Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrata: 8 kr., če se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ „ „ „ „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji se eona primerno zmanjša. Rokop Iti se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (»lministracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list zulimitl narod. Po poŠti prejeman velja: Za ealo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 ,, ~~ ,, Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za colo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan veljd 60 kr. več na leto. VrednIStvo na Dunajski afcs^ .'Kl'* štev. 15 v Modijatovi hiši. f„ Izhaja po trikrat na tedon in.-* - v t sioer v torok, četrtek in solijo. Vabilo k naročevanjn „SLOVENGA« za zadnjo četrtletje t. 1. List po pošti prejeman velja pri trikratnem izhajanji za celo leto . . 10 gl. — kr. „ polleta . . 5 „ — „ „ četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji sprejeman; Za celo leto......8 gl. 40 kr. „ pol leta......4 „ 20 „ „ četrt leta ..... . 2 „ 10 „ Posamezne številke . . . — „ 7 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta.....1 gl. 50 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. List pošljemo, kakor je že v navadi, vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer imamo kot naročnika. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen) Opomba. Kdor je kaj na dolgu, tega prosimo, da do novega leta svoj dolg poravnd, ker lahko mogoče, da bo kak spremen z listom in tedaj moramo tudi mi vse staro poravnati. Vredništvo in opravništvo. Zemljišče in kapital. i. Ker Be dan danes vedno priporočajo in nekoliko tudi snujejo posojilnice, ki naj bi kmetom brez posebnih Hitnost dajale kredit, hočemo nekaj o tako zvanem zemljiščnem ali kmetijskem kreditu spregovoriti. Marsikateri čitatelj uže miga z ramami misleč Bi: tega pa uže ne bom bra1 take reči so za-me presu- hoparne in tudi previsoko pisane. A premisliti je treba, da so narodno gospodarska vprašanja ne dade feljtonistično obdelovati, ker so resna proza vsakdanjega življenja, zarad katere Bi je treba včasih prav zelo glavo ubijati. Vendar Bi pa hočemo prizadevati, kolikor je pri taki tvarini možno, umevno piBati in zraven tudi, kolikor toliko zanimivo, ker bomo občemu mnenju naravnost nasproti dokazali, da je tako zvani zemljiščni kredit, da si v nekaterih slučajih morebiti koristen, Bploh protinaraven in škodljiv. Kaj je kredit? Kredit, kakor si ga navadno mislimo, je ako se kaj, ki ima uže sedaj vrednost, zamenja s čem, ki aedaj nima vrednosti, a jo bode imelo kmalu iu sicer veliko; tedaj je kredit zamenjava sedanje vrednosti v kolikor mogoče bližnjo in visoko prihodnjo vrednost. Kredit se navadno deli v oseben in Btvaren; oseben je, ako se posodi osebi brez ozira na nje imetje, stvaren pa, ako se posodi na imetje brez ozira na osebo. Ta razdelitev Be pa nam ne zdi prikladna, ker to, kar se imenuje stvarni kredit ni prav za prav kredit, nego le zastavno posojilo. Imajo li kmetje kaj kredita v ljubljanski hranilnici? Kavno toliko, kolikor v zastavljavnici, to je uič. če je še tako pošten, ne dobi nič, ako ne prinese seboj verne hipoteke, to je, ako ne zastavi svojega zemljišča, kakor ne dobi nič v zastavljavnic, ako ne zastavi Bvoje suknje ali ure. Pri kreditu se sedanja vrednost zamenja s prihodnjo, pri stvarnem kreditu se pa dve sedanji vrednosti zamenjate in zategadelj je stvarni kredit le zastava, no pa kredit. Kredit je tedaj le oseben. Morejo pa li kmetje imeti oseben kredit? Naravnost re- čemo: ne morejo. Kdor daje oseben kredit, ga daje le, če more preračuniti visoko prihodnjo vrednost; vrednost, ki se zaupa, se mora v bližnji prihodnjosti uresničiti (realizirati). To se godi v trgovini in v velicih tovarnah, kjer se vrši nagla, z gotovostjo preračunljiva sprememba malih vrednostij v večje. Ako posodiš trgovcu izvedenemu, ki je pa še le začetnik, 5000 gld., posodil si mu jih na osebni kredit, zaupajoč njegovi poštenosti in izvedenosti. Kupil je v Trstu blago, katero je morebiti uže v pol leta razprodal z dobičkom 20 odstotkov; tedaj more tebi uže za pol leta OBebni kredit poplačati z 10%. Pri kmetijstvu je pa ravno nasprotno. Povrniti Be more še le čez kaj let, v obrokih; slabe letine, uime, živinske bolezni, pogorišča in drugi slučaji uničijo vso gotovost in utegnejo zadrževati povrnitev, Bog ve, koliko let. Kdor pa vendar denar posodi na zemljišče, posodi ga le na zastavo, na hipoteko. Kedar ni možna zastava, tudi kredit ni možen. Kar se v kmetijstvu imenuje oseben kredit je navadno (tedaj ne vedno) le zastavno oderuštvo. Ako ne zastavi kmet repa v hlevu ali žita na polji, ne dobi nič. Ker tedaj osebnega kredita pri kmetijstvu ni, oglejmo si Btvarni kredit, ki bi Be pa, kakor smo rekli, bolj prikladuo mogel imenovati zastavno posojilo. Zemljiščni ali kmetijski kredit, kakor je Bedaj sploh v navadi, je protinaraven, ker se zemljišče i^-notranjih vzrokov ne da meriti z denarnim kapitalom. Pravim, z denarnim kapitalom, ker se denar in kapital nekoliko razločujeta; goldinarje ali krajcarje, za katere si imo obleke ali živeža in ki na videz toraj j kup Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881. (Spisuje M. Miliaeljev.) (Dalja.) 1. Augustov mavzolej blizo Tibere. Hranil je v sebi pepel cesarja Augusta in njegove družine. Dandanašnji se imenuje amfi-teater Coreo ter tu se kažejo glediščine igre in umetno jahanje. Sicer ni ostajalo drugega k.^bor podložno zidovje in 13 grobnih sob. 2. Rakev C. Publija Bibula, (ali ,,Pijanca" po slovensko) je na konec ulico Corso, kjer se vzdiguje via di Marforio. Je še iz časov Btare r make republike. 3. Mavzolej Ha dri j an o v. (Št. An-geljski grad.) Hadrijan jo hotel, da njegov mavzolej naj prekosi v veličastu vse, kar je bilo dou hmal vid ti. Sestavljen je iz okroglega zidovja postavljenega na hodne tla. Okrajki si bili polni kipov. Na vrhu se je vzdigovol velikanski Hadrijanov kip, kterega glava se nahaja v vatikanskem muzeju. Uhod je bil nasproti mostu enacega imena. Prostorne stopnice razsvitijena po dušaikih ali zračnih luknjah, ktere še obstoje, bo vodile clo na konju do prve baterije. Ta mavzolej je bil do 537 1. popolnoma ohranjen. Grki ali vshodco rimsko carstvo si je osvojilo Italijo. Pod slavnim Justinijanom ali ,.Upravdom", ker je bil slovanskega rodu, so Goti z njih kraljem Vitigom napadli Rim. Grški vojaki so pri brambi mavzoleja razbili kipe ter jih metali na napadnike. V srednjem veku so se stranke med seboj krvavo v Rimu borile, tedaj bo opustošili Rim, razrušili in razdjali angelj-ski grad. Aleksander VI. je pomnožil njegovo utrjenje ter ga združil z Vatikanom po pokritem sprehajališču, ki vodi memo obzidja Leoninskega mesta. Po tem sprehajališču ro jo mogel v št. angeljBki grau zateči Kiement VII. ob čssu ko |o uskok Bourbone 1527 brez vedenia cesarja Karlu. V. Rim oblegal in ga osvojil, pri čemur jo bil p t tudi sam vstreljen. Iran v sebi tudi krasno *obe h slikarijami. Letu 1026 je sklenil Urban VIII. dokončati zvuuajno brambeno obzidje angdjskega grada, memo kterega smo hodili vsaki dan v cerkev sv. Petra. Benedikt XIV. je dal postaviti okoli 1750. leta na višek pozlačenega brouenega an- gelja zlitega od Fiamca Petra Vergchaffelt, v spomin prikazanja sv. nadangelja Mihaela, [ki je utikal 590. 1. meč v nožnico, ko so ljudje v procesijah prosili za odvrnenje Btrašne kuge. Od tod ime št. angelski grad. Poleg Btreljanja ob velikih slovesnostih, se je spuščal na praznik sv. Petra in Paula prekrasen umeten ogenj, imenovan navadno „Girandola". Od 1870 pa so omolknili topovi in tudi umetni ogenj se je opustil. Žalostno smo morali memogrede gledati, kako se zdaj laški vojščaki, večidel same revne poBtave v njem in pred njem na straži šopirijo. — Poleg tega je še mnogo drugih manjših spominskih rakov, ktere opisovati nima Vaš „Slov." še dovoli prostora. — Ko bi hotel ali mogel človek vse spomina vredno opisati ali dopovedati, pnč nima dovolj čuta niti moči. Kajt', o kolikih brezštevilnih knjižnicah, ki štejejo po in čez 100.000 knjig in rokopisov v raznih jezikih bi bilo treba govoriti? Kje so razni muzeji, številne palačo s slikarijami in ploskorezbami vsih časov in neštevilnih umetnikov, kakoršne je zamogla le krsanska vera roditi? čas nam je bi! zlo-prekratek, da bi si lo najvažniši predmete uitio rodovitni, (imenujemo denar; ono (pa, ki jih uoHutuo v banko ali posodimo na Erinlj Ače, da bi ho (oz leto dui »a toliko iu toliko pomnožili, imenujemo kapital. ZeraljiMe ima ntaloo vrednoHt, le počaai in i nnjvečffli trudom tHe da nekoliko /.boljšati, kapital )» pa »udno te koč. C« kupim rusko državno piipirj«, bom dobival vsako leto od vsacih 100 gld 7 -(8 gld., če kupim avstrijske 4 — 6 in če km>i. t. m. ob desetih dopoludne svojo C. sejo. ZaplHoik zadnje Mejo ne prebere in odobri. Prebere ho pismo, da ni bodo vlada lin vso moč prizadevala zemljifino-odvezn« /a 4ew na Kranjskem do konca I. 1884 dovršiti iu ae ji zdi uajpripravnejši v ta nameu Ae tretiega komisarja uuntaviti. Tega pa vlada ne privoli, da bi se stroški z a r.einljiAno odveeo, ako bi ne bila dovrAeua do I. 1881, j>l«f«vn)i iz državnega denarja, ker je dežela vsled cen. patenta od 6. julija 1851) dolžna vse odve/.ne Htruške plačmati, kolikor nu isadevujo privatnih Oieb. 1) žolni glavivr nazi aui in razdeli več došlih peiiuij. Gloiitf prodaj« mestne občine It a dol j-h k e zarad naprave železniške postaje poleg lUdol c« se po nasvetu pet cijnkega odseka izrodi vladi, dn ho kolikor mogočo nanjo ozira (zur eiugohendsten VVllrdiguug). Prošnjo je podpiral g. deželul glavar grof Thura (predsedoval jo g Gtassclli). (1. deželni predsednik Wmkler je obljubil, da hoče na to zadevo posebno pozornost obrniti. Prošnja občino Unec za podporo za iia-pravo vodnjaka ne odbije. Za učence podkov-Hko šole v I. ubljani se dovlijo 3 vstanove po 60 gld. Prošnja občine 8 trn ž i So in okolice r.a podporo vsled poškodovanja |>o toči, ki jo toplo podpira g. Hotela, se izroči deželnemu odboru, du kakor hilro mogeče reč poizve in primerno pomoč podeli zlaHtl žo večkrat po-tolčenim krajem. Za popravo lesenega mo»lu če/, L uhljamco pri Zgornjem KiiAljti so sklenil omenjeni občini dovoliti tritjlno denarnih ntrnAkov, ktera tretjina pu no sme presegati 300 gld. iu ki h« ima izplačati, ko bode most pregledan. — Prošnja rudarski akademikov v Ljubnem r.a podporo se odbije, pa ho dovoli: novo-nemškemu dijaškemu društvu podpora 200 gl.; ravuo tako g. Kraicotu Šumiju »a iidavauje arhiva o domoznanstvu < nkrat, za vselej 200 gl.; učencem kočevski- g muaziie 150 gl., društvu Asilvereiu" na Duiin|»;kem vseučilišči 30 gld. i glasbeni Matici 100 gld.; za podporo čipkarnice na prošnjo občine Z r-lc 80 gl. in za preložitev klanca v Kamniku 500 gld Prošnju občino IhansKe r.a podporo pri vrnvnuvi Bistrico in občine KodmAke za shrambe gasilnega orodja s« izročč deželnemu odboru, dn ji reši v sv«|eui lastnem delokrogu. — Pismo deželno vlndo /n donesek iz deželnega zaklada k atronkom za vravnavo Bavskih bre- ogleduli. Kajti za ogledauje in poznavanje ltimu in njegovih dragocenih spominkov stare in nove dobe, bi trebalo pač več meseoev, kakor je to Htorll neki mladi francoski duhoven, ki no je peljal z uaini iz Rima do Civi-tavecchio, in kteri je z nami neverjetno dobro nemški govoril. Pravil jo, da je bival v Rimu 7 mescev, pa da niti jo ontalo Ao mnogo zna-menitoHti ogledovati. Angležkl HtarmoHlovci se nek zu več let v Rimn prav naselijo, du Hi sainorejo vso Hpoiniiia vredno predmet« ogledovati. Nam pa j« bil 1» kratki čuh odločen namreč lo H dut iu to Au v nnjveči poletni iiepreneHljlvi vročini. Pač j« čulu roku božjn in varstvo av. Girila in Metoda, du ni nihče zmed romarji, ki ho bili i» krajev, vsacega Hpola, Htniui iu Htaronti, obolel, iu to tim bolj, ker bolj na Hovoru bivajoči uarodi iiIho vajeni tej v njih deželah nenavadni vročini. Po tej nepopolni topografiji večnega mestu prestopimo h poglavitni ntvari našega romanju nnmrcč h Irlduevnicl v cerkvi hv. Klementu in sicer ho jo vršila v tem le rddu: 1. V nedeljo 8. julija v 8. uri ejutrej jo bila veliku hv. maša v grško Hlovenskem ob redu. Pel jo je grško »odtujeni Akol Uembra tovič iz Luvova, u prulgal pa njegov vnuk in) pomožni Akof Silvester Heinbriilovifl v ni kitti jeziku; jiopulUduo pa ob (i. uri Je julijski pridgal p. Beiueueuko, potem večemice. 2. V ponduljek 4. julija ob 8. url zjutraj velika hv. iiiuAi po bulgartikem obredu, pu) jo jo »preobrnemo Nilu l/.vorov, veličastne velike postavo Z bol« brud«, Akol zediitjenih llulgurov bolgarskega reda;1*) pridgal je po alovuAko m o u h Hlotta, tuko izvrstno po obsegu in reitnl mllobi, da hiuo bili vsi ginjeni, knjtl slovaško naročje je toliko umevati. Posebno je bila b koncu pridgo milu prošiiia nu sv. Girilu i ii Metoda h čedalje več in iiogluioin zu Hlovuiiski narod preguiljiva, koučavAi z besedami : „S|iasita, spusti«, Hpamta dobri hio vanski narod"!**) 1'opoludiie ob ti. uri je pridgul msgr. prošt ritule v čoAčiui, potem h« bile večurnico. *) llolgarl /jodluonl ho dvoji, namreč la-linidioga in bolgiirnkegu obredu; oboji ho bili v ltimu Biinlopanl. I'i». *') Govoril j« pa v r.godoviiiiikih vKioklh vorakoga ra/.luilu pri Hlovilulh, kloroga »o Jc liolol hudi duh poidu/.iti, du bi vollku idovunalio narod« vnlčll iu pogubll in « molnoatl, ila no rar.kol konča. Hlotta jo i/, Hlovnkljo, lopo iu čvritlo po-Mtuvo pa kuj uvihIoii ,,noii plim ultra" govornik I (Daljo prih.) gov od hv. Jakopa do Heričovega, ki ho nastavljeni na 34.963 gld., hm riši h tem, da ho za zdaj i« dežulntga zakladu, v ta namen ue more dovoliti uobemt podpora, ker je donesek dotičoih poiimUtikov juko majhni, in ue n« vo, kak« bi ue poravnali drugi HtroAki. Tudi oi nobenega podvzetniku m bi morala dotičue stavbo dežela sama izvršiti. Kazim tega šo posestniki u n nasprotnem bregu nameravani vrnvnuvi oporekajo, in je treba Au le pučukati, kuko ne bode dotična pruvdu rešila. Zarad /asimikov deželnega zaklada pri Izdelavi cente Uujku-Dubličo v okraji črno-mnljskem ho naloži deželnemu odboru, da naj preiakuie in prihodnjemu deželnemu zboru poročit, kako naj cestni odbor čriiouuiljski vra-čiij« r.a omenjeno cesto mu dovoljenih 3300 gld. o nasvetu barona Ajifnl-treruu zopet aklm e, du ne bi bilo treba v dveh sejali govorili o proračunu normalnega Aolskega /nkladn. Prihodnja »eja je danea ob 10. un. Politični pregled. V Ljubljani 25. Moplmnbru. .VvHtrijNkr ilclelc. I'/, HimIiiiih H vitli cesar ho prišli 23. i. m. i/. Uillttdo v UudajieAio, ter ho sprejeli predseduika miniHterstva pl. Tiho. MiniHter Kuliy j« bil Hprejet ob 2 popoludne. Grof Kiilnoky jo tudi poročal pred cesarjem. PriAlI ho tudi iiiiiiisterski predsedn k grof Taalle, minister Duuujevoki in grof llyluiidl-Uhoidt, ker popoludne ob 5 j« bilo skupuo minlHlerHko posvetovanj«. Cesar ho imenovali vodjo deželne vludo v fiiezijl tuarklaa Olivier« do lluc«) uohuni za drlelneKU iiicdm iliilku t« dežele. Ileiclul moIhUI uvel im Itftur- wli«*m J« v hoji IH t. m. sklonil: dvojezično šole, ki so imele dosihmal le nemško nolskn iiadzoruike, naj dob« po razmeri prebivalstva češko nadzornike; v dveh krajih, kjer ho Nemci v večini, nastuvilu h« Nemcu. Nasvet /.n nud /,omike ho popolni h tem, da h« nuHVetujejo po trije niidzorniki, kjer pu m treh sposobnih, na-svetujetu s« samo po dva zu nadzornik«. Hrno, ki je imelo /a uad/.oriiiku Aolskega nvetovalca dr Joiifii Parih., ruvnalulja nemški gimnaziji dobi h«daj za tri čeAke šolo svojega nadzornika. V doslednosti ho dobil« tudi nemške Aol« v Pero vem svojega nadzornika. Oba ta dva nad*1 zoruiku Hta v okrajnem šolskem avotu h pravico glusovanju. — Vidi ho, da ho marHki deželni Šolski svet prizadeva, ucnaAko gosjioda-runju pu Aoluh vaaj nekoliko omejiti. 1» YjVOV1%. Na vladino prizadevanje ae bode ruaiuako semenišče popolnoma preosno-vulo. Nadzorovala bosta dva namestna rektorja. Valed tega ho )e odpovedni rektor. Metropoli! BembrutOVič bode Imel na leto 1 »5000 gl. pokojnine, kolikor je namenjeno grAko-katoliAkiui kardinalom. Izvirni dopisi. I I JiihlJunl. (O K a m n i S k i A o 1 i.) Ko čituje slovenske liste najdem, dn s« )n letna zopet veliko učencev oglasilo r.u gimnazijo, pride mi na misel KamtuSku 6ol», ki je visokoučenemu g Binii iu g. Pirkurju trn v prti. (liein in poizvem, du ne jih je letim oglasilo iz te Aole 7 za gimnazijo in 1 za realko in du ho vhi pri sprejemni nkuAnji dobro prestali, eden bil je »urad znanju Ae celo pohvaljen. lu nu) bi ho |ili bilo več oglasilo, Ujiiimi), dn bili bi enako dobro preatali. 1/, tegu je ruzviduo, du je Aidu ondi dobra ter tipolnuje hvojo nalogo, kukor je uujdel tudi viHokoblngorodni g. deželni predsednik in vnuk drugi nepriKtranaki človek ; le gg. S.mi iu Pir karji ne giri v glavo, kuko bi bilo možno vnpeftiio podučevati, če je kedo duhovnik, cclri pa Ae redovnik, naroden iu značajen, diiHiravuo ima za nuboj 8 srednjih Aol in bogoHlovske študije. Zanimivo bi bilo pozvediti, ali ho sprejemno HkuAuje tudi tako dobro prestali i/. Aol, ki Jih jo g. Pirker stavil v izgled lu kazal h pridom uunje: Kako dn nu pr. v Loki, Postoju itd. otrokom nemAko gre, du se uioru ueni-čiirnko Hrcu kar veselju tresti. Ue vri, taki zginil ho Kamniške gg. učitelje kaj mulo mi knll, ker sami vejo, koliko se Hine postavno tirjuti iu da ljudskim Aolum ni uameu gor man i z acija, amjiak odgoja m oiuiku, ki ho le na podlagi materinščine zamore (doseči, kar očlvidno kaže ravno sprejemna Hkušuju. Ker tedaj ta dva (et conaortes) vidita, da ho Kamniški učitelji no dajo tuko struhovatl kukor kje drugod — od tod njih srd. Knkr r je viditi je Simova jeza zadela Ae dva druga značnjua in vrlu učitelju v KraAni in lliunu kjer je Hiužbu razpisana, du bi tuko pr Alu ob kruh uli v«aj i/. Kamniškega okraja, da bi ob priliki volitev zu okrajni Aoluki hvoI Imel ve čiiiomu le hvojo privržence, ki hi zopet va njegove (Hnuutove) prijatelje gliiHovuli. Ihnn-Hkemii g. učitelju se šteje nek med drugim tudi v velik greh to, ker Aolsko kroniko plAe elovouski m ne nemški. Juko pot l etina m koristim lil bila v resnici naredim, kukor je že Hliod hIov. učiteljev sprožil, nuj ne pri VHiiki Aoli vpelje knjiga, kamor ima nadzornik vpričo učitelju lajiisuti poinauj-Ijivosti, ki jih je morda uu dotičm Aoli opur. I. Ker Hicer je učitelj izdan na milost uli nemi lout nadzorniku, V g. Simo jia že itak nimamo nobenega zaupanja več, zuknj nko je o Kamniški Aoli vsakemu pripovedovul, kdor ga je lo hotel poslušati, kako slnlm da je (da neo-nionjam vrnduih poročil njegovih), dusiravuo „laktu" nusprotno kažejo, potem iiuj nam bo dovoljeno, da hiiio tudi o družili šolali drugačnega mnenju kakor g. Nima. Zakaj dokler ho g. Kimu ne moro pred nvotein opravičiti nu tinto pismo v ,,8lov. Narodu", ki je bilo leto« tudi v Dunajskem „Vuterlumlu" omenjeno, tako dolgo no moromu nikake ga zaupanja imeti do nJega. Kes žalostno, da ae tako veljavna lu važua služba pusti v rokah takega Človek«. I« Novomcutii, 21. Beptembra. (Izpred porotnih Hodulj). Zadnji teden v pe tek in Hoboto je bilu pri tukujSnl okrožni HOd niji burim obravnava pred porotniki. Pod predsednikom porotne sodnije pr čela seje v petek ob 9. uri pred poldne. Zutožbu drž. pravduika se je gluHilu: Murnu Btalzer in njeu mož Matija Htulzer sla 15. februarju 1882 med 2. in S. uro jiopolduu zanetila poslopje poseHtnicu Alojzije Jonke št. 4 v vusi Alifrisuh blizo Ko-privmktt na Kočevskem. ZutoŽeuec tekam v omenjeni vasi, in njega žena Htu živela že 2(i let h h Ao Alojzije Jonke v vednem prepiru iu sovraštvu in alcer zbog tega, ker je pokojni Jonke kupil celo posestva tegu Matiju Htalzerja ua exekutlvni dražbi. In t> že tegu blizo 26 let. Od tačaH »o Be vedno jiisuno glodali, in kukor so svetdoki pričali, katerih ui bilo uič muuj ko 28, Je tu zatoženec vi čkrat očitno žugul hiši Jonkotovi. Du bi bil on hudodelstvo doprinesel, to je nu vao moč. tajil, dani so priče tuko jasno spri-čule, da je on v zvezi s hvojo ženo to Htoril. Lb to je obstal, du je pred par leti svojemu sosedu \Ve s u blizo 12 vozov div požgal, ki ho bilu v gozdu pripravljena. LaHtnik teh drv }« pu Ae le zdaj po požaru v Altlrlsach to zvedel, ko je hududclec pred nekom rekel: Tuko no še nisem nikoli potil in trudil, ko ono noč, ko sem \VeiNSOve drva Hpnlil, ps še zdaj ne ve, kdo mu je to storil. Tedaj je ver-letno, du je tudi on vuh zažgal. Nai boljši do-doknz tega je , du jo tekel od lope Alojzije Jouke proti svoji koči, kukor ju neka priča povedala, ki gu jo vidilu. Hekla je tudi, da se Ae ozrl nt, ko je ona nu pomagaje upila. Pa vse to je hotel uu otroke zvreči. Pričela ho je gluvnu obravnava. Držuvni pravilnik uaAtevu in pojasnujo hudodelstva v krepkem prepričevnlnem govoru, ki je trpel blizo */4 ure. Za tem ho oglasi zagovornik, in du si jo dolgo govoril, ni ničdruzega povedni, kakor du je hudodelstvo v nekoliko lepši podobi pokazal. Porotniki ho po dolgem posve-tovanju Hedem vprašanj potrdili iu euegu zanikali. Predsednik bero obsodbo. Zatožnima Htn kriva hudodelstvu potikanju ognju, ter zajiadeta kazni In h Crr Marija St,alcer 12 let težke leče poojHtrnue h postom nn 2 menca. Matija Stal cer 1(1 let poostrene h postom na 2 mesca Škodo imata povrniti, katera znaša 2<1 tisoč gld. Hudodelstva ee res zdaj tako silno množe, ko gobe po dežju. Samo pri tuknjšiil okrožni soduiji je 55 pož galcev naznanjenih. TukajAiijI plemeniti župan h« je ŽupunHtVu pred kratkem odpovedal. V*roki ho menda oni, ki ho luli v „Luibachorci" brati. Vsaj ju pa Ž tudi čuh, du tudi v NovemmcHtu postane slo vensko tudi un „rotovžu". Upamo, da ho bo tudi to doseglo v prihodnje. I a /»^reltn, 20. septembra. Vseli č i 11A k I profesor! Ii r e k t o r ni n g n i I i k /.u to leto g. dr. I1'. Stik imenovan tudi pravi priaednik iiudbiskupnegu duhovnega Htolu. Dne 19. t m. obhaja preč. g. Junij Križan č svojo devetdesetletnico, dokaj zdrav duhom i tulom, HturoHtu v kupitulju in med svečeniki nad-Akollje Zagrebške. V Djukovar k posvečbl stolne cerkve pojde jih iz Zagrebn na Htotine. V hrvatskem pavllonu je v Tržaški razstavi cesar v razgovoru o Aoluh obrtnijsklh spregovorili To jo prav, vatanovite le kuj več obrtnih Sol, kajti teh nam je treba. V gimnaziji gre že tako preveč mladeži, n premalo Jo moči za obrtmjo. Oosurjevič hI je imročil narodnih preprog ali tepihov hrvatskih. V bosenakcm oddelku j« kupila cesamku rodbina za J2()0gl. filigranskih izdelkov. Domače novice. V Ljubljani, 26. septembru. (Mil. kune in tkof dr. Jante Kritostom PogaSar) so hii včeraj 25. t. m. odpeljali na bvojo grajAčino Oorenji Grad. (O. viteuu Schneidu) poslal je včeraj narodni klub pismo, v kterem ga po dogovoru i veljavnimi volilci proBi, naj svojega poslaustva za državni zbor še ne odloži. („8okol") je dobil v petek lz Trsta vladno naznanilo, du se ne Hine z zastavo vdoležitl svečanosti delavskega društvu tržaAkega. Vsled tegu se je udom razposlalo vabilo, nuj pridejo v hvoji obleki h sokolovskim znameujum na prsih. Popoludne ne je sicer govorilo, du jo prišel nov telegram iz Trstu, du smejo jiriti e zastavo iu v mikolovski obleki, iu huiuo v Trni ue bodo smeli skupno marSirati, pn ne vemo, je li to iHtinito ali ne. Zagrebški Sokol s« je pa v Hoboto peljal v Trst z zastavo in svoji druAtvem noši. (Interpelacija zarad Schidoereina) j* silno zabolela vnliko-iiomAko svojat. Posebno ne uail njo huduju , Deutsche Zeitung" ter Sčuvu, kolikor more. čudno se ji zdi, da naAi nemčurji molČri, ter jim pogum daje, nuj grdoglede Slovence, ki hi drznejo dotakniti ne nemškega Schulverein«. Hada bi videla, da bi m< vnel o tej interpelaciji kak razgovor v deželnem zboru, ter v tej svoji nadi uapoveduje, da ho bo to res tudi zgodilo. Nam bi bilo to jako l,ubo, ker bi imeli naši poslanci potem priliko pojuHinti in nu dan Hpruviti šo marsikako reč, ki h« v interpelaciji ui omenila. To tudi imAi nemAkutarji dobro vedo, zato se bodo gotovo rikrbno ogibali sprožiti kak razgovor. Tudi njihovi listih silno pohlevno omenja interpelacije; se Hicer huduje, du je to denunciacija, turtUfiTija, abotnost in zvijnjne resnice, pn no ene reči ne omeiiju, h ktero bi zamogel dokazati Hvojo prdrzno trditev. Samo iz t stegu stavka ho nekoliko pouorčujo, kjer je govorjenje o prepovedi posebnega podučeveuju za učitelje. Nam tuku prepoved )iuč u i po volji, ker ne vemo, zakaj bi bil učiteliein prepovedan postransk zaslužek, od kterega nekteri vradnlki več dobivajo kakor od svojih rednih opravkov, pa liberalna gospodu je bila tn paragraf skovala, da bi bila učitelje odpravila od mežnarstva In orglauja, in ta paragraf dozdaj pri nas Ae u i b 11 preklican in Ima toraj po Htu v u o veljavo. Kar neinčuraki liatič blebeta o tolarjih iu ce kinih, ki jih g. K. jemlje za ninSn , je tako beiluHto, da more le krutkoumni ,,Wochenblatt" kaj takega čenčati. Ali kol,ko tolarjev in cekinov Htn mu že prinesli zu mašo, dn moreta trditi, da slub zgled daje učiteljem (/'reiikava.) D Kočevja se tukajšnjemu vatavovernemu lističu naznanja, da ho tuli kočevski učitelji, dijaki iu pripravniki !l. t. m. v tnmoSnji pivarui napravili počitenakn veselico, ktero ne je vdeležil tudi g. Šolski nadzornik Linhart, Napivalo se je se ve da tUdI im-čeluiku nemškega Schutvereina dr. W e 11 lo ( u. Kočevska bauda je pri napi1 met ua učitelje ui dijake igrnln nemAko pesmi. So morda kočevski veliki uemei pri tej priliki tudi svojo kočevsko himno (ako glasno in demonstrativno prepevali, da je bila reč na mu nje na c. kr. deželnemu prodsodniAlvu in zaukazana pre-iHkavn V Kakor ho nam iz Kočevja poroču, bil je urad omenjene od gimnazijskega pn tenorja Obergfolla zložene himne, ki Slovence imenuje „Wichte", zaslišan gimnazijski vodja K nap p, ki je to pesem hektografirano razširjal med učenci ljudske šole; dalje katehet, ki jo je bil učencem konfisciral, pa neki ljudski učitelj, ki jo je dal neki pisati na šolsko tablo. Nam je bila reč že zdavnej znana, pa je ne bi bili omenjali, ko bi ne bila dala vzroka prej omenjeni preiskavi, vsled ktere pa ne more več skrita ostati. Za šolBtvo v Kočevji pa ne bode škodovalo, ako malo trji primejo tamošnje jugendbildnerje ali odgojitelje mladine. (Križev pot za cerkev presv. Srca Jezusovega) 14. štacijon, izdelan v zavodu „Meyer et Miiller Hofkunstanstalt" v Mnihovem (cena 118 gld.) je videti v katoliški bukvami. Podobe niso slikane, ampak plastične, to je iz trde tvarine izobrazeni kipi. V resnici so podobe prav lepe in mojstersko delo, vredne da se pogledajo. (TOOletnica.) Danes je minulo ravno 700 let, kar je bil rojen veliki sv. Frančišek, začetnik treh redov. Da bi se spomin rojstva tega posebnega ljubljenca Jezusovega vredno slavil, obhajale se bodo po želji prečastitega generalnega ministra frančiškanskega po vBeh treh redov slovesne tridnevnice, in Bicer 2. 3. in 4. oktobra. Sv. Oče papež Leon XIII. Bami zvest otrok sv. Frančiška in poseben častilec njegov, bo za te tridnevnice dovolili razne odpustke in privilegije. Brale se bodo vse tri dni maše od sv. Frančiška. Eedorkoli se bo skesano Bpovedal in sv. obhajilo prejel, ter skozi vbo tri dni obiskoval frančiškansko cerkev in molil po namenu papeževem, zadobil bo popolnoma odpustek, ki se more tudi dušam v vicah nakloniti. — Popolnoma odpustek pa zadobijo tudi vsi, ki v praznik sv. Frančiška (4. okt.) po opravljeni spovedi sv. Rešnje Telo prejmejo ter le ta dan redovno cerkev obiščejo in tam po namenu sv. Očeta molijo. — Kdor frančiškansko cerkev obišče vse tri dni in ondi moli po imenovanem namenu, zadobi vsak dan enkrat nepopolnoma odpustek 7 let. — V tukajšnji frančiškanski cerkvi se bo ta tridnev-nica po sledečem redu obhajala: Vsak dan bo po tihi sv. maši ob uri pridiga in po pridigi slovesna sv. maša z izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Med Blovesno sv. mašo bo tudi tiha meša pri stranskem altarju. — V pondeljek in torek bo tudi ob 10. uri slovesna sv. maša, v sredo, v praznik sv. Frančiška pa ob 9. uri. — Popoludne ob 5. uri bo vse tri dni pridiga in potem litanije. 7adnji dan bo po litanijah zahvaina pesem. (Vabilo.) Pouk v petji za gospodične in gospode v čitalnici se prične 1. oktobra. Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, za gospodične pa vsak četrtek ob 7. uri zvečer. Pevske vaje za moški zbor so, kakor dosedaj, ob torkih in petkih vselej točno od 8. do 9. ure. Kdor hoče pevsko šolo obiskati, ali pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori v omenjenih dneh in urah v čitalnični pevski sobi v 1. nadstropji. K obilni udeležbi vabi Čitalnični odbor. (F hranilniČni zastavljavnici) bodo v četrtek po javni dražbi prodajali meseca julija 1. 1881 zastavljene, pa dozdaj še ne rešene in tudi ne prepisane reči. (Slovensko učiteljsko društvo.) (Konec.) Učitelji na kmetijskem tečaji v Slapu zbrani nasvetujejo, naj bi šepeti cija do dež. odbora za predplače učiteljem na deželi ponovila in krepko utemeljila naj bi se delalo na to, da bi se po vseh ljudskih šolah vpeljal poseben zapisnik, v kateri naj bi okrajni in deželni šolski nadzorniki v priliki nadzorovanje zapisovali svoje opazke in konečno naj bb kmalu v primernem čaBU Bkliče v Ljubljano izredni občni zbor vseh slovenskih učiteljev. — Konečno je učitelj g. Friderik Anžlovar iz Knbeda v Istri v imenu slovenakega učiteljskega društva v Kopru prav toplo pozdravil alov. učiteljsko društvo v Ljubljani. V odbor so bili sledeči gg. izvoljeni: Fr Anžlovar iz Kubeda, Anton Brezovnik iz Voj-nika na Štajarskem ; France Govekar z Iga (tajnik); Blaž Kuhar iz Polja, Andrej Praprotnik iz Ljubljane (predsednik), Jakob Predika, glavni učitelj na učiteljišči v Ljubljani (podpredsednik), France Paplar nadučitelj v Borovnici; Ivan Tomšič iz Ljubljane (blagajnik), Andrej Žumer učitelj II. m. šole v Ljubljani. Zbor je trajal do V«2 popoludne. Učitelji hočejo tedaj biti narodni, a postopanje vlade oziroma svojih poslancev odo-brujejo le toliko, kolikor se strinja z njih na zori o Šolstvu, stoje sicer v slovenskem taboru, a konservativno politiko slovenskega naroda le pod pogoji odobrujejo, in z enim očesom gledajo v tabor avojih nemških kolegov. Kaj jim je prav za prav pri Brci, je nekako bolj sramežljivo napovedal g. Brezovnik, a vendar tako glaBno, da ga vsak lahko sliši, kdor ima ušesa za to. Liberalizem je že mnogo, mnogo pokvaril med učitelji, iu sedaj ga hočejo še vvaževati iz Štajarskega, kakor da bi ga tukaj ne bilo zadosti. Osemletna šolska dolžnost, o kateri 8e je toliko govorilo pri tem zboru, je le bojni klic, za katerim liberalna stranka, re-čimo tudi liberalci med učitelji, zakrivajo svojo pravo mnenje, a sedaj si ne upajo na dan z njim, sedaj, ko vidijo, da ni javnega razpora med tako zvanimi starimi in mladimi Slovenci, in da oboji sedaj zagovarjajo konservativno politiko sedanje vlade. (G. k. družba kmetijska kranjska) bode v Ljubljani 7. oktobra t. J. ob 9. uri dopoludne na dvorišči gostilnice „zum baierichen Hof" ne Dunajski cesti kakih 5 bikov in 5 telic, štajarskega Muriškega (sivega) plemena po-očitni dražbi domačim živinorejcem pod navadnimi pogoji prodajala. Vabljeni so tedaj živinorejci se te dražbe obilno udeležiti. (Sava) je vsled vednega deževja silno na rastla, ter je pri Gameljnah odnesla veliko zemlje, dreves itd. Tudi na Štajerski strani pa na Hrvatkem je napravila veiiko škode, ter pod Zagrebom že izstopila čez svoje obrežje. Razne uči. — Duhovske premembe v ljubi j. škofiji: Preč. g. Matija Erjavec je postal dekan VipavBki in knezoškofijski sovčtnik; g. Matija Zarnik je bil 22. t. m. vstanovljen za župnika v Srednjivasi v Bohinju. Preč. g. Anton Zupančič profesor pastirstva je imenovan konzistorijalni svetovalec. Preč. kanonik; Andrej Zamejic ostane izpraševalec iz veroza-kona v dotični komisiji za mestne in ljudske šole do 1885 ; kanonika preč. gg. Frid. pl. Premerstein in Audr. Zamejic sta postavljena pregledovalca cerkvenih računov pri škofijstvu. — G. France Kadunec je postal namestnik v Dragi, g. Janez Hladuik kurat v Gočih: gg. Gregor Šlibsr knplan v Šmartinu pri Kranju, Fr. Mekinec v Dobu, GothardRot v Cerknici, Janez Lavrenčič v Logatcu, Peter Berčič v Kočevji, in Fr. Dolinar v Polhovem Gradcu. — V bogoslovno Bemenišče po Bprejeti gg. Jos. Kos iz J. Mihela pri NovomeHtu, Jos. Kramarič z Radovice, Jan. Pavlič iz Kranja, Fr. Šušteršic z Glinec pri Ljub.jani; pogojno, da dovršijo zrelotno preskušnjo, Jur. Dolžan s Križev pri Tržiču, Ant. Mali iz Spodnjega Tuhinja, Gust. Š.frar iz Ljubljane in Kari Za-vodnik iz Žužemberka. — V Alojzuico je Bprejet tudi Jos. Vintar iz Prečine v V. gimn. razred. — Umrl je 16. t. m. g. Lor. Požene), kurat v Vrabčah. — Grad ali Bled dobi preč. g. Jos. Razboršek, župnik Brdski. V lavantinsko semenišče je bilo sprejetih letoB 12 gospodov prvoletmkov, dva graška gg. bogoslovca pa sta stopila v drug o leto. — Na celjsko gimnazijo pride za profesorja dr. Kari Kreipner, dozdaj Buplent v Gradcu, profesor Aifred Hedrich pa gre iz Celja na prvo državno gimnazijo v Gradec. — D e ž b 1 n a postava štajarska, ki dovoljuje občinam za prejem v občinsko zvezo pobirati tako do 40 gld. in pasji davek do 4 gld., je dobila najvišjo potrjenje. — Nesreča na železnici. Namešan vlak, ki odhaja ob 1. uri 54 minutah iz Oseka je bil nesrečen na Dravskem mostu poleg Oseka. Mašina in prednji tovorni vozovi so Be prekucnili v Dravo, in tudi bližnje vozove za ljudi b sabo potegnili, peljali so se na njih husarji na odpust, 15 jih pogrešajo, 30 je. ranjenih. Voda je Btala 4 metre više kakor navadno. Javne dražbe. 29. sept. 1. eks. drž. pos. Janeza in Jožefa Grahor iz Smrja 298 gld. 73 % kr. Bistrica. Zopet. dražba pos. Janeza iz Tomenje 1450 gl. Bistrica. 3. eks. džb. pos. Jožefa Mešnaršiž iz Bistrice. 3, eks. drž. pos. Marko Zdravljevič iz Gabrovo žt. 41. — 1297 gld. Metlika. — 3. eksekutivna dražba posstvae Antona Mršnik iz Smerja.! Bistrica. 3. eks. drž. zemljišča Urb. št. 27/1 pod Strainah 986 gl. 20 kr. Bistrica. 3. eks. drž. pos. Andreja Sadu iz Krežaka št. 81. Bistrica. 1. eks. drž. pos. Janeza in Joža čuček iz Ivncžnka 187 gl. 32 kr. Bistrica. 1. eks. drž. pos. Franceta Krašovic iz Smrja. Bistrica. Zopet, dražba za pos. Franceta Lilek iz Cernomelj -— (Jernomclj. 1. eks. drž. pos. Matija Lauter iz Sevlje 180. gl. Loka. 3. eks. držb. pos. Antona Celigoj iz Purja 8. Bistrica. TeleifrailČBr n*rice cene 25. septembra Papirna rpnt» 7G 80 — Breberim reitn 77 49 — Zlnta rent« 95 65 — l8601emo difimmo roso'"1«; 130.— Kreditne akcije 320 90 — Lomi.-., i 19.20 — Ces. kr. oekini 5.64—. 20-lrn.nkov <1-45'/,. Št. 144G5. Zahvala. Visokorodni go«nod deželni glavar kranjski Gustav grof Tliurn-Valsassina mi je izročil sto forilltov za tuKajšuji mestni ubožt" zaklad. Prijetna dolžnost mi je, da z izrazom najtoplejše zahvale objavljam to velikodušno darilo. V Ljubljani 25. dan septembra 1882. Župau : GrasscIIi. Glejte in čudite se! Le prepričati se je treba o resnici. Viditi je samo do petka. Na velikem trgu h. št. !). Velikan Goliath. France Winkelmeier iz Mattinghofen na Gorenjem-Avstrijskem, je šo le 20 let star, 7 čevljev 4 palce visok. Naj veei mož gre mu lehko pod pazduho. Ta mladi človek je uže iinol čast predstavljati se visoki in najviši gospodi a predstavljati so je mogel tudi kraljevi obitelji Virtcmberški; velika kneginja Vera, ki je bila navzoča, jo vsklik-nila: V resnici, svoje življenje nisem videla taccga velikana.