Po VII. štajerski deželni učiteljski skupščini. Ako se ravnamo po nemški prislovici »Ende gut — alles gut«, smo z ravnokar minulo našo štajersko skupščino lahko prav zadovoljni. Konec je bil v resnici jako lep. Vprav ginljiv je bil prizor, ko je odličen nemški tovariš z izbranimi besedami presrčno zahvalil gosp. deželnega nadzornika na njegovem ljubeznivem vodstvu skupščine in ko je nato po obširni dvorani odmevalo dolgotrajno ploskanje. Malo je manjkalo, in nadzornika bi bili nesli iz dvorane na svojih ramah. Kdo bi bil pri njenem pričetku prerokoval skupščini takšen konec ? 1 Temnih, resnih obrazov smo se zbirali, pomembno smo namigavali drug drugemu, čitali smo si v očeh, če smo še vsi odločni in na vse pripravljeni, kratko: pri- pravljali smo se na odločilno bitko resneje morebiti kakor Rusi in Japonci. Takoj v začetku so se nastavili in izprožili težki topovi in padale so trde krogle — besede: Verwahrung einlegen, Protest erheben, keine Verantwortung ubernehmen fiir ein etwaiges Mifilingen der Konferenz, kein Ttlpferl von unseren Rechten uns nebmen lassen itd. Najhujši optimist si je moral reči, da bodeta konferenčna dneva nenavadno vroča ter da je konflikt neizogiben, ako se predsednik ne pokori našim zahtevam. In vendar je bil konec tako lep, dasi ni predsednik niti za pičico odnehal od svojega stališča in od svojih nazorov. Kaj pa ae je torej zgodilo? Gosp. predsednik je nabral svoj obraz v prijazne gube, poiskal je nekaj lepih fraz ter je mirno bolj ali manj stvarno, a vendar odločno odbijal in izpodbijal razne zahteve, ki mu niso ugajale, a radovoljno izpolnil in upošteval one, ki se niso križale z njegovimi namerami. Tako je z veliko postrežljivostjo zagotovil, da nima nič proti temu, če letošnji stalni odbor izdela nov opravilnik za prihodnjo skupščino, dovolil je, da sta se smeli pri letošnji skupščini osnovati dve sekciji in nikakor ni nasprotoval obravnavi samostalnih predIogov potem, ko mu je bila izvršitev dnevnega reda osigurana. Pač pa je »želel«, da naj imajo dotični predlogi prikupno obliko, naj se torej ničesar ne terja in ničesar ne zahteva, naj ne sezajo v kroge, ki se pri znanem avstrijskem konservatizmu ne dajo izpremeniti, obsegajo torej naj le to, kar se v bližnji bodočnosti lahko dožene, ter je obljubil, da bo tako prirejene in opiljene predloge rad zagovarjal pri deželnem šolskem svetu. Kakšno metamorfozo so na ta način doživeli nekateri predlogi, naj dokaže naslednje: Ker sedaj ne izhaja več zbirka zakonov in odredb, je želel neki tovariš, da naj deželni šolski svet prej ko mogoče povzroči izdajo šolskih zakonov in naredb. Ko se je omenilo novega šolskega in učnega reda, ki baje v kratkem izide in bo uničil marsikatero naredbo, se je predlog tem razmeram prilagodil, da naj izide dotična zbirka takoj po izdaji tega reda, a gosp. Končnik je rekel : »Das Wort sofort streichen Sie nur 1« in sprejeti predlog torej zahteva, da se naj p o izdaji novega šolskega in učnega reda izda zbirka šolskih zakonov in naredb ; torej n i k a k o r ne prej. Tako se je mirnemu in premišljenemu nastopu deželnega nadzornika posrečilo pregnati vse grozeče oblake, posrečilo se mu je začetkoma tako samