215 martin jay sonGs oF eXPeRienCe Modern American and european variations on a Universal theme University of California Press, Berkeley 2005, 418 str. PRIkAZI In oCEnE Martina Jaya poznamo zlasti po pro- nicljivih analizah tem, ki so kasneje po- stale napovedovalci novih teoretskih za- nimanj ali pa so sovpadale z razpravami, ki so potekale sočasno z objavami teh del. to se je zgodilo z njegovo vplivno in odzivno knjigo Dialektična imaginaci- ja: Zgodovina frankfurtske šole in Inštituta za socialne raziskave, 1923–1950,1 s knji- go Marksizem in totaliteta: Prigode pojma od Lukácsa do Habermasa,2 kot tudi z de- lom Sklonjeni pogled: Zavračanje pogleda v francoski misli dvajsetega stoletja.3 v vsa- ki od teh temeljito dokumentiranih in celovitih predstavitev je Jay bralcem po- nudil zgodovinsko razvijanje določene problematike: v prvem primeru enega 1 Martin Jay, Dialectical Imagination: A His- tory of the Frankfurt School and the Institute of Social Research, 1923-1950, Boston 1973. 2 Martin Jay, Marxism and Totality: The Adventures of a Concept from Lukács to Haber- mas, University of California Press, Berkeley 198. 3 Martin Jay, Downcast Eyes: The Denigration of Vision in Twentieth-Century French Thought, University of California Press, Berkeley 1993. Gl. tudi Aleš erjavec, “Martin Jay, Downcast Eyes: The Denigration of Vision in Twentieth- Century French Thought”, Theory, Culture & So- ciety, zv. 11, št. 3 (avgust 199), str. 13-15. od bistvenih jeder zahodnega marksiz- ma, v drugem osrednjega pojma heglov- skega (in s tem »zahodnega«) marksiz- ma, ter v knjigi iz leta 1993 razvoj anti- okularocentrizma kot se je ta javljal v precejšnem delu francoske filozofske in siceršnje teorije preteklega stoletja. v vsakem od teh knjig je Jay predstavil pomemben nov vidik novejše intelek- tualne zgodovine. Čeprav je včasih da- jal videz odmaknjenega opazovalca, je postalo njegovim bralcem hitro jasno, da v njegovih delih ni moč uiti »zah- tevi po tem, da se kontekste spremeni v tekste, pa tudi videti v tekstih sence kontekstov«, kot tudi ne dejstvu, da »predstavitev filozofije ni zunanja stvar indiferentnosti do nje same, pač pa je imanentna njeni ideji«.5 Jayeve točke zanimanja so torej so- vpadale z velikimi temami teoretskih in filozofskih razpravljanj zadnjih deset- letij. Čeprav so pogosto izvirale iz evro- pe, so odmevale ali bile dalje razvijane  Martin Jay, Force Fields: Between Intellectual History and Cultural Critique, Routledge, new York 1993, str. 1. 5 theodor W. Adorno, Negative Dialektik (Gesammelte Schriften 6), suhrkamp, Frank- furt/Main 1997, str. 29. prikazi in ocene 21 tudi v zDA. Jayevi spisi so pomagali vzpo- stavljati to prekooceansko filozofsko povezavo, katere drugi pomembni ame- riški avtor-soustvarjalec je bil v svojem zgodnejšem obdobju Fredric Jameson. na evropski strani so to povezovalno delo pričeli predvojni nemški emigranti (Adorno, Marcuse, löwenthal in drugi prebežniki izpod nacizma), nadaljevali pa so ga povojni francoski intelektualci (Foucault, Derrida, lyotard itd.), ki so občasno obiskali zDA, da bi tam dalje sejali semena »kontinentalnega« vpliva, kot tudi nekateri socialistični disidenti. Jay in nekateri drugi so teoretsko pre- delali in razvijali te teorije v ameriških razmerah ter jih nato ponudili medna- rodnemu akademskemu svetu kot po- membno in vplivno teorijo iz zDA, ki pa je navkljub ameriškosti imela močan kontinentalno evropski priokus. Prav zaradi takšnega zgodovinskega okvira izzove tematika Jayeve najnovej- še knjige Pesmi izkustva presenečenje: pojem izkustva, ki sicer vsebuje mno- štvo teoretskih in filozofskih pomenov in implikacij, je vsaj v angleškem jeziku obremenjen z zlitjem, ki se mu izogneta tako slovenščina kot nemščina. v an- gleščini experience namreč pomeni tako izkustvo oziroma Erfahrung (empirično znanje) kot doživetje oziroma Erlebnis (doživljeno, osebno izkustvo, doživetje). v angleščini sta ta dva pojma torej zlita v enega samega, kar pa nenazadnje ima, kot izpostavi Jay, celo nekatere prednosti: »ker lahko zajame tako to, kar je izkušeno kot tudi subjektivni pro- ces doživljanja, lahko izraz včasih deluje kot krovni termin, da bi presegel epi- stemološko delitev med subjektom in objektom; ameriški pragmatisti so ga še posebej radi uporabljali na ta način.«  Jay, Songs of Experience, str. 12. Pojma doživetja in izkustva7 sta ključ- nega pomena za fenomenologijo in analitično filozofijo, zato bi bralec, ki ne bi bil seznanjen z Jayevimi prejšnji- mi knjigami, najbrž pričakoval, da se bo slednji osredotočil zlasti na ti dve filo- zofski usmeritvi. vendar pa ostaja Jay tu- di v tem delu večinoma znotraj svojega »tradicionalnega« referenčnega okvira – čeprav ob tem razpravlja tudi o piscih, o katerih doslej še ni pisal. ne piše o analitični filozofiji in zvečine kritizira fenomenologijo (oziroma predstavi po- glede Foucaulta in drugih, ki je sicer niso vedno kritizirali, so pa brez dvoma imeli do nje ambivalentno stališče). Jay raziskuje delo tisti »britanskih, francoskih, nemških in ameriških mi- slecev (iz zadnjih treh stoletij) iz raz- ličnih disciplin, za katere je ‘experien- ce’ bil posebej silovit izraz«.8 Prične z Grki, nadaljuje z Montaignom in Ba- conom ter nas nato pelje skozi »Reli- giozno izkustvo« (3. poglavje), »estet- sko izkustvo« (. poglavje), »Politiko in izkustvo« (5. poglavje), »zgodovino in izkustvo« (. poglavje), »Ameriški pragmatizem« (7. poglavje) do »krize izkustva« (8. poglavje) in »Poststruktu- ralistične vnovične vzpostavitve izku- stva« (9. poglavje). Če smo v primerih Benjamina in Adorna (8. poglavje) ter Batailla, Barthesa in Foucaulta (9. poglavje) na terenu, ki nam je poznan iz nekaterih drugih Jayevih del, pa razpravljanje o kantu, Deweyu (. po- glavje) ali Collingwoodu (. poglavje) doslej ni bilo na njegovi teoretski mizi. toda tudi kadar piše o teoretikih, o ka- 7 v nadaljevanju bom za izraz »experi- ence« uporabljal slovenski izraz »izkustvo«. Bralec/bralka naj prosim upošteva razlože- no širšo vsebino angleškega izraza. 8 isto, str. 5. prikazi in ocene 217 terih je obsežno pisal v preteklosti, ka- kršen je na primer Adorno, Jayu uspe, da nas preseneti z novimi pogledi – kot v obravnavi Adornove obrambe Hegla pred Heideggrovimi napadi. z odločitvijo, da obravnava tako ši- roko področje, je Jay svoje bralce ne- ogibno postavil v položaj, ki ga je živo opisal drug pisec: »stanje izkustva nas postavi v položaj opazovanega bralca, nas ulovi v labirint možnih pomenov.«9 Ronald Paulson ima tu v mislih Pesmi izkustva (Songs of Experience) Williama Blaka iz leta 179,10 toda ta opazka ena- kovredno velja za bralce Jayevega naj- novejšega dela. nedvomno njegov na- slov dobro zapopade njeno vsebino in kot razkrije sam pisec, je vzrok, »da se tako stežka upremo izposoji Blakovega naslova, popolnost njegove prikladno- sti tematiki te knjige, ki manj zadeva izmikajočo se realnost tega, kar se ime- nuje izkustvo, kot pa ‘pesmi’, ki so jih o njej peli. se pravi, moj namen ni pre- skrbeti še ene pripovedi o tem kaj ‘iz- kustvo’ resnično je ali bi lahko bilo, pač pa razumeti, zakaj je toliko mislecev iz tako različnih tradicij čutilo potrebo, da storijo točno to.«11 knjiga tako pokriva zelo raznolike avtorje in njihova stališča do izkustva, ki pogosto izhajajo iz zelo raznorodnih kulturnih ozadij in izhodišč. kar bi lah- ko bil določen problem, je dejstvo, da je izkustvo – v nasprotju s temo kot je 9 Ronald Paulson, Representations of Revolu- tion (1789-1820), Yale University Press, new Haven 1983, str. 109. 10 nekatere pesmi iz te Blakove zbirke so izšle v: William Blake, Blake/Lirika, Mla- dinska knjiga, ljubljana 1978 (izbral, pre- vedel in spremno besedo napisal Miha Avanzo). 