoče zaposlovati le mlade ljudi, človek v starosti preko 60 let in dostikrat tudi prej ni dostikrat v stanu dobit’ dela, tudi če je drugače še spo soben za kako delo. Dolga bolezen ali nezaposlenost utegne izčrpati vse prihranke. Pa nima vsak starec ali starka otrok, ki bi jih podpirali. Zagovorniki starostnih pokojnin smatrajo te kot sredstvo, ki naj omogoči starim ljudem brez sredstev, da morejo preživeti zadnja leta mirno in brez izgube svojega samoljubja, prosti od morečih skrbi in ponižanja siromaštva, živeči v svojem lastnem okolišu, mesto da bi bil zbrani skupaj v dobrodelnih zavodih. Koliko imamo teh odvisnih starcev? — Vprašanje starostnih pokojnin je dobilo veliko vzpodbujo do raznih preiskav, ki so dognale obseg siromaštva med obnemoglimi starci. Jako zanimivo študijo v največji ameriški metropoli je izvedel Welfare Counncil of New York v sodelovanju z American Association of Labor Legislation in z organizacijo “Eagles.’ Ta preiskava je iznesla mnogo zanimivih okolščin. Zdi se, da javne in privatne ustanove za postarne ljudi v mestu New York oskrbujejo 13,000 starcev in stark. Poleg njih je znano za 2350 nepreskrbljenih starcev (Nastavak na- 2. strani) GLASOVI Z RODNE GRUDE VSAK PO SVOJE Jugoslovenki kralj je vpokoji) 36 višjih armadnih častnikov, med njimi tudi šefa generalnega štaba, generala P. Pesiča Kot vzrok vpokojitve se navaja starost. Od strani pa se dom neva, da je kralj omenjene čast nkie vpokojil zato, ker se no strinjajo s pometanjem dikta torske metle v Jugoslaviji. švedsko-ameriški vžigalični trust; ki je dobil monopol vži-galične produkcije za vso Jugoslavijo, je moral državi dati za to uslugo posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Omenjeni trust je pripravljen dati državi nadaljno veliko posojilo, ako se mu izroči uravnava in uprava telegrafskega in telefonskega sistema. Pred kratkim se je vršila plesna zabava v Klubu inže-njerjev in arhitektov v Bruslju To prireditev je posetilo mnogo najodličnejših bruseljskih rodbin. Dame so prišle večinoma \ narodnih nošah. Tu si videl pestro sliko noš iz Francije, Švice, Nemčije in Belgije. Slovenka, gospa Mira Plussova, roj. Vrtovčeva je posetila ples v krasni slovenski narodni noši z zlato avbo in je vzbujala občo pozornost. Senzacija pa je bila, da je razsodišče te prireditve spoznalo našo nošo za najlepšo in podelilo ge. Plussovi prvo na-gnidb: Gospa je viscika, stasita in lepa ter je prišla noša do prave veljave. Na njenih prsih tudi ni manjkal naš šopek, to je roženkravt, rdeči nagelni in rožmarin. Slovenke bodite ponosne na našo narodno nošo! V Jugoslaviji je stopil v veljavo novi zakon o vrhovni državni upravi. Z novim zakonom je znižano število resornih ministrstev od dosedanjih 16 na 12 s tem, da se ukinejo dosedanja samostojna ministrstva za agrarno reformo, za narodne zdravje, za pošte in za vere. Ministrstvo ver se priključi ministrstvu pravde, agrarna reforma poljedelskemu ministrstvu, pošte ministrstvu javnih del, narodno zdravje pa se združi z ministrstvom socialne politike. Istočasno bo izvedena tudi notranja reorganizacija vseh ministrstev. Sorodni posli bodo združeni v enotne oddelke, pre-osnovale se bodo in deloma novo organizirale generalne direkcije. Ukinejo sc tudi državni podtajniki, mesto njih pa bodo imenovani pomočniki ministrov. Na plesajočem belcu, kor Buffalo Bill, pojavil se je v deželi Zeleni Jurij, na čelu vesele, s cvetjem ovenčane armade. Kamorkoli stopi kopito njegovega konja, povsod se pojavi sočno zelenje, kamorkoli pade njegov pogled, tam zagori cvet, kjerkoli zaplapolajo njegove zelen: bele in višnjeve zastave, povsod ga pozdravi veseli vrisk, pomešan s solzami kipeče radosti in navdušenja. Zeleni Jurij si osvaja svet, ne s smrtjo, ognjem in krvavim mečem, ampak z življenjem, dobroto, solnč-nimi žarki in lepoto. Zato: slava Zelenemu Juriju, junaku vseh junakov! * Ko so leta 1870 Nemci pre magali Francoze, zahteval je železni knez Bismarck tisoč milijonov dolarjev vojne odškodnine. Francozi so plačali, a na tihem so želeli: “Bohlonaj stokrat!” V svetovni vojni so bili Nemci premagani, in zmagovalci, med katerimi so seveda tudi Francozi, so premagancem naložili 24 tisoč milijonov dolarjev vojnega davka. Francoska želja je bila torej približno 25 procentno uslišana, kar je pri lično dober kompromis. tl: Neki znanstvenik je izraču nal, da povprečni moški izgovori 12 milijonov besed na leto. Koliko besed izgovori povprečna zenska, učenjak baje ni mogel izračunati, ker mu je zmanjka* Io papirja, svinčnikov in Števil!- Končno je bilo dokazano, da more. mala miška podivjati, razen nervozne ženske, tudi čvrstega možaka. Charles Hostetter iz Roekforda je po čikaških cestah podil svoj tovorni avtomobil GO miij na uro. Dohitel ga je prometni policaj Kremly na motornem kolesu, ga vstavil in ga pričel zmerjati po priljubljeni policijski navadi. Hostetter pa je kratko odvrnil, da ni pravi čas za argumentiranje, in po z val policaja naj najprej osvobodi ali pa aretira drobno miško, ki je zašla v njegovo hlačnico in podivjala njega in avtomobil. Policaj je potegnil pipec in izvršil na Hostetterjevi hlačnici zasilno operacijo. Operacija jo bila uspešna, kajti iz temne hlačnice je planila v svetlo juro drobna miška in si je hitre lašla varnejše bivališče v bliž-i.ji drvarnici. Voznik se je po-Uca.ju zahvalil, ta pa je raztrgal •;odni,jski poziv, katerega je bil '.ačel pisati. In tako se še nadalje veselita zlate svobode voznik Hostetter in nediskretna miška. O žalostnih praznikih kmečke družini se poroča iz Poljan: Na veliki petek popoldne je priče lo goreti pri čevljarju Jožefu Šubicu na Gornjih Brdih, uro hoda od Poljan proti Blegošu. Ker je bilo poslopje staro in s slamo krito, je bilo hipoma \ plamenih. Dasi so osedje hitro prihiteli na pomoč, ni bilo misliti na gašenje. Zgorelo je v do bri uri vse poslopje z gospodar skimi prostori, na podstrešju vsa krma in sploh vse, kar je mogel ogenj zajeti. Ostalo je le nekaj ruševin. Precej obilna družina je brez obleke in denarja, ki so si ga otroci trdo prisili žili.. Par goved so rešili. En prašič pa se je tako opekel, da ga je bilo treba takoj zaklati Pri reševanju se je hudo ožgal domači sin. Požar je povzročila premočna kurjava za velikonočno peko. Sedemletni romunski kralj Mihael pridno s vi ra na gitaro, katero je dobil v dar od romunskih otrok; baje kaže mnogo muzikalnega talenta. To jo prav, kajti nihče ne ve. če mu nekoč ta znanost ne bo prav prišla. Svet potrebuje več muzikantov kot kraljev. Neki kolega v Chicagu je z gentkmensko gesto odkloni! dajati odgovor za početja moje malenkosti. To je priznanja in posnemanja vredno, Z enako gentlemensko gesto bom skušal jaz odpoditi dvom, da-li je bilo kolegi v vetrovnem mestu sploh stavljeno kakšno tozadevno vprašanje ali ne. Da vsak sam zase najlažje odgovarja, o tem ni dvoma. Nobenega dvoma pa tudi ne more biti glede dejstva, da je zelo Dalje na 2. strani ‘JVo&a Doba99 j GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 17 Solnčna stran življenja. Dobrote in udobnosti življenja so solnčna stran istega. Razume se, da nam življenje prepogosto pokaže tudi svojo senčno stran, posejano s trnjem najrazličnejših neprijetnosti. Včasi se nam zdi življenje, samo solnce, včasi sama mrzla senca, največkrat pa se sence igrajo in prepletajo s soln-čnimi žarki. Ni čuda, če pravimo, da je življenje pisano. Nespametno bi si bilo zakrivati oči pred življenja senčno stranjo, ki vsebuje neprijetnosti, skrbi, proti nam naperjeno hudobijo in škodeželjnost in najrazličnejše nevarnosti. Prav je, da sovražnike in nevarnosti poznamo, ker le na ta način se jih moremo uspešno braniti. Nikakor pa ni pametno gledati črno stran življenja tako vztrajno, da potem ne vidimo ničesar več dobrega in lepega na svetu. S tako črnogledo trmo si nič ne koristimo, pač pa zagrenimo življenje sebi in drugim. Na svetu je, poleg napak in neprijetnosti, poleg sovražnikov, izkoriščevalcev, škodoželnikov, domišljavcev, poleg teme, blata in trnja, tudi marsikaj lepega in prijetnega, mnogo odkritosrčnih prijateljev, mnogo dobrosrčnih in pošteno mislečih ljudi, mnogo svetlobe in cvetja. Mi pa dostikrat pozabimo na vse to, in se pogrezamo v temne skrbi in slutnje, tonemo v žalovanju, v ponovno obujevanem sovraštvu in mržnji do vsega, kar dela življenje v resnici lepo in človeka vredno. Naše duševno življenje pa potrebuje jasnih, sončnih misli prav tako, kot potrebuje naše telo svežega zraka in solnčnih žarkov. Ako se-izogibljemo solnca in svežega zraka, zašli bomo kmalu v temno oblast mučnih bolezni, ako odganjamo iz srca jasnp in. solnčne misli, naselila se bo tam pajčevina, plesnoba in'gniloba. Dostikrat nam naši javni ali prikriti nasprotniki store krivico ali nam povzročijo neprilike. Da jim ne bomo za to poljubljali rok ali jim nastavljali še drugo stran lica, da nas oklofutajo, to je samoumevno, nikakor pa ni potrebno, da bi s kuhanjem sovraštva škodovali samim sebi. Zapomnimo si take “prijatelje,” da se bomo znali v bodoče čuvati njih ljubeznjivosti, pa hodimo vzdignjenih glav in žvižgajoči svoja pota. Svet je dovolj velik, in ni treba, da bi bili drug drugemu na poti. Dokler lahko naštejemo na vsakega sovražnika deset prijateljev in sto ali tisoč dobro in pošteno mislečih ljudi, ni nam treba tarnati in obupavati. Odvrnimo svoj pogled od teh temnih strani življenja in glejmo tja, kjer se solnčni žarki igrajo s pestrim cvetjem. Ako bomo bolj cenili in vpoštevali solnčno stran življenja, premagovali bomo lažje vsakdanje skrbi in neprilike, m naše jasno duševno razpoloženje nas bo ohranjalo tudi telesno živahne in zdrave. Poleg tega ne bi smeli pozabiti, da je človek jasnega in solnčnega razpoloženja dobrodošel povsod, kar v življenju tudi mnogo šteje. V društvih J. S. K. Jednote, katerim pripadamo, skušajmo odpraviti ali vsaj ublažiti vse zdražbe, prepire in malenkostna osebna sovraštva, in gojimo prijateljstvo, bratstvo in solnčno razpoloženje. Tako društvo bo kot magnet in bo pritegnilo v svoj krog vse poštene in dobromisleče rojake dotične okolice. ----------o---------- Kdor prizna in pohvali zasluge in dobra dela drugih, pri pamet rtih ljudeh prav nič n,c izgubi na lastnem ugledu, pač pa s tem celo poveča svoj ugled. ❖ Ji« * Dober, odkrit prijatelj je vreden večkratne svoje teže v zlatit; hinavec, ki nam o hlini prijateljstvo, pa ni vreden niti dihurjevega pozdrava. ALI SE NAM “ŠIKA”! IZREDNE NAGRADE DRUŠTVOM J. S. K. J. ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV Odrasli oddelek: Za 10 članov ....$ 15.00 Za 15 članov .... 20.00 Za 20 članov .... 25.00 Za 25 članov .... 30.00 Za 30 članov .... 35.00 Za 35 članov ; .... 40.00 Za 40 članov -.... 45.00 Za 45 članov ... 50.00 Za 50 članov .... 60.00 Za 60 članov .... 75.00 Za 75 članov 90.00 Za 76 članov ali več .... 100.00 Mladinski oddelek: Za 25 članov ....$ 5.00 Za 50 članov .... 10.00 Za 75 članov. .. .... 15.00 Za 100 članov.. ... 20.00 Za 125 članov .... 25.00 Te nagrade se bodo nakazovale koncem leta onim društvom, ki bodo pridobila dovolj članov za eno ali drugo nagrado. (A. J. TERBOVEC) V teh težkih dneh prohibicije se marsikdo nekako s težkim srcem spominja časov, ki so bili. Nobenega pravega spoštovanja nismo imeli do tekočin, ki so štele od pet do sto procentov alkohola. Zdaj se nam pa to zaničevanje “prufov” plačuje. V naših bosopotih letih so nas stariši dostikrat svarili ne teptati drobtinic, da ne bomo kruha stradali. To so bili preroški nauki. Nismo teptali drobtinic in nismo stradali kruha. Zdaj pa pomislimo, kakšno spoštovanje smo v nekdanjih dobrih časih izkazovali pristni sto-procentni rakiji, za katere pristnost je jamčil U. S. kolek! Cena je bila od pet do petnajst centov kozarček, naprodaj je bila skoro na vsakem cestnem križišču, pa kdo se je menil zanjo! Da bi ti bil prijatelj v avtomobilu, garaži, na hodniku ali v kakšni zasenčeni sobi ponudil požirek žganja, bila bi zamera. V obednici raki ja sploh ni imela domovinske pravice. Ce te je tovariš v salunu hotel “tritati” za rakijo, si rajši vzel cigaro. Sploh je bilo žganje le bolj za Irce in za črvičenje v želodcu. Spominjam se ' “tritanja” v nekem salunu na zapadu. V kozarčke je tekel “California-brandy” po 15 centov, in jaz sem ga zlil vsaj 15 kozarčkov v potoček, ki je tekel po žlebu v vznožju bare, potem pa s praznim kozarčkom v pesti delal geste kot da pijem. Da je bilo to krvavo norčevanje iz dobrega blaga, ki ga danes celo za črvičenje v želodcu pogrešamo, se prav zavedam šele zdaj. Pa še hujšega žganjekletstva še zavedam in ga zdaj prepozno obžalujem. Na mojih trgovskih potih sem se marsikje spoprijateljil s slovenskimi salu-narji tistih časov. Posebno hud osuševalec sodov nisem nikdar bil, in menda zato mi je pred odhodom večkrat kak salunar potisnil v žep pajnt ali kvort dobre rakije, češ, da je dobro kaj takega imeti pri sebi za slabo sapo, zoper slabo vodo ali z;> črvičenje v želodcu. Pa sem hvaležno sprejel tekoči izraz prijateljstva in ga spravil med perilo v ročnem kovčeku. Kei črvičenja in slabe sape ni hotelo biti, se je rakija starala v kovčeku. Nekoč sem pozno v noči dobil prenočišče v hotelu malega mesteca. Komaj pa sem se bil priporočil boginjam sanj in ugasnil luč, napadla me je armada rdečekožnih Amazonk, ki jih \ vsakdanjem življenju imenujemo stenice. To so edine zastopnice ženskega spola in imena, ki so me imele že od nekdaj rade, res, tako salamensko rade, da bi me najrajši požrle. Ce je b.la le ena zastopnica tega rdečega plemena v hiši s tridesetimi navadnimi boarderji, prišla je gotovo k meni v poset Kajpak po noči — malopridni-ca! Tisti večer jih je prišlo legijon. V skrajnem obupu sem se poslužil demona-alkoho-la. Dal sem rdečim sestram piti do mile volje, polil rjuhe in blazine, in še sam sem se našminkal po rokah, nogah in obrazu. Učinek “šnopsarije” bil čudovit. Zaspali smo vsi, namreč jaz in stenice. Po približno dveh urah so se rdeče-kožice vzdramile in pričele s puščanjem krvi. Pa sem jim zopet dal piti rakije in zopet smo sklenili dveurno premirje. To se je ponavljalo do jutra, ko je bil kvort prazen, domovina, oziroma moja rojstna koža pa rešena. Na tak način sem pozneje še dostikrat premagal krvoločne rdečekožce. Zdaj vem, da je bilo to žgali jekletstvOr za katero nas uso-•da kaznuje. Danes ne bi več dajal piti stenicam dobre rakije. Postregel bi jim z near beerom, da bi jih ščipalo v želodcih. VSAK PO SVOJE Nadaljevanje s prve strani omejeno število tistih, ki so upravičeni vtikati svoje nosove v privatno življenje svobodnega in mirnega državljana. Kar se pa tiče urejevanja uradnega glasila JSKJ, bi morda radovedneži in dvomljivci najbolje storili, če bi najprej prečitali člen XIX. ustave in pravil, posebno točki 4. in^7. Po tej predpripravi se svobodno pritožijo na pristojno inštanco, če mislijo, da ga je urednik kaj lomil s pravili. Tistim, ki so upravičeni vprašati, bo potem urednik drage volje na razpolago z odgovorom. In za enkrat se čuti še toliko pri moči. da tozadevno hvaležno odklanja vsako zunanjo pomoč. * Na banketu Gridiron kluba, katerega tvorijo časnikarski ko-respondenti v Washingtonu, so navzočemu predsedniku Hooverju povedali med drugim tudi to, da je Hooverjeva administracija pravzaprav administracija ribičev. Hoover da je osem let ribaril za nominacijo in jo je dobil; pet mesecev je ribaril za izvolitev in jo je dobil. Po par mesecih pa bo že vrgel trnek, da ujame nominacije leta 1932. Končno da Mr. Hoover rad lovi tudi navadne ribe. Predsednik Hoover se je šalam smejal in mislil svoje. * Zvezni prohibicijski komisar Doran poizveduje za kaj se porabi vsako leto stotisoče ton ca-lifornijskega grozdja'. Mr. Doran mora biti zelo mlad ali pa se dela silno nevednega. Naj mu vendar kdo pove, da se grozdje porabi samo za “želi” in potice. STAROSTNE POKOJNINE (Nadaljevanje iz 1. strani) izven zavodov, ki dobivajo denarno pomoč od socijalnih ustanov. Med te niso všteti oni, ki dobivajo pokojnino od svojih industrijalnih ali trgovskih delodajalcev niti oni, ki dobivajo penzije kot vojaki, učitelji, og njegasci, redarji itd. Postarpj nepreskrbljeni ljudje izvirajo h vseh slojev prebivalstva, dasi hišne gospodinje in delavci imajo po številu pretežno večino. Seznam njihovih nekdanjih poklicev sega od gledališkega igralca, godbenika in skladatelja do ladijskega težaka, kočijama in nočnega čuvaia. Pv;bliž-: no 36 oasto izmed njih je bilo rojenih v Ameriki, ostali so pri-1 seljenci iz raznih dežel, največje skupine med njimi pa tvorijo Nemci, ruski Židje, Irci, Italijani in Angleži. United States Bureau of Labor Statistics je izdelal zanimivo statistiko o načinu, kako so mezdni delavci in drugi preskrbljeni v svojih starih letih. Preiskava se je raztezala na vso deželo. Federalna vlada, države, občine, bratske organizacije in razna verska udruženja I so rešila problem nepreskrbljenosti v starosti potom ustanovitve zavetišč za stare ljudi. V Združenih Državah imamo kakih 1200 “domov za starce”. Med te spada 9 federalnih domov za vojake in mornarje, 46 . novica, "ki sem jo opazil, je bila. da se je- Charles Lindbergh v aeroplanu podal preko Rio Grande na obisk svoje zaročenke v Mexico City. To se pravi, da je romantično vasovanje, če gre Lindbergh obiskat svojo izvoljenko, 'ga nihče ne more vpraševati 'drugo jutro: “Kod ri hodil, kje si bil, kod si škorence rosil?” A. J. T. Central City, Pa. člane in članice društva Veseli. Slovenci, št. 198 JSKJ va- ti T . ' .« bim, da se polnoštevilno udeležijo .prihodnje seje, ki še bo vršila 12. maja. Na omenjeni seji bomo imeli dosti važnih zadev za rešiti. Ob enem so* prošeni sobrati in sosestre, da agitirajo za nove člane, tako za v odrasli kot za v mladinski oddelek. Vsak naj bi se potrudil, da pridobi vsaj enega novega člana, tako, da bo društvo štelo koncem leta vsaj 50 članov. Pa na svidenje 12. maja ob dveh popoldne! Martin Zalar, ustanovitelj društva št. 198 JSKJ. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jediiota Inkorporirana 1. 19®* A GLAVNI URAD V ELY, Ml N N. Glavni odborniki: 1». Predsednik: ANTON Z3AŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. j Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mi'nn. fQ Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Thi fit] fou >dn iie Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minil' 2. nadzornik: JOHN KIJMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa: 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. ic*.; 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, El,y, Minn. 'T 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, 0 AN| Jednotino gradno glasilo: , 1 NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cle\|ejand, O. ■ Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. I*0*1 Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poS^'1 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n8P| sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boll*'ton,) spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ( , t Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina ' nečlanov in !!jP*ll membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6lt7- St. Clair’ujj Cleveland, Ohio. ''m Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov,f za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se *!'Li. tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 čl^lole članicami. bomo Zvonovce ponovno. Seveda pri nas je težko prijateljem postreči tako, kot bi mi radi. Posebno glede pijače se moramo držati zelo blizu vode, kajti nekateri zagrizpnci bi nam najrajši vedno gledali v lonce in kozarce. Naš tukajšni sodnik se je že poslužil nove Johnsonove postave. , Hvala lepa rojaku A. Kikelju iz Youngstowna.za prijazen govor, rojakom iz Warrena, Gi-rarda, Sharona in Bessemerja pa za udeležbo. Prihodnja zabava se vrši tukaj 27. aprila. Priredijo jo kegljači Slovenske lige (Bowlers of the Slovene League). S tem bo zaključena letošnja sezona, kar se tiče tekmovanja. Kroglje bomo seveda »Še* inaprej metali,< >samo za prvenstvo. Frank Kramar. TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) V WISCONSINU je nižja zbornica državne legislature z veliko , večino glasovala za predlog, ki odpravlja državno prohibicijsko postavo. To se je zgodilo, da se, ugodi sentimentu splošnega glasovanja, ki se je z veliko večino izreklo za odpravo omenjene postave. Sodi se, da bo tudi državni senat posnemal nižjo zbornico. ZRAČNA TRAGEDIJA, ki se je pripetila 21. aprila nad mestom San Diego, Cal., je zahtevala šest človeških žrtev. Mali vojaški aeroplan se je zaletel v potniško zračno ladjo 2000 čevljev visoko v zraku, in posledica je bila, da- sta oba hudo poškodovana padla na tla. Pri padcu je bilo ubito vsa osobje obeli letal. POMOŽNI MORNARIŠKI tajnik, David S. Ingalls, pod katerega upravo spada avija-tika, je bil v nedeljo 21. .aprila na poletu iz Washingtona v Dayton, O. Blizu mesta Union-town, Pa., je bil v hudem vihanju prisiljen pristati. Pri tem se je njegov biplan prevrnil in precej poškodoval, Ingallsu pa se ni ničesar zgodilo. VIHARJI IN TORNADI so koncem pretečenega tedna zahtevali 24 človeških žrtev v državah Arkansas in Mississippi. Farrell, Pa. Koncert pevskega društva Zvon je uspel povoljno. Vse f priprave od strani delničarjev našega Doma so se izvršile v naj lepšem redu. Vsem gospodinjam in dekletom je treba izre-: či najlepšo zahvalo za darove, posebno za potice in lepe domače pa j e. Pevsko društvo Zvon je dospelo v naselbino pravočasno, da so si pevci še lahko ogledali naše mestece na hribčku. Udeležba od strani občinstva je bila povoljna, kajti prišlo je staro in mlado, saj pri nas ni kaj takega vsaki dan. Društvo Zvon je pričelo s programom okoli 8:30 zvečer. Prva pesem je bila “Slovenec, Srb, Hrvat,” ki je dobila živahen aplavz. Tudi nadaljne točke so bile všeč občinstvu, ki ni štedilo z aplavzom. Najboljše pa se je menda obnesel ženski zbor s pesmijo “Kaj ne bila bi vesela.” Ploskanje je bilo tako vztrajno, da so morala dekleta pesem še ponoviti. Duet in kvartet sta bila tudi kos svoji nalogi. Angleška pesem “Whispering Hope” je posebno med mladino vzbudila aplavz. Pevsko društvo Zvon je bilo skozi in skozi kos svoji nalogi. Fantje so pokazali, da so res od fare. Sešli smo so prijatelji, s katerimi se nismo videli že več let in so danes pri Zvonu. Zato naj bo pevskemu društvu Zvon na tem mestu izrečena naj lepša zahvala za poset. Ko se nam bo zopet zahotelo i lepot slovenske pesmi, povabili AMERIŠKA JUGOSLOVANSKA ZVEZA V MINNESOTI Ena izmed najvažnejših točk v načelni izjavi Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti je, pripomoči našim rojakom pri nabavi ameriškega državljanstva. To nalogo so lokalni klubi Zveze deloma vršili, toda ne tako pridno in agilno, kot bi jo morali. Težko je pa tudi bilo pronajti, kdo še nima državljanskega papirja, kajti govorilo se je vedno, da med Slovenci v Minnesoti je zelo malo rojakov, ki bi ne imeli državljanske pravice. Da bi pa zamogli izvedeti število Jugoslovanov v raznih slovenskih naselbinah v St. Louis okraju, ki še nimajo volilne pravice, so lokalni klubi Zveze pričeli popisovati jugoslovanski narod v raznih naselbinah naše države, in to z namenom, da se pronajde, kdo še nima volilnfe pravice, in da se takim rojakom pripomore do ameriškega državljanstva. Do sedaj so izvršili popisovanje Jugoslovanov trije lokalni klubi Zveze, in sicer, Eve^ ieth, Biwabik in Buhi. Statistika popisovanja našega naroda v omenjenih treh naselbinah je zelo zanimiva. Toda lahko pa tudi razočara človeka, ko iz nje pronajde, da v nekaterih mestih je komaj nekaj čez 60 odstotkov Slovencev, ki so naturalizirani državljani. Ako pa računamo skupno Jugoslovane, jih je pa komaj 50 odstotkov naturaliziranih državljanov. Ker- bi pa vzelo preveč prostora v listu, ako bi na tem mestu podal statistično poročilo o številu Jugoslovanov v vsakem prej omenjenem mestu, hočem podati le poročilo glede Jugoslovanov v mestu Eveleth, Minn.r ki je ena izmed naj večjih in naprednih slovenskih naselbin v St. Louis okraju Minnesote. To popisovanje Jugoslov;lf^ izvršil Eveleth Ameriš^f 'l( slovanski Klub št. 1 A’ j , katero popisovanje, lah^l mo, da je bilo prvo pop>4 , Jugoslovanov v zgodovin* ?•<% Eveletha, ki ga je izv^l narod sam. I V mestu Eveleth živi J goslovanskih družin, ki x * kot sledi: :0S f Slovenskih družin ....... Hrvatskih družin —---\ j Srbskih družin ______:__S lh]et Skupaj ---"m Te družine štejejo g otroci vred, 3,135 osebi dele po posameznih jur skih narodnostih ju .P? kot sledi: Slovenci: -4-^4- s.* fce j Hrvati: 1 «t 13. lc*»e K Niid is. '“‘»»i* 16. M^ki, ...Hfl. Ženske Možki ........ Ženske ______L.:..,-..... Srbi: „ Možki ______...______ H 10. Zenske '•'!* *tl Skupaj ,'*'>• f, Jugoslovani, ki so star1* lj. ali več: Slovenci: Možki (turojeni) . Zenske (turojene) Možki (tujerodni) Ženske (tujerodne) Hrvati Možki (turojeni) Zenske (turojene) Možki (tujerodni) Zenske (tujerodne) Srbi: .Možki (turojeni) Ženske (turojene) Možki (tujerodni) Ženske (tujerodne) Skupaj Ftej » Izmed 1,697 polnoči ^ goslovanov v mestu Kbas Minn., je 983, ki 60 ^ c}^ državljani, izmed ^ pili { Ameriki rojenih. Jugoslovani v • Minn., kii so ameriški || p'r ni, se dele po jugoslo'j 4\jv rodnosti in spolu kot‘‘li Slovenci: Jthe Možki (turojeni) j.; 1. Ženske (turojene) Možki (tujerodni J 2. Zenske (tujerodne) oj Skupaj , Hrvati: ^ c0|t] Možki (turojeni) ■, 3. Zenske (turojene) I »not, Možki (tujerodni) ^ Zenske (tujerodne) ^ Skupaj ........... H Srbi: Možki (turojeni) , Ženske (turojene) \ 4. Možki (tujerodni) 'Vp Zenske (tujerodne) I Skupaj ( Ostali polnoletni J ‘ Ute* v Evelethu, MinnesotH rojeni v inozemstvu J naturalizirani, se (Dalje na 5. stfl1 t New Era Supplement Edited by Anthony L. Garbas. A I OFFICE OF THE SUPREME PRESIDENT tfl* Tnen>bers of the Supreme Board ^rteentH*? t0 th(? provisions of the By-laws adopted by the d 0. I^h instr egu^ar Convention of JSKJ, and in accordance Minn. |our ap Uctlons of the Supreme Board, I hereby submit for u pa KminJstv.1?^6 a ru^es an M pošiH naiG n I »me Rules and regulations governing admin- - TM?IlfOF THE ATHLETIC DEPARTMENT OF JSKJ DISTRIBUTION OF ITS SPORT FUND. f J, g j. Sport Fund shall be used to assist in the support )0Kihl * , * atHletic teams based on the highest standards of '“»anship. r“ne» in S’ K‘ J' Shal* permIt the PIay*n« of only those in Wealth i-f *^ere *s not too great a risk for the loss of laif ten • e> and 1‘mb of its membel"s- Baseball, basketball n,s are the approved sports. j se štev s' 8 čl«111 >1 3. Tl _ e Supreme Executive Committee shall act as an . j board in such cases when the commissioner is un- ^itmt le t0 * , 111 cases wnen rne commissione ge, regulate or settle a controversial matter. e Supreme Executive Committee shall elect a i 4; Th 3riški ^ th® ab°neir °r a<^m*n‘s*:ra*or w^° becomes duly responsible 1 ove committee for his actions. The duties of the athletic commissioner shall be: lovin'hn^ lahK| POP’!! ft) T i0jj ° act as adviser for all sport groups, constantly izV^f &°od sportmanship in behalf of our organization. b) t arrange all games between lodges in the J. S. K. J. c) To fit rec°nimend financial assistance to all lodges he »»Unit’ hiding by any regulations made by the Executive ee in regard to such grants. d) To [et;c °iake official reports of the management of the eains to the Executive Committee. S. ^ach lodge must agree to abide by the rules of the * J, ft Current Thought. • ________ WHY NO AMERICAN-SLOVENE CHORAL LODGES? Thus far no English-conducted lodge exists to express the musical inclinations of members of our organization. The routine of business which is absorbing our attention is more or less of a grind and there is nothing that will more effectively relieve the strain and put new life and hope into us than a choral lodge. In every community no matter how large or small there are a small number of its inhabitants who can sing. Therefore isn’t the organization of a choral lodge worth while if it would develop musical activity, if it is a means of interesting, delighting, and elevating a large number of youth at a very small expense. In this manner kindred minds would be brought in close touch with one another at rehearsals and formal concerts and the result of cooperation would be something beautiful. Such a lodge could well be sustained by giving concerts to a public that has the prospensity to hear singing direct from singers. In every town there are a few, sometimes many, who appreciate and like to sing good music and who would devote a portion of their time to rehearsals of the lodges, if 0ne or two of the more popular persons with the people would round up all the singers of the community, there is no reason why with united efforts of these few persons and a director of ability, such a lodge couldn’t have a well defined place in a community. Musical organizations if conducted properly are of extreme value to youth and the community since aside from improvement in a musical way members of a choral lodge would also acquire self-control, concentration, power to work effectively with others, and the confidence and assurance that comes from public performances. It also gives the members an added pride and interest in their lodges which they represent. Since music is a distinct and independent art having its own reasons for existence let’s organize lodges which would provide the musical life in our communities. A musical lodge in public appearances is an excellent advertisement for any organization. Let the first English-conducted choral lodge be a J. S. K. J. lodge. . o------------- e J o ^embership of K. J. only. our teams shall consist of members of 1 Xl ■ N i J* player may play on two or more lodge teams of k. j. i|sss*oner not less than ten (10) days before * the ,e expenses for individual equipment shall be kept 12, ,^,lnuni and all extravagance avoided. «»-t fy ,ny lodge found guilty of illegitimate use of tl\e • ****) sh i* ^°r a PurP°3e other than the maintenance of a ^ »d. ^ automatically refused any further use of the at thr-6 ,!natter from then on in respect to such a lodge 13. i!oi *0> ^ d**cretion of the Executive Board. C**e a 1 ° ^ comes *nto Possession of all equipment 14, „.0t^e °r athletic group disbands. Uld ‘Im Porting” or hiring of players to represent a lodge IS. be allowed. '^is*1 l*undred dollars *yift!8,0ne*- »vin 16. 8 *eason. is the maximum amount the may recommend for any one lodge during the :) Th ^ addyC atklet>c Commissioner shall have power to issue ivt.!:onal rules as he may deem necessary provided, ^ •‘e*,,!’ .at *bey do not conflict with the foregoing rules H T*e testu lrbaSj e?.reg0*n£ draft was prepared by Brother Anthony L i so ‘W chan C ltor the English section of Nova Doba, with a 4,6 be 8S anc^ amendments made by the Supreme President i;&8estion?membered that Brother Garbas had submitted his f re£arding the administration of the Athletic de- jobIoV d nent t cne aamimstrauon ox tne Atniexic ae- riski fe pr°po 0 January meeting of the Supreme Board, bu* My was referred back to him for n e vision. kot ' in ^^^nimendations with reference to the administra ici: Jthe fQl thletic department of the JSKJ and the adoption le) ti: 0 i) ie) if 1. Tha”le ru^es anc^ regulations are as follows: °&ted as at tbe rules as proposed by Brother Garbas be i Th January lst, 1929. °f ^at|^r°^ei" Garbas be appointed Athletic Commis- Per* with an additional compensation of Twenty ' C0,,U>ennO”tk ^or ^e first year, beginning May 1st, 1929, ThaSa^'°n *° Pa‘d out °f the Sport Fund. | ^ *n cities, towns and villages, where the JSKJ deair*an °ne subordinate lodge, the members of such |.e*' the fo*18 engage in any kind of athletics permissible »h^H ^reg°ing rules, should form a joint athletic club ^0,"petit;oepr?8en* combined lodges of their community to tK lodges of other cities or towns. This does \ ^ Thaj 6 °f Greater Cleveland and Ely, Minnesota. ! PrePa a.fa*r honorarium be paid to Brother Garbas » m raJ*°n °f the above rules. to Cr. Supreme Board is respectfully re- 1,1 *te* t^^*^ reply to the foregoing recommendations i) :ie) iesc itvu fit '»th, 1929. <]«'■] naliy yours, 5. #‘1 ANTON ZBAŠNIK, Supreme President JSKJ. INDICATIONS OF THE. MEMBEROMETER Perhaps no lodges deserve greater praise than the ones of recent origin. The newest lodge, “Western Stars” have acquired about twenty-six mem bers in less than two months. It is an achievement worth commenting favorably upon and it is justifiable to encourage greater efforts in strengthening the personnel of their lodge. It is very evident that the members of “Colorado Sunshine” are combining their energies to keep in pace with the best of the lodges in our organization and no doubt even live in the supreme hope of merging ahead of the so-called more notable ones. The “Pittsburghers” are not asleep by any means. They are tackling every problem confronting them with the greatest zest imaginable. Their immediate response in regard to baseball vindicates this contention. Congratulations “younger lodges” for being constantly on the heels of the older and better established lodges, we hope that you have enough gumption and reserve energy to overtake them. JUGOSLAVS AND CZECHS CLOSE FRIENDS President Masaryk of Czechoslovakia, recently received in audience at Prague Castle Budisla G. Angjelovic, the newly appointed Minister of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes. M. Angjelinovic said it would be his endeavor to strengthen the cordial bonds of friends which had long united the two countries. The policy of the present Government of King Alexander was, in respect of foreign affairs, entirely at one with its predecessors, and its whole effort was directed to maintaining international peace. President Masaryk in reply recalled the fact that the troops of the two countries had fought side by side for a common cause, and that their politicians had cooperated in securing their unity and independence, and were now endeavouring to attain the same peaceful and moral ideals. The Jugoslav nation had, through its era of trials, proved itself worthy of a future and he rejoiced at the progress it was making in social, economical and intellectual life. The external policy of Czechoslovakia, like that of Jugoslavia, was directed towards maintaining the peace of the world on the basis of the postwar treaties. NEW ABC’S FOR TURKS The whole Turkey is at present engaged in learning to read and write a new alphabet which became the official national alphabet April 1. The most popular book which Turkey has ever known is that which is now being sold for ten or twenty piosters (a coin worth about five cents) in the streets of Constantinople and being given away in every village of the interior of Anstolio —a book containing the new alphabet, with pictures of birds, horses, cows and hundreds of other things to demonstrate meaning of words after the letters have been mastered. Ever since the constitutions of the House of Osman, the chosen writing of the Turks, has been comprehensible to only a very minor portion of Turkey’s population. When Mustapha Pasha, the present ruler, came to power he realized that this condition was interfering with the progress and the Westernizing of his country, so he decreed that the old Arabic characters should be abolished. Thus the reason for Turkey suddenly starting to read and write. A few months ago only twenty per cent of the entire population of the country could read. It is Keman’s ambition to make his countrymen one hundred per cent literate. !Bare Facts. PICTURES OF ELY’S CITIZENS Pictures of citizens, views of first mines, and buildings of Ely’s infancy appeared on the picture page of last Sunday’s Duluth News Tribune. Ice-cream. To “Dolly” Madison, wife of the President of the United States, is sometimes given the credit for inventing ice-cream. It is further asserted that it was another woman, Nancy Johnson, wife of a young naval officer, who invented the ice-cream freezer. Truth, however, must not be sacrificed to galantry. Icecream was introduced to the English aristocracy of the eighteen century by a London confectioner named Gunton, who may or may not have been its inventor. It is quite possible, of course, that among the many mistresses of the White House Dolly Madison hay have been the first to serve icecream at the presidential reception, and thus have popularized in this country a delicacy that had been known for at least half a century in England. Chewing Gum. From 1800 to 1900 was the greatest era in the history of chewing gum in the United States. The press, the pulpit, and the medical pro fession were largely occupied in denouncing the habit all through the decade. Said the New York Sun, in the latter part of 1890: “Cynical critics point out that no fancy of the American people had become such a craze as the public indulgence in the gum-chewing habit, and that no craze has flourished so in the face of public odium. The habit, as a matter of cold fact, has reached a stage now that makes it impossible for a New Yorker to go to the theater or church, or enter the street cars' or railway train without meeting men and women whose jaws are working with the activity of the gum chewing victim. And the spectacle is maintained in the face of frequent reminders that gum chewing, especially in public, is an essentially vulgar indulgence that not only shows bad breeding, but spoils a pretty countenance and detracts from the dignity of those who practise the habit. Cynics who observe it have sighed for the return of the sturdy discipline of their youth, when the schoolmaster used to spank everybody caught chewing gum in public. Since 1900 the craze has declined, especially among the young women of the cities, but to some extent it maintains its popularity in the smaller towns and villages. The best gum is that made from the chiclezapote tree in Mexico. In its crude state this gum was long used by the Mexican Indians for a similar purpose. When they went out on the plains they found that it kept their throats from becoming parched if they could get no water. But it was unknown to Americans until 1870, when a lump fell into the hands of Thomas Adams, a Staten Island photographer. He was on the lookout for some quick way of making a fortune. His first idea, was that the substance might be made to take the place of gutta percha, or soft rubber, but after experiments extending over a period of two years, he was forced to give up the idea as impracticable. A lot of the useless stock was left on his hands. One day he happened to break off a bit and chewed it. He found it was pleasant to the taste. That hint was sufficient, he would manufacture the article into chewing gum. A prominent manufacturer assured him that the substance was no good for the purpose, but, nothing HOWS AND WHYS OF HUMAN BEHAVIOR By George A. Dorsey Ph. D. In a sensible, conversational, question-and-answer way, Dr Dorsey deals with the endless enigma of human behavior— Why do we do this? How do we get this way? Why do we fall for, or out with each other? How can we be happy though married? Why do we sleep so much? Why should we control our emotions? Some of the conclusions reached by this student of human nature are likely to be disputed, but his main positions are too well founded not to give many of those who assimilate them the needed “jolt” in the right direction. The whole book is pervaded with a spirit of optimism sure of itself to work wonders. This book is neither a scientific nor a moral treatise; it is an absorbingly interesting explanation of why certain human matters are as they are, and how they can be, if desired, improved upon. “The author of ‘Why We Behave Like Human Beings’ has ‘done it again’— he has given vitally useful knowledge in applied human science to the laymen who need it.” Catherine M. Oblak. o------------ CHISHOLM TO HEAR SUBELJ Plans are being arranged for the concert to be given in Chisholm, Minn., Sunday April 28th. by Anton Subelj, operatic-bari-tone of the Royal Opera of Ljubljana, Jugoslavia. The concert which is under auspices of the Chisholm Kiwanis club will be held in the Junior high school auditorium. Heip! “Daughter has disappeared,” groaned mother. “I am not surprised,” retorted grandma. “1 always knew no good would come of her using so much of that vanishing cream.” daunted, Adams set to work on his own account, and sold his article on a small scale to dealers. Orders began to pour in— the thing was a success. By 1890 Mr. Adams was employing two hundred and fifty hand? in a factory six stories high. When he died he left each of his four sons independently rich. Chewing gum of an inferior grade is still made from the gum of the new England spruce tree, and from paraffin, which is the residue of crude petroleum in process of refining. But the Mexican gum has nearly succeeded in driving al1 competition out of the market. Physicians are not quite agreed as to the wholesome ness of the gum-chewing habit. Some have denounced it in unmeasured terms, declaring that it was the frequent Sources of dyspepsia, ' stomach trouble, mental weakness, and even insanity. Others have claimed that the habit is beneficial when practised in moderation Gum chewing, they assert, opens the salivary glands, thus causing, an abnormal production and flow of saliva. Swallowing the saliva gives material aid to the discharge of green and starchy foods. Nature created it for that purpose. Hasty eating prevents a sufficient quantity of it from assimilating with the food. People who eat in haste can repent at leisure by chewing gum. THROUGH JUGOSLAVIA IRINA KIIRABRAFF Every year a flood of American tourists sweeps over Western Europe—France, England, Switzerland, Italy. A few whimsical ripples reach as far a$ Berlin, Prague and Vienna, but the most adventurous waves stop short when they come to the western shore of the Adriatic or the eastern peaks of the Alps. Beyond lies a land unexplored yet by the American travelers, and when one crosses this natural boundary of American tourism, one feels like a person who, after the jostle and din of a crowded amusement park, strays into the country beyond, draws a deep breath and wonders at the beauty, spaciousness and quiet of the world. Of course, Paris is unique; Florence and Venice are beautiful above comparison; the Swiss Alps are the loftiest and whitest mountains in Europe. But those of us who in this democratic age have not entirely lost the very human longing for exclusiveness, will understand the thrill of joy that comes from looking at a beautiful thing without 1 being conscious of a thousand pairs of other eyes staring at it almost simultaneously. Even a very modest sort of beauty can be made very precious to us if we feel that we are among the few chosen ones to see it. But Jugoslavia, the first land beyond the mysterious border line. encircling the familiar area, has more than modest beauty to show us. It has magnificent natural scenery; it ‘has relics of a fascinating varied history reaching back to the times of the Roman empire; it has the unparalleled human picturesqueness of a country where the peasants stick to the costumes their ancestors wore for centuries, and every small district has a variety of its own. Only a few years ago Jugo-■ lavia did not exist. It is a new country, born during the war, conceived six centuries ago when the Serbian Czar Du-shan dreamt of a mighty kingdom which would unite all the Slavic tribes of southern Europe. The great war made this cherished dream of the Slavic race come true, and now the north-western section of the Balkan peninsula, instead of being a mosaic of small independent states and provinces belonging to Austria or Turkey, is a large unit—Jugoslavia, meaning the land of the Southern Slavs. The political unity makes traveling easier, but does not take away from the distinct character of each of the many sections which have in common only their racial ancestry and a close language similarit y. Every time one crosses the border line between two provinces, one plunges into an entirely different world, and in a comparatively small area there are so many of these worlds. Serbia, Vojvodina, Macedoni, Bosnia, Hercegovina. Montenegro, Dalmatia, Croatia. Slovenia, each holding itself a wealth of new experiences foi the most adventurous tourist. (To be continued in the next issue) 0--------------------- A New Way Bill was discussing automobile experiences with a friend. “Every time we have a breakdown I get my wife to keep saying, ‘Auto, auto, out’,” he said. “Yes,” put in his friend. “And what she says goes,” Bill ended. yxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxixxxxxxxxxxxxxixrxx: GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern lxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxmrmxxra What shall be tomorrow?” they all thought (Continued) When the peasants saw the Turks upon the walls they began to retreat. At last there was only John Macerol and his small band of brave men who, with great difficulty, still held back the enemy from entering the cemetery, when God sent them aid. Small though the reinforcement was, it was angry and bitter. The Turks had thrown down from the tree the picture of Holy Mary and thus disturbed and enraged the hornets in the hollow tree. The hornets now came buzzing out of their nest in such great number that they made everything around them yellow. They began to sting the Turks under thrn Louis Mohar, 29876. Društvo št. 190. — P1'1 le: Elizabeth Hillen, Kathleen Hillen, 29878; _ ret Hillen, 29879; Anna 2^. 29880; Mary Anjel, Anna ^ Suspendirana: 29193. Društvo št. 191. — Pr'| li: Tony Zacavish, 29882;R #, TU Jru, ich, ‘> 1 Dru. !Zer *46; 547 - 'etn 'nii sen nit »■die Zacavish, 29883. Društvo št. 193. — Sus rani: John Kolenc, 271^ nie Kolenc, 29012; Fra® lene, 29013. Društvo št. 196. — Prl li: John J. Furar, 29885 j) thonny J. Grandovic, Ben P. Ochman, 29884; Pcltz, 29888; Jos. F. berger, 29886; Frank De( k, bauer, 29889; Frank Sumic, 29890. Društvo št. 197. — Pi-'8* )l)] Joe Osonik, 29891; HaZej der, 29892; John ® 29893; Katherine Sta«1 29894. Društvo št. 199. — $ <1 , dirani: Mile Blazevic,'Mnt] Josip Kezele, 29598. J* T* S* H sAlj 5. % te * Društvo št. 201. — Pr'5' Frank Škrbina, B325; Škrbina, B324; Jerry rolt, 29895. Društvo št. 202. — P?'5' Cecilia Stalick, B326; Jo mine, B327. | ^ N O V OPRISTOPLI f As MLADINSKEGA O^1 P KA ZA MESEC MA^ NEW MEMBERS FOpJ A* ENI LE DEPT. FOR a OF MARCH 192» Društvo št. 1. — L0""', As ha, 10802; Helena RabiCi j Društvo št. 18. — J°S&1 As reb, 10804. J g Društvo št. 21. p As Grande, 10805; Florenci ^ de, 10806; Alice Sada*’ J- as I l1*nnrtr/\ n H O ^ s V JV As S Društvo št. 29. Medved, 10808. Društvo št. 35. •June, 10809. Društvo št. 37. — fr3'* ll (Dalje na 5. strani INCREASE FOR MARCH MEMBEROMETER 10 9 8 7 6 George Washington Betty Rosa Collinwood Boosters Euclid Circle Comrades St. John the Baptist Arrowhead Samaritan j Happy go Lucky I Pittsburghers Colorado Sunshine ilt. Stephen — — - Hjmrogra| fig _ l I Total I Membership I 55 34 23 13 30 24 47 22 17 36 30 11 W ostern Stars Celarc 37.68 118 Joseph Frlan ......... 25.00 149 Anton Merlak ________ 25.00 15. marca — March 15th 20 Joseph Kern _____ 15.67 88 Asesment za Jacob Majdich 1. 19.08 125 Joseph Kukovac 10.00 26. marca — March 26th 4 Jacob Shifrer .... 10.00 6 Asesment za Matt Meden ________________ 17.28 9 Michael K. Kobe .. 20.00 12 Frank Janezich. 10.33 15 Joseph Mehle . 20.00 20 Asesment za John Ravnikar _____________ 21.36 40 Louis Kastelc _____ 10.00 44 Asesment za Louis Skubelj . 17.64 103 Asesment za Louise Svetin ___________ John Tomsic ...... 149 1 1 11 11 15 28. marca — March Steve Banovetz .... Frank Žitnik ______ 11.28 10.33 28th 20.00 20.00 Mike Sutej _.T..... . 20.00 Joseph Schweiger 10.00 Frank Starec _____ 23.33 29 Asesment za Frank Miklaucic _____________ 13.77 39 Anton Janecek 10.00 70 Agnes Ronaldi 6.00 101 Cora Kapushin .... 15.33 105 Martin Slogar 10.00 114 Anton Bolka 10.67 120 Asesment za Frances Kochevar ............. 18.42 141 George Sterk ___________ 20.00 30. marca — March 30th 30 Ivan Kochevar 20.00 85 Frank Derganc 20.00 Skupaj _________ ....$1,296.30 Joseph Pishler, glavni tajnik. 30 John Pakiz 31.00 30 Matt Bartol 2.00 36 Frank Zupančič 12.00 49 Michael Car 7.00 52 Joseph Kralj — 19.00 54 Ivana Smole 16.00 54 Caroline Kern 15.00 66 Antonia Wasielewski 36.00 75 George Gorjup 24.00 75 Anton Azman 5.00 85 Frank Hochevar 75.00 105 Joseph Tezak . 30.50 106 Leopold Jeran 24.00 112 John Strazishar 16.00 125 Ludvig Cadalino 56.00 125 Andrej Golop . 57.00 125 Valentine Petrich 5.00 125 Anton Mihelčič 60.00 130 Mary Dornik ..... 30.00 144 Peter Vincelov 28.00 145 John Rolih 28.00 145 Andy Bacher 30.00 145 Dan Zimic 58.00 153 Anna Slivnik 15.00 155 Louis Kozelj 32.00 155 Frank Kovach 10.00 172 Martin Koroshetz 28.00 173 Mike Poklar 27.00 194 John Turk 26.00 195 Rose J. Lautar 75.00 BOLNIŠKA PODPORA IZPLAČANA MESECA MARCA 1929 SICK BENEFIT PAID DURING THE MONTH OF MARCH 1929 5. marca — March 5th Št. dr. Ime člana (ice Svota Lodge No. Name of Member Amount 1 Joseph Krall ...$ 62.00 3 Frank Retzel 42.00 3 Joseph Skraba ... 30.00 3 Peter Drost ... 14.00 3 Joseph Brezovar 14.00 .5 Joseph Micklieh 62.00 5 Frank Morin _________A 58.00 25 Frank Koren ... 14.00 25 Rose Skof _______________ 15.00 25 Anna Lesar ... 63.00 25 Frances Kokaly 14.00 25 Jacob Podbevšek 14.00 30 John Lipovitz 39.00 30 Matt Vesel 38.00 30 Stephen Stonich 20.00 30 John Zevnik ... . 11.00 30 Louis Prebil ----------- 31.00 30 John Priyatel .... 27.00 31 Louis Hrovat ____________ 19.00 31 Mihael Sadar 52.00 33 Jacob Klinar 15.00 39 Anton Brozovich 39.00 39 Anton Brozovich 11.00 42 John Vidic .. .. 17.00 42 Joseph Jurglich 9.00 42 William Kochevar 8.00 47 Matt Pecjak .... 41.00 55 Joseph Mauser 21.00 58 John Mihelcich 10.00 72 John Podriznik 14.00 82 Jennie Koschak 53.00 85 Frank Derganc 20.50 104 Mary Jane 14.00 114 Simon Marolt .... 24.00 114 Simon Marolt 75.00 114 Anton Gradisher 66.00 114 Joseph Startz 51.00 114 Louis Janezich 32.00 114 John Novlan 80.00 114 Joseph Janezich 56.00 114 John Gradisher 88.00 114 Hannah Senta .... 30.00 114 Louise Petrick 36.00 128 Olga Turk 66.00 128 Luba Udovich ~ 28.00 128 Mary Popovich 15.00 128 George Letica 6.00 134 Jeanette Porenta 15.00 137 Rose T. Nemanich 10.00 137 Mary Ausec . 14.00 138 Rose. Kuznik 28.00 143 Mary Novak 15.00 149 Alice Sustarsic 5.00 186 Frank Sajavec 26.00 192 Louis Vessel 19.00 200 John Ulbar 72.00 200 John Škerjanc 30.00 200 John Simonich 22.00 200 Joseph Matesha 75.00 200 John Janezich 6.00 200 Steve Lebar 38.00 200 John Švigelj 21.00 200 Jacob Strazishar 27.00 15. marca — March 15th I 45 Joseph Semich 27.00 45 Stanley Ule ________ 3.00 52 Ella Kokelj ........ 39.00 57 Frank Nagode 16.00 57 Angela Ahacich 38.00 57 Anna Bele •_________ 12.00 57 Nick Negich ________ 58.00 61 Anna Krize „ 15.00 61 Anton Segina .... 8.00 61 Mary Fracol ..... 18.00 61 George Chernich 8.00 68 Boltazar Kunder 25.00 68 Tomo Pavlic .... 25.00 68 Mijo Biscan _______ 124.00 68 Mijo Biscan ________ 42.00 69 Frank Logar ...... 34.00 70 Joseph Oblak ...... p.00 71 Joe Perusek ....... 14.00 71 Gregor Rajer .... 27.50 71 Anton Brzin 19.00 71 John Ribnikar 4.00 71 Frank Justin L. 7.00 71 Anton Slugar 38.00 71 Jernej Humar 36.00 79 Walter Lesthrick 10.00 82 Michael Kokot 38.00 86 Louis Lesar ........ 29.00 86 Joseph Percich 11.00 86 Izak Lemajich ... 20.00 87 John Lesar . 14.00 87 Ensebio Ruich 28.00 87 Frank Zvanut 17.00 87 Frances Kraus 18.00 87 Grgo Ursich ..... 38.00 92 Louis Dusa _________ 52.00 94 Jacob Mivsek .... 27.00 94 Frank Jereb ........ 31.00 94 Frank Mesec 6.00 94 Frank Pezdir ____________ 28.00 103 Anna Gerbic ._ 14.00 103 Mary Valter .... 20.00 106 Mrs. Andrej Kernel 70.00 106 Andy Križman 80.00 108 Sophie Cekuta .... 75.00 108 Angela Dolcic ... 50.00 108 Joe Sustersic .... 21.00 117 Frank Petac ________ 1.4.00 117 John Burgstaler 29.00 119 Frances Rudman 31.00 119 Olga Lokar / 150.00 121 Paul Tomiscli 26.00 121 Paul Tomisch 24.00 122 Anna Farenchak 120.00 122 John Rink ________ 46.00 122 Alfonz Domenickini 4.00 122 Anna Novosel 26.00 122 George Pusnik 37.00 122 Joseph Kastelic 58.00 123 John JovanovSch 54.00 123 Charlie Puchreiter 52.00 124 Mary Strunk 7.00 127 Andrej Skulj 75.00 127 Andrey Skulj 70.00 127 Joseph Valant 14.00 132 Joseph Svetin 52.00 133 Mary Muhvich 7.00 133 Barbara Vukelich 28.00 135 Anna Blazine 28.00 135 Anna Blazine 28.00 Lulu Keys .J~,~ 52.00 Milan Bozich 22.00 Milan Bozich 60.00 Peter Drazenovich 50.00 135 Peter Drazenovich 56.00 135 Peter Drazenovich 56.00 136 Anton Tauzelj 18.00 138 Frank Kuznik 33.00 138 Anna Supancic 16.00 138 Thomas Kusnick 56.00 139 Mary Welfing 29.00 139 Katherine Smrekar 39.00 139 Michael Bogdan 74.00 139 Polda Novak 15.00 143 Josephine Kirn 12.00 143 Josephine Kirn 20.00 146 Josephine Zidar 15.00 146 John Bostjancich 54.00 149 Alice Sustarsic 20.00 149 Alexander Lozar 29.00 149 Ivanka Glazar 29.00 149 Valentine Reven 32.00 149 John Pelhan 10.00 149 Mike Coleman 37.00 149 Justin Martincich 56.00 150 Frances Fink 20.00 154 Valentine Murn 12.00 154 Philip Zakovsek 56.00 154 Joe Batis —- 60.00 154 John Rosajak 22.00 154 Martin Sukalj 28.00 154 Parania Skrabski 56.00 154 Josephine Rutar 62.00 158 Matt Podobnik 28.00 158 Jacob Dolenc 66.00 159 Jacob Loozer 7.00 160 John Taucar ... 28.00 160 Joseph Simcic 56.00 164 Conrad Stampohar 54.00 164 Mary Lackner 15.00 166 Louis Znidarsich 38.00 166 Frank Zurita 11.Q0 169 Mike Lepohuk 16.00 171 Mary Novak 21.00 171 Joseph Bukovac 14.00 1.71 George Mavrovich 17.00 171 Rudolph Vist . 20.00 173 Mary Beniger 75.00 174 Frank Rupnik 7.00 135 135 135 135 176 Frank Koncianich 36.00 176 Herman Komar 18.00 176 Joe Surina 40.00 176 Frank Udovich 36.00 179 Johana Klemp 36.00 179 Rose Plesivc .... 12.00 179 Mike Rutter . . 80.00 182 Barbara Profozich 27.00 182 Mary Rogina 25.00 183 John Rozanc 15.00 183 William Marvich 24.00 183 William Marvich 42.00 184 John Koscak — 22.00 185 Louis Kupres .... 30.00 185 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 11 11 11 11 11 13 18 18 18 20 20 20 20 20 22 22 22 33 33 33 33 36 36 36 36 36 36 36 36 3.6 36 36 36 36 36 36 36 36 36 39 39 39 39 39 43 43 43 49 51 55 55 55 55 6C 6( 6£ 6( 6( 7( 7( 7( 7( 7< 7< 71 7 7! 7 7 8 8 8 8 9 9 9 9 9 10 10 1 10 ) 10 ) 11 ) 11 ) 11 ) 11 D 11 J 11 Mijo Seladaj .. 8. marca. — March Peter Movrin John Rauh Joseph Smuk Frank Tomsich Anton Sustarsich Vencel Jagodic Frank Baltich Joseph Krall Simon Zupin Mary Junke Charles Pusovich Anthony Jerich Rose Pucel Frank Ilorvatich Michael Mravinec Mrs. Nick Mrzlak Nick Cvetas Peter Broderick Rose Ban Vincent Resnik Frank Stefic Matt Begovich Charles Milosh 1 John Preglet Frank Kozelj Frank Rozman Angela A. Susnik Mike Malovrh Anton Oberman Anton Oberman Ambroz Grahovac Valentin Kacin John Sifrer Frank Aurednik Anna Laurich .... Math Cekada John Brie Ivan Kapler Ivan Kapler Mary Ule .. Ignatz Skufca .... Frank Zajec . Frances Zupančič France Taylor Joseph Kapler Joseph Modic Joseph Modic Louis Strel Jennie Rolish Frances Strel Angeline Skufca Louis Kapler Louis Kapler Luka Notar Matija Majnarich Vinko Lisac Gasper Brozovich Joseph Stimach Joseph Lenard Joseph Mikulinich Joseph Prebil Anton Pinter Maca Lemanich Frances Sepic Sophie Skufca Sophie Skufca Katie Kalich Joseph Bavetz Joseph Bavetz Anton Kosicek John Antonich Anton Smolich Albert Spolar Joseph Volcansek ) Michael Dosch ) John Rigler ) Louis Dolmovich ) Simon Tadin 3 John Derchar 3 Frank Vitežnik i Catherine Arnis 3 Anton Gaber i John Lusin 7 Frances Kraus 7 Frances Kraus 3 Mary Kambich 8 Anna Badovinac 0 Helena Rostohar 1 Louis Stritar 9 Matt Macek 9 Annie Hanna 9 Anita Mozina ... 1 Andrew Spendov 1 Cora Kapushion 5 Joseph Kochevar 6 Dominik Jeran 0 Matt Dolinšek 1 Johana Jamnik 1 Frank Smole 4 Simon Marolt 4 Louis Janezich 4 John Novlan . 66.00 28th 28.00 75.00 21.00 40.00 75.00 28.00 28.00 56.00 30.00 15.00 75.00 30.00 28.00 50.00 16.00 31.00 54.00 13.00 23.00 43.00 28.00 28.00 66.00 30.00 57.00 29.00 55.00 28.00 75.00 32.00 14.00 12.00 29.00 15.00 10.00 18.00 14.00 28.00 26.00 18.00 18.00 33.00 56.00 15.00 9.00 23.00 28.00 56.00 14.00 15.00 8.00 36.00 24.00 18.00 22.50 30.00 23.00 21.00 15.00 9.00 41.00 39.00 29.50 23.00 2.00 15.00 15.00 50.00 13.00 28.00 16.00 15.00 20.00 66.00 56.00 29.00 14.00 10.00 28.00 30.00 18.00 75.00 25.00 34.00 11.00 13.00 42.00 15.Op 75.00 11.00 50.00 16.00 5.00 10.00 18.00 56.00 56.00 22.00 16.00 27.00 14.00 60.00 114 Matt Baudek 114 Joseph Janezich 114 Ivanka Baudek 114 John Somrock 120 Frances Strukel 120 Katherine Grahek 120 Marie Boldine 120 Elsie Arola 120 Mary Kocjan ... 121 Sophie Percich 126 Anton Kisic 126 Mane Zorich _________ 129 Anna Skubic ________ 129 Frances Sterbenc 129 Neza Skraba 141 Math Judnich _______ 147 Joseph Pavlin .... 150 Katherine Sterle 152 Anton Drenik ....... 152 Frank Rifel 163 Antonia Prosen 188 Anthony Laurich 195 Rose J. Lauter 196 Rose Rihtar 9 Joseph Spehar 30. marca — March 1 3 3 5 22 30 30 30 30 30 30 30 30 31 31 John Rauch ........ Peter Drost ....... Joseph Brezovar Joseph Micklich Anton Zupancich 26 Josephine Reseta 27 John Pavlich Ivan Lipovitz .... Ivan Pahule . .. Frank Janezich Lawrence Paskvan Frank Hochevar Matt Vesel _______ Peter Popovich Louis Prebil Anton Zaletu .... Joseph Mule 37 Louisa Straziscar 37 Frank Strumbel 44 John Dormish 44 Frank Smrdel 49 Mihael Ritmanich 66 Mary Smrekar .. 77 Marko Flan jak Manda Flanjak Manda Flanjak Marko Cindric Luba Jelenič Mary Balenovich Mary Balenovich Josephine Shiltz Mary Kocjan 85 Mary Kocjan 85 Mary Kocjan 86 Mike Padjan ............. 50.00 94 Anton Trpin 75.00 109 Matt Pribanich 56.00 116 Jernej Fatur 116 Frank Havranek 117 Mary Rosinger Annie Metleko Matt Vogrich Frances Slapnik Anna Ozanich John Bauer 77 77 77 77 77 77 85 85 68.00 56.00 15.00 16.00 28.00 28.00 94.00 30.00 18.00 13.50 36.00 42.00 27.00 26.00 15.00 14.50 75.00 19.00 20.00 26.00 15.00 14.00 9.00 10.00 33.00 30th 38.00 14.00 14.00 56.00 35.00 6.00 29.00 29.00 17.00 36.00 27.50 28.00 29.00 17.00 28.00 18.00 48.00 19.00 27.00 15.00 8.00 26.00 15.00 24.00 64.00 34.00 56.00 18.00 75.00 106.00 15.00 75.00 3.00 14.00 124 124 137 165 165 170 178 Josephine Dalach 197 Anton Cebin ... Christine (Mockus 8.00 9.00 27.00 11.00 8.00 14.00 15.00 34.00 15.00 29.00 55.00 Skupaj $15,196.50 Joseph Pishler, glavni tajnik. DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) prve goslovanski narodnosti kot sledi: - ^ Jugoslovani, ki imajo ameriške papirje: Slovenci: Možki ................. 127 Ženske .................. 118 Hrvati: ............. 15 6 Srbi: Možki .................. 17 Ženske ...............— 10 Možki . Ženske 245 21 27 Neklasificirani not classified 88 Skupaj ____________________381 Jugoslovani, ki nimajo nobenega ameriškega papirja, in ki se nazivajo “Aliens”: Slovenci: Možki ................ 117 Ženske . 113 229 Hrvati: Možki ................... 35 Ženske ................ 39 74 Srbi: Moški v ..........- .. 20 Zenske ___________________ 10 30 Skupaj .................... 333 Polnoletni Jugoslovani v mestu Eveleth, Minn., to je vse iste osebe, ki so 21 let stare in več, se dele po njih državljanstvu kot sledi: Ameriški državljani (rojeni v Ameriki) 270 Naturalizirani državljani .713 Jugoslovani, ki imajo prve ameriške papirje ............ 381 Jugoslovani, ki nimajo nobenega ameriškega papirja 333 Skupaj ............... 1,697 Navedene številke nam lahko jasno dokažejo, kako neobdelano je še polje naturalizacije med našimi rojaki v Minnesoti. Ako bi lokalni klubi Zveze nič druzega ne storili za naš narod, kot preskrbeli prve papirje vsem tistim rojakom, ki jih še dosedaj nimajo, bi storili nekaj dobrega in koristnega za jugo-slovanski narod. Iz gori navedenih številk je razvidno, da v mestu Eveleth je še 333 .Jugoslovanov, ki nimajo niti prvega ameriškega papirja, številke bodo pa tudi lahko prepričale one rojake, ki trdijo, da Zveza bi ne zamogla veliko storiti na polju naturalizacije naših rojakov v Minnesoti, ker da naši rojaki so že itak vsi naturalizirani ameriški državljani. Torej rojaki, ki še nimate prvih ameriških papirjev, pojdite na sodišče, kar najprej mogoče, in si preskrbite prvi ameriški papir, ki sedaj stane samo en dolar. Z dnem 1. julija t. 1. bo pa stal pet ($5.00) dolarjev, in pristojbina za drugi papir bo pa stala $10.00, namesto $4.00 kot sedaj. Lokalni klubi Zveze pričnejo ta mesec z delom naturalizacije naših rojakov v Minnesoti. Odbor za naturalizacijo v vsakem posameznem klubu se bo trudil, ia preskrbi prvi papir vsakemu Jugoslovanu lokalne naselbine, ki še nima prvega papirja. Ako bodo vsi lokalni klubi Zveze vršili njih dolžnost na polju naturalizacije našega naroda, smo lahko uverjeni, da dne 1. julija t. 1. ne bo več niti enega Jugoslovana v St. Louis okraju Minnesote, ki bi ne imel prvega ameriškega papirja. Ce to delo uspešno izvršimo, dovršili bomo dvojno delo, to je, prihranili bomo vsakemu Jugo-lovanu, ki dobi prvi papir pred 1. julijem $4.00, drugič bomo pa tudi lahko ponosni, ker ne bomo več imeli med našim narodom takih, ki jih navadno nazivajo “aliens,” in vsled tega nas bodo tujerodci malo bolj čislali in spostovali. Torej rojaki na delo za natu-raliziranje Jugoslovanov v Minnesoti ! John Movern, tajnik A. J. Z. v Minnesoti. -------o-------- V SPOMIN Ob obletnici smrti ljubljenega soproga, oziroma očeta Franka Nagoda, člana društva št. 57 JSKJ, ki je preminil 24. aprila 1928. Zopet je prišla pomlad in vse se veseli prebujenja v naravi, toda našo pomladno radost nam greni spomin na tisti usodni pomladni dan, ko Te je nemila smrt iztrgala iz nage srede, nepozabni soprog in oče. Že eto dni smo ločeni, in obletnico hočemo praznovati s tem, da obiščemo prostor, kjer se odpočivaš od zemeljskega trpljenja, da Ti okineamo gomilo s cvetlicami, katere orosimo s solzami hvaležnosti in ljubezni. Žalujoči ostali: Uršula Na- goda, soproga; Frank, Louis, John in Albert, sinovi; Mary, Angela, Cilie, Julia in Rosie, hčere. Export, Pa., 17. aprila 1929. -----------------o-------- << Krokodilove solze’ Neki profesor na medicinski fakulteti v Minsku je v svojem predavanju poročal o izrednem primeru, da neka 15-letna mladenka pretaka “krokodilove solze”. Kakor je znano, se krokodil ne joče iz usmiljenja nad plenom, ko ga drobi s svojimi zobmi, marveč ker gibanje čeljustnih mišic deluje na organe, ki izločujejo solze. Ono rusko dekle joče na desno oko, kadar je. levo ostane suho. če je jezna ali če trjii, takrat joče samo na levo oko in desno ostane suho. Desno oko ne reagira ne dekletove notranje občutke. Zdravniki se trudijo, da bi razjasnili ^a fenomen. Susp PREMEMBE 825; (Nadaljevanje iz 4. strani) 10810; Robert Debevec, pr el ^luštvo št. 49. — Bernice sfometz’ 10812- 1 f LD5Jštvo št- 58. — Eva Pete- ; - Sili j, 0813; Agnes Petelin, 10814 j. Ul'uštvo št. 60,—Clara Kraj- h’7/lk’10815. " ‘ K?r,uštvo št. 66. — Dolores sJ il 10gie- ■„ Jr ru®tv° Št. 68. — John Bis-lClC’ ln’ 10817. J?? ,?,ro8tvo št. 111. _ Frank J. \ dla> 10818; William M. Ska-’• f 1°819; Mary Skala, 10820; 370 • 1p 'a ^ ^kala, 10821; Joseph- *70-A. Skala, 10822. 1 „ . i .ruštvo št. 128. — Frank ] 1 61 ’ 10823; Virginia M. Se- Hi’ ,10824; Lawrence F. Se- ] pet s*r, 10825_ 65; PruStvo št. 133. — Frances 10826. - Pr ruštvo št. 137. — Robert • ti it U ara’ 10827; Raymond F. Pris 'tara. i0828. l’ ■ ,;?tV0 št 449- — Vida Mar-830 * ’ Frank Senicar, ell. 2 J^tvo št. 150. — John Do- I h’ -10881- • ltiUStV° št 154- — Margaret ; 3n’ t *^2; John Rosyak, -3imPf Stanley Rosyak, 10834; rw ne Rosyak, 10835. _ pd Ustvo gt. 159. — Victor aJed, 10836 - # J.rU^Vo št. 170. — Elsie Bor-3n, ' rs’ 10837. 78; 1 'uStvo št. 172. — Amelia ina® wVlc’ 10838; Grace Winovic, jel’ ' nv ’ Sdward Winovic, 10840; la & Nl p°rtuna, 10841; Rosie 10842. - Pfi |i^Stvo št. 175. — Viola Mi-9882; 1’08140843; Josephine Sliv- , - SuSf ze?StV° št 182. — Olga M. 27144» 10845; Stella Dzubon, Fra"' S47’ J°sephine Dzubon, )rn'v<. zugell, 10848. Š - pr' št- 190- — Annie ! 238*5 S' I0843- vic' ' losi 192, - La"'renco >884; )i'uL • i F- { :dj,, ° št. 196. — Harry J. nk De; t.io8l°851; Martin F. Ber- ank J >8^)}, T3. ' ... - •' j f 1 ishler, glavni tajnik. v - Pr*st ------- Haz*1 Skr RA IZPLAČANA hn $ 4ADA ONEMOGLIH MARC 1929 UR|\tY BENEFIT PAID __ Sf THE MONTH OF evic, WITvARCH 1929 P Tfll, v benefid paid dur- - pr’8* 5 y M0NT« OF MARCH 1929 325; ! lrc{i — March 5th prrV ; Tv. No ,!?le člana (ice Svota „ a ame member Amount - Prl ; ^ton Bolk .6- p John u ? ’ Aa 021ch __________________ 10.00 j'^ment John “ >|AsPUShin 38.76 nil Za Martin l OK *■^ -59 72 MAB Bun™1 John ■ ro» A^m:m za itt 40-80 “Vr;f»«»t2aGe<„.t,e 42-00 - h° \ A^!iU1 43-20 Rabic- f za George — J°S^ ASe *Ch 43.20 I Bari(.unt Za Barbara L 18AS lorenC | ent za Steve Sadar-1 43.20 »• - I C fnt za Nick Jr Asesi!llch 38.76 • " I nt 2a Joseph _ — Ralt! Demshar 25.00 strani^ Mihael ««1 25'00 John I ,S 25-00 I Vaiej inland 50.00 Ases, ‘n Leskovec 1-5.00 Andrew — f A8Gsmem 16'44 I 7 ^‘keli Za Andrew I I AsesmL'42-00 I I ^tr°j’n "a rank I 42'°° I I Nmtm ,a , 43-20 I * !0,2 14'04 BB ? , ot-ocnik L. 26. marca — March 26th 2 Matt Kurre ....— 25.50 2 John Zobec ______________ 56.00 2 Mary Gorshe 27.00 2 John Puzel 28.00 2 Frank Seme -... 33.00 2 Angela Vidmar 54.00 2 John Pirc --------------- 28.00 2 Christine Lobe 62.00 4 John Guzelj .... 7.00 1 4 Frank Branko 54.00 1 4 Jernej Pavlich 46.00 4 4 Peter Troha 12.00 1 6 Rose Cerne ... « 28.00 1 6 Frank Tomazin 25.00 1 6 Anton Ule 26.00 1 6 John Dougan .... 75.00 1 6 John Dougan ............. 21.00 4 6 Agnes Jancar 10.00 1 6 John Siranovich 64.00 1 6 Frank Gulich . . 58.Op 1 6 Regina Kus 15.00 1 6 Joseph Evanish 10.00 1 6 John Stembal . 38.00 1 9 Stanislav Fink 28.00 1 9 Michael Klobuchar 21.00 1 9 John Kestnar 32.00 1 ,9 Steve Rozich 11.00 * 9 Frank Sedlar .......... 28.00 1 9 John D. Zunich .. 5.00 1 9 John Kocjan 10.00 • 9 Nick Badovinac 28.00 1 9 Math Fabec 30.00 1 9 Frank Lenarsich 24.00 ] - 9 John Adam 29.00 ] 9 Martin Sustarsich 30.00 1 9 Jacob Benchich 13.50 1 12 Frank Grubar 14.00 ’ 12 Louis Murovich 28.00 12 Louis Murovich 28.00 ' 15 Peter Culig _____________ 55.00 15 John Ribich ...... 22.00 15 Peter Okicich 11.00 15 Anton Germ 4.00 16 Martin Silbert 28.00 16 Andrep Sustarsich 27.00 16 Andrej Tomc ... 46.00 16 Joseph Rudar 10.00 16 Milovan Vudragovich 28.00 21 Math Jankovich 56.00 21 Jannie Sustersich 39.00 22 Frank Cepuran 21.00 26 Marko Cavrak 26.00 26 Anton Sprohar 32.00 26 Frank Gerlovich 13.50 26 John Smrdel * 14.00 26 Steve Kocsis 47.00 26 Joseph Krajnc 26.00 26 John Kranland 14.50 26 Janko Razum 44.00 26 Louis Trontel 29.00 29 Frank Dolinar 27.00 35 Matt Tursic 22.00 35 Frank'' Svelc 92.00 35 John Vicic 27.00 35 Frank Primsar 78.00 35 Mary Cerka 21.00 35 Rudolph Perchin 28.00 35 Frank Knap 54.00 1 36 Math Sergan, Estate 14.00 1 37 Frank Strmole 28.00 • 37 Lawrence Vidmar 14.00 1 37 John Milavec 33.00 1 37 Anton Jarc 13.00 I 37 Frank Krsul 108.00 > 37 Mary Stariha 16.00 } 40 Anton Jakel 14.00 ) 45 John Hribernik 9.00 ) 45 John Hribar 21.00 ) 45 Joseph S. Zore 16.00 ) 45 George Volkar 22.00 ) 45 Louis Komlanc 24.00 ) 45 Luka Cesnik 13.00 ) 45 Frank Fon 14.00 ) 45 John Vidmar 6.5Q ) 45 John Vidmar 8.00 ) 45 Anna Praprotnik 28.00 45 Joseph Codromaz 44.00 jf ...-, ■. _______________ -. - . *i» I tlr= --------------------------------------^ :: OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevanje) K temu dvojnemu strahu pride še skrivnost, ki je še vedno obdajala obnašanje mojih prijateljev, njihov nepojasnjen odhod z ostroga, njihova nerazumljiva izročitev zemljevida ali kar je še težje razumeti, zdravnikovo poslednje svarilo Sil-verju: “Pazite na vihar, kadar ga boste našli!” in radi mi boste verjeli, kako malo mi je dišal zajutrek in kako nemirnega srca sem šel s svojimi gospodarji iskat zaklad. čuden prizor bi se nudil onemu, ki bi nas videl. Vsi smo bili v umazanih mornarskih oblekah in vsi razen enega oboroženi do zob. Silver si je obesil dve puški okoli rame—eno spredaj eno zadaj, vrhu tega je imel veliko sabljo okoli pasu in samokres v vsakem žepu svoje suknje. Da izpopolni nje govo čudno zunanjost, mu je sedel kapitan Flint na rami in govoril vse mogoče in nemogoče. Jaz sem imel vrv privezano okoli pasu in pokorno korakal za kuharjem, ki je držal za drugi konec sedaj s svojo prosto roko, sedaj s svojimi mogočnimi zobmi. V resnici, vodili so me kakor kakega medveda. Ostali so bili oboroženi na različne načine; nekateri sc nosili tudi lopate in krampe—kajti to so bile najbolj potrebne stvari, ki so jih prinesli s Hispaniole na suho—drugi so pa nosili svinjino, kruh in žganje za popoldansko kosilo. Vsa ta živila so bila iz naše zaloge, kakor sem opazil, in uvidel sem resničnost Silverjevih besedi iz prejane noči. A ko bi ne bi) sklenil kupčije ali pogodb^ z zdravnikom, bi bili on in njegovi uporniki sedaj, ko so bili brez ladje, primorani živeti ob sami vodi in lovu. Mornarji navadno niso dobri strelci in vrhu vsega tega, da so bili tako na slabem z živežem, ni bilo verjetno, da bi bili dobro preskrbljeni s smodnikom. No, tako opravljeni smo odrinili—celo oni z razbito glavo, ki bi bil moral gotovo ostati v senci—in korakali raztreseno drug za drugim proti obrežju, kjer sta nas čakala čolna. Cele na teh je bilo videti sledove brezumnosti pijanih roparjev; v enem je bila polomljena klop, oba pa polna blata in vode. Morali smo jih radi varnosti vleči seboj in potem, ko smo se razdelili med njima, smo se napotili proti sidrišču. Ko smo veslali-čezenj, se jo vnel razgovor glede zemljevida. Rdeči križ je bil seveda prevelik, da bi mogel služiti kot navodilo, in opazke na zadnji strani so bile nekoliko dvoumno Kakor se utegne čitatelj spomin jati, so se glasile tako-le: “Visoko drevo, greben Daljnogleda, eno točko od SSI.i proti S.” “Otok okostja — IJI proti I.” “Deset čevljev.” Neko visoko drevo je bilo torej glavno znamenje. Ravno pred nami je bilo sidrišče, obdano od planote, ki je bila dve-do tristo čevljev .in združena na severni strani s strmim bregom Daljnogleda in ki sc je proti jugu zopet vzdigovala v divjo in skalnato goro imenovano Gora srednje jambore. Vrh piano te so rastle smreke različne velikosti in povsod so se dvigala druga dreveia štirideset do petdeset čevljev nad svoje sosede; katero je bilo potem ono posebno “visoko drevo” kapitana Flin ta, se je lahko dognalo samo na mestu in s pomočjo kompasa, Po Silverjevem navodilu smo veslali počasi, da se ne bi prezgodaj utrudili, in po precej dolgi vožnji smo stopili na su-ho^pri izlivu druge reke—one, ki teče po gozdnati grapi Daljnogleda. Odtod smo krenili na levo in začeli stopati po hribu navzgor proti planoti. V začetku so težavna in bi una zemlja in divje močvirnate rastline zelo ovirale našo pot; polagoma pa je'bil hrib bolj strm in kamenit; gozd je poste! bolj redek. V resnici je bil zelo prijazen del otoka, kamor ?mo sedaj prišli. Močno dišeče bodičevje in množice cvetočega grmovja so nadomeščale travo. Gosto drevje zelenega muškatnega oreha je bilo tu in lam pomešano s smrekami. Družba se je razprostrla, vpila in skakala semtertja. Nekako v sredi in precej daleč za ostalimi sva hodila Silver in jaz — jaz privezan k svoji vrvici, on pa s težavo stopajoč in globoko hropel. Od časa do časa sem mu moral podati roko, ker bi mu sicer izpodrsnilo in bi padel vznak po hribu dol. Na ta način smo hodili nekako pol milje ter mo se bližali robu planote, ko je začel mož na skrajni levici glasno in prestrašeno vpiti. Klic za klicem je prihajal od njega in so stekli ostali proti onemu kraju. “Vendar ni mogel najti zaklada,” je rekel stari Morgan in hitel z desne mimo nas. “Kajti to je čisto zgoraj.” Ko smo dospeli tudi mi tja, je bilo v resnici nekaj drugega. Ob vznožju velike smreke in sredi zelenih ovijalk, ki so celo dvignile nekoliko manjših kosti, je ležalo človeško okostje z nekoliko raztrganimi kosci obleke po tleh. Mislim, da je vsakega izmed nas za trenutek obšla zona. “Mornar je bil to,” je rekel Jurij Merry, ki je bil bolj po-grmen kakor ostali, in stopi! bližje ter preiskoval obleko, “saj to je dobro mornarsko blago.” “Da, da,” je rekel Silver, “bo že tako; mislim, da vendar nisi pričakoval najti kakšnega škofa tukaj. Kako pa leže te kosti? To ni naravno?” In v resnici se je pokazalo pri natančnejšem preiskovanju, da jo bilo nemogoče, da bi ležalo truplo v naravni legi. “Nekaj mi je prišlo v moj6 staro glavo,” je opomnil Silver. “Tukaj je kompas in tamkaj vrh Otoka okostij, ki štrli v zrak kakor zob. Določite, prosim, lego tega okostja.” In zgodilo se je. Truplo je kazalo naravnost proti otoku in kompas je kazal čisto IJI proti I. ‘?Sem si mislil,” je zaklical kuhar, “to tukaj je kažipot, Ravno tamkaj pa drži naša pot proti severni zvezdi in lepim denarcem! Toda, grom in strela! Kar mraz me spreletava, k-.i-dar se spomnim na Flinta. To je ena njegovih šal. On in ona šesterica so bili edini tukaj; pobil jih je vse po vrsti; tega tukaj pa je privlekel semkaj ter ga položil po kompasu, da! Dolge kosti so to in lasje so bili rumeni. Da, to bi utegnil biti Allar-dyce. Ali se spominjaš na Alardyce, Tom Morgan?” “Da, da,” je odvrnil Morgan, “spominjam se ga; dolžan mi ,ie bil in je vzel seboj moj nož, ko je šel na suho.” opevali našega kmeta, našo vas, so se malce učili pri Murnu. Njegove pesmi so še vedno brevir dojmljivih duš, ki ljubijo moderno, čuvstveno razgiban pesniški izraz slovenskega kmetstva. Spisal si je epitaf, ki ga dovolj označuje: Življenje celo sprt, nestalen, miru resnice, sreče je iskal; njegov bil smoter temen, daljen, umel ga ni, zato je pal. Murn-Aleksandrov je ime, ki bo vedno živelo v našem jeziku in naši kulturi. GLASOVI Z RODNE GRUDE Na velikonočno nedeljo je v Tunjicah pri Kamniku pogorela znana romarska cerkev sv. Ane, Bržčas zaradi odvrženega cigaretnega ogorka se je vnelo suho mahovje na strehi pri zvonikih in je ogenj kmalu objel vso streho. Domačini s kamniškimi gasilci so požar komaj še omejili, uničil pa je medtem vse ostrešje in notranjost, škoda še ni ocenjena in preiskava tudi še ni dognala, kdo je z brezobzirno zanikrnostjo povzročil uničenje znamenite farne cerkve tunjiške. Priprave ia sprejem ameriških letoviščarjev v Primorju Na Sušaku se je mudil te dni ravnatelj centrale Putnika iz Beograda g. Perše, ki je prispel, da pripravi vse potrebno zn sprejem ameriških letoviščarjev in njihovo potovanje po jugoslo-venski ri vi j eri. Američani poselijo .jugoslovensko Primorje v 20 večjih kupinah. V eni skupini bodo naši izseljenci, ki poselijo svoje rojake. Jadranska .plovidba je dala ameriškim izletnikom na razpolago nekaj parnikov, da si bodo lahko ogledali vse hrvatsko Primorje in Dalmacijo. En del ameriški n letoviščarjev prispe v Jugoslavi-16 preko" Italije,' drugi pa pVeko Grčije. Tudi v Avstriji se pripravljajo večje skupine letoviščarjev, ki hočejo preživeti počitnice v jugoslovenskih kopališčih in letoviščih. V Svečah na Koroškem se je aedavno vršila velika pevska prireditev, pri kateri je sodelovalo deset pevskih zborov iz Ro-:a in krajev ob Vrbskem jezeru. Slovenski kmečki fantje, ki sestavljajo te zbore, so peli samo Icoroške narodne pesmi. Komisarijat v Kranju. Ljubljanski veliki župan je imenoval dosedanjega župana g. Ciri-:a Pirca za komisarja mestne jbčine kranjske. V sosvet so imenovani vsi bivši člani razpuščenega občinskega odbora. o--------------------- NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo ža-I lostno vest, da je za vedno za-j Lisnil oči ljubljeni soprog' ozi roma oče' Charles Miloš. Poškodovan je bil pri delu v premogokopu dne 8. februarja in je na posledicah teh poškodb umrl 20. marca. Bil je član J. S. K. Jednote in S. N. P. Jed-note. Kako priljubljen je bil . pokojnik med rojaki in znanci, pokazal je njegov pogreb, ki je bil veličasten, kot še malokateri v našem mestu. Vsem darovalcem vencev in j vsem, ki so nam v težkih urah i na kateri koli način izkazali : svoje sožalje in pomoč, se na item mestu najtopleje zah val j u-■ jemo. Žalujoče ostale: Matilda Mi- (Dalje prihodnjič) OBNOVLJENI SLOVENSKI LISTI V ITALIJI. Na Veliki petek je izšla v Gorici prva številka novega slovenskega tednika pod imenom “Novi list”. Po večmesečnem presledku, odkar so bili ustavljeni slovenski listi v Trstu in Gorici, so italijanske oblasti dovolile bivšemu poslancu dr. Engelbert Besednjaku, da začne pod svojim uredništvom izdajati dva slovenska in en hrvatski list. Poleg “Novega lista”, ki je politično informativen tednik, bosta izhajala še poučni in zabavni mesečnik “Družina” in hrvatski tednik “Istarski list”. Vsi trije bodo izhajali v Gorici. Prvi številki “Novega lista” je napisal dr. Besednjak uvod, v katerem pravi med drugim: “S pričujočo številko “Novega lista” se pojavlja po večmesečnem presledku spet slovenski časnik v deželi. Našemu omikanemu ljudstvu je bilo hudo, da ni moglo več zasledovati domačih in tujih dogodkov. Čutilo se je prikrajšano v svoji potrebi po izobrazbi, zadeto v svojih gospodarskih koristih. O tem stanju smo poročali po ukinjenju slovanskega tiska v Rim in obrnili nanj pažnjo osrednje vlade. G. Mussolini je uvidel in se odločil, da dovoli Slovencem en mesečnik in en tednik in ravno tak en tednik Hrvatom. -------O------ PETDESETLETNICA JOSIPA MURNA-ALEKSAN-DROVA šla je tiho mimo nas, kakor so tihe njegove pesmi. Neopažen jubilej, ki ga ne more slaviti, kdor je v grobu. In kdor živi, ga slavi s težkim srcem, če ljubi življenje in mladost. Josip Murn se je rodil 4. marci 1.r79 v Ljubljani kot nezakonski sin lepe služkinje s kmetov — Gorenjke. Njegova mladost je bila žalostna, in če je čutil v prezgodaj ugaslem življenju kaj naslade, ,ie bila iluzorna: bila je idealna ljubezen, bile so pesmi, bile jlepe sanje in fantovski ideali, živel je v stari cukrarni, rojstni hiši moderne slovenske lirike, študiral gimnazijo, pisal pesmi, dvoril dekletom in zahajal na dolge izprehode tja proti Devici Mariji v Polju, kjer je užival lepoto njiv in “blesk gora in dolin”. Doštudiral je srednjo šolo in korajžno krenil s tovariši na Dunaj, toda glad ga je prisilil k povratku. Ponosen, a tih in bolehav je hodil po ljubljanskih ulicah, mislil na lepo Almo in pripravljal pesniško zbirko, pisal prijateljem vesela pisma, v vsej svoji bedi in bolezni prešerno verujoč v življenje. Takrat potrkam Damijan ti na zid, takrat bom mandeljnov in življenja sit. Prišla je ta ura in usoda služkinjinega sina se je dopolnila v oni isti cukrarni, kjer je živel kot dijak, v oni isti sobici, kjer je dve leti pred njim izdihnil Dragotin Kette. Umrl je dne 18. junija 1901. Zdaj je na pokopališču Sv. Križa združen s kostmi Ketteja iii Can-karja/v hramu slovenske kulture z najboljšimi duhovi, ki so spregovorili z našo ljubo besedo. To je skoraj vsa vnanja zgodba Murnovega življenja, življenja brez burnih dogodkov, življenja, ki se je izgubilo pod tiho travo, kakor potoček na livadi, Njegov tovariš in prijatelj Ivan Prijatelj je izdal 1. 1903 pesmi Aleksandrova pri Schwentnerju (“Pesmi in romance”) in jim napi- nežni mladosti štirih let. Nepozabni pokojnik je bil član mladinskega oddelka J. S. K. Jednote in Samostojnega podpornega društva. Zahvaljujeva se tem potom mladinskemu oddelku društva št. 94 JSKJ za krasen šopek cvetlic v zadnji pozdrav, kakor tudi uradnikom Samostojnega društva za njih skrb pri pogrebu. Za lepe vence in šopke in za izražena sožalja se prisrčno zahvaljujeva: Mr. in Mrs. Frank Kranc in družini, Mr. in Mrs. Anton Grum, Mr. in Mrs. John Sku-bel.j, Mr. in Mrs. Frank Grum, Mr. in Mrs. Thomas Kranc, Mr. in Mrs. Joe Bezek in Mr. in Mrs. Jacob Bezek. Lepa hvala tudi fantom mladinskega oddelka JSKJ, ki so nosili krsto. Ti pa, ljubljeni sinček, počivaj sladko v rodni ameriški zemlji! John in Frances Grum, žalu-ča stariša. Waukegan, 111., 8. aprila 1929. ŠOLA ZA ODRASLO MLADINO Odraslo slovenska mladina v Clevelandu, ima lepo priliko za izpopolni en j c znanja materinskega jezika v Slovenskem Narodnem■ Domu vsaki petek zvečer. Začetnike poučuje Mr. Edwin Primoshic od polu sedmih do osmih zvečer, višji razred, pa Mr. Vatro Grili od osmih do poludesetih zvečer. KOVINE T od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. C L Al R AVE. CLEVELAND, OHIO sal uvod, ki je še danes osamljen v naši literaturi; uvod, kakor ga je zaslužilo pesnikovo delo. V vseh naših šolah se danes uče Murnove pesmi in vsak učitelj slovenskega jezika pripoveduje o njem, da je bil “pesnik slovenske zemlje”. In je bil res in vsi, ki so pozneje loš, soproga; Angela in Helen Miloš, hčerki. Rock Springs, Wyo., 12. aprila 1929. KJE JE ? Kje se nahaja moj mož John Pedri? Zanj bi rada zvedela njegova žena Savarino Pedri. Bivala sva skupaj v Wyco, W. Va. Lansko leto je bila moja sestra v Minnesoti na smrt bolna in mož mi je dovolil, da sg;n jo šla obiskat. Odšla sem 17. avgusta 1928, moj mož pa je odpotoval od tam 23. avgusta 1928, neznano kam. Tako mi je sporočil brat mojega moža, s katerim sta bila ,skupaj na hrani. Potem je bratu pisal iz C. 106, Union City, Indiana. To je bilo oktobra meseca lanskega leta. Njegov brat mi je pismo poslal, in jaz sem mu takoj pisala registrirano pismo, katero je prejel, a odgovoril ni nič. On je rodom.Italijan, pa je član JSKJ. Zato prosim cenjene sobrate, če je kateremu kaj znano, kje se moj mož nahaja, naj mi sporoči, za kar mu bom zelo hvaležna, ker se nahajamo v veliki bedi jaz in dva njegova otroka. — Mrs. Savarino Pedri. L. Box 51. McKinley, Minn. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javili Notar 4905 Butler Street, PUtslmrtft*, & Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vratc, oporok« vse druge v notarski pose! spadajoče dokumente, bodisi /.n Amerik« stari kraj. Pišite ali pridite osebno. *e\ PREKAJENO MESO tu'1 Šunke, plečeta, želodce in klobase, vse izdelano in preparirano po pri*1 starokrajskem načinu, dobite pri SLOVENE PROVISION CO., 3452 Independence Rd., Cleveland, (). Prepričajte se n fini kakovosti našega suhega mesa. Pridite, telefoni1, (na LJroadvvav 1353-M) ali pišite. Vabilo na Veselico Ko f .o T; I' v v *!' v v v v •!* *!‘v *!* v •!*•!* *I*v •!« v v v* v v v v v •***•' * k »is, lars |se katero priredi DRUŠTVO MARIJE VNEBO VZETE, st. io:s j. s. K. J. L ' fll v nedeljo 28. aprila, .! / • .1 ' , - • ; , r J T • ' l f } f v ■ ob sedmi uri zvečer [jgo fensi , lar Joda V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE., i V COLLIN WOOD jtove Tem potom vabimo cenjeno občinstvo iz Collinwooda in okoj'Tfllla da se veselice v obilem številu udeleži, še posebej pa so vablj^ečei' v.se društvene članice. Zabave bo dovolj za stare in mlade, >n | najboljšo postrežbo bo poskrbljeno. Godba bo izvrstna. F °V( Torej na svidenje v nedeljo 28. aprila! Pe80 ODBOB fensk ff-as.-------- ZASTAVE, REGALIJE in vse druge društvene polrebščine. Pišite po vzorje in cene n* jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton Radio)1 IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strok® spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Največja in najstarejča slovenska (tatarska trgovina r Zlatarske predmete vseh vrst,,gramofone, piane in radio v**® In izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE «033 St. Clair A v«, in 93« E. 79th St.. CleT«U*d. O. Dyr eve] tnik Sob] eveli ■Vi "i ,J1' Jr GLAS NARODA NAJSTAKKJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donnšti vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlomit St„ New York, N. T. tir IZŠEL JE Slovensko Amerikank , L '-r len \sKj. iiovensKO AmeriKw a KOLEDAP za leto 1929 iv n« V Cena 50c Naročila pošljite n® K’ Slovenic Publish1 Co. 5? 82 Cortlandt St« i&l’ty. NEW YORK, N. *' JL 111 ...... vpvt, NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni preminil najin ljubljeni edini sinček, v Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE Rifii ; p ko te s GLAVNI SPOMLADANSKI priredimo dne 10. maja 1929 s parnikom “ILE DE FRANCE’* najnovejšim, najhitrejšim in največjim parnik0 k^.1 francoske parobrodne družbe. Nadaljne izlete priredimo: PRESIDENTE WILSON na Trst dne 22. maja 1929 PARIS dne 25. junija 1929 ILE DE FRANCE dne 26. julija 1929 pod osebnim vodstvom našega uradnika Mr. John Krecic _ Za vse te izlete imamo rezervirane najboljše prostore. PrcS 1 potne listine in zaarajte si prostor pravočasno! r*1«!, ttelj j m sl0 trb0lj 1° je Ntuj Za vsa nadaljna pojasnila pišite na; SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, MIKE UNETICH SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, PA-Opravlja točno in korektno vse v notarsko stroko spadajoč Phone: 181-J, Republic, Pa. ' ittKfflwmttuwwwuwwtttmmmmttmnwnfflmmnttmwnm**