11 Jay, Songs of Experience, str. 1. totalnost, ki ima jasnejši pomen (saj ta, navkljub vsem dvoumnostim, v večini primerov neposredno ali posredno iz- haja iz Heglove filozofije) – tako razno- rodna tema, da se včasih vprašamo, če ne bi bilo koristneje razdeliti jo (tako kot so to storili nekateri drugi avtorji, ko so razčlenjevali podobno široke poj- me in izraze), na razpravo o pojmu in na razpravo o izrazu. Ali pa morda v našem branju naslo- va knjige in njene vsebine naše pozor- nosti res ne bi smeli osredotočiti na »iz- kustvo« bolj kot pa na »pesmi«, kot to omenja tudi Jay. Podobno kot v Blako- vem ciklusu, ki se prične z »Uvodom« in se nato nadaljuje prek »tigra« in »izgubljene deklice«, bi v tem prime- ru tudi mi morali brati Jayeva poglavja in podpoglavja hkrati kot medsebojno prepletena in hkrati kot relativno neod- visne eseje (pesmi) na skupno temo. s takega stališča ponuja knjiga niz branj, ki so le posredno povezana z osrednjim terminom: takšen je razmislek o Benja- minovem pojmu avre in so razprave o Bataillu in Foucaultu ter analize Burka in Deweya. s tega stališča največja vre- dnost knjige ni v temeljitem in siste- matičnem kritičnem pregledu pojma izkustva in mnogih (vendar ne vseh za to temo pomembnih) avtorjev zadnjih treh stoletij, pač pa v tem, da nam po- nudi medsebojno prepletene eseje, ki jih povezuje tako njihova skupna tema- tika kot avtorjev zainteresirani pristop ter njegova izbira tem in obravnavanih piscev. izbira slednjih je očitno osebna, pri čemer ta osebni pristop doseže vr- hunec v osmem in devetem poglavju. Hkrati se zgodovinska razlagalna nit »izkustva« vleče prek mislecev, ki so navkljub svojim razlikam filozofsko po- vezani bolj, kot pa se zdi na prvi pogled prikazi in ocene 218 – kar tudi pomaga razložiti omenjene izpuste. v tem pogledu nas Jayeva naj- novejša knjiga navkljub prvemu prese- nečenju pripelje k njegovim priljublje- nim temam iz njegovih knjig, ki sta izšli leta 1973 in 1993, in ki, čeprav različni, predstavljata dve polji sil, ki sta očitno nenehni stalnici njegovega pristopa ter izbire avtorjev. Aleš Erjavec Po prevodu prvega dela trilogije Homo sacer italijanskega filozofa Gior- gia Agambena, Suverena oblast in golo življenje 1, dobivamo po njegovem pre- davateljskem gostovanju v ljubljani še njen zaključni del Kar ostaja od Ausch- witza: arhiv in priča (v prevodu Mojce Mihelič in s spremno besedo Jelice Šu- mič-Riha). Taborišče kot skrita paradigma političnega prostora moderne taborišče ima osrednje mesto že v prvem delu, kjer se razkrije kot »čisti in nepreseženi biopolitični prostor«, kot »skrita paradigma političnega prosto- ra moderne, katerega metamorfoze in preobleke se bomo morali naučiti pre- poznavati.« (Hs, 133) toda tu Agam- ben ne razpravlja o tem, kar se je v 1 Homo sacer. Suverena oblast in golo življe- nje, prev. s. kutoš, Študentska založba, lju- bljana 200. (v nadaljevanu navajamo s Hs.) taboriščih zgodilo, o uresničenju abso- lutnega »conditio inhumana na zemlji«, temveč o tem, kar je takšna obravnava zameglila. »namesto, da bi na definici- jo taborišč sklepali iz dogodkov v njih, se bomo raje vprašali: kaj je taborišče, kakšna je njegova pravno-politična struktura, zakaj so se v njih lahko zgo- dili taki dogodki?« (Hs, 180) taborišč- nik je za Agambena moderna figura homo sacer, ki na diametralno naspro- tni strani suverenu uokvirja temeljno strukturo politike zahoda, »vključujočo izključitev« (Hs, 17), s katero lahko po- jasnimo, kako so se vzpostavljali prav- no-politični dispozitivi, prek katerih dejanja storjena v taboriščih niso več veljala kot zločini. Biopolitični obrat (koncept, ki si ga Agamben izposoja od Michela Fou- caulta) se ne zgodi šele v 18. stol., ko si oblast namesto moči nad zadajanjem smrti postavi za cilj pozitivno oblikova- nje življenja in skrb za zdravje naroda, temveč kot podtalni tok teče že od Ari- stotelove definicije telosa politike v Pol. 1252b: »nastaja sicer zaradi življenja, giorgio agamben kAR ostAJA oD AUsCHWitzA Arhiv in priča. (Homo sacer iii) Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2005, 144 str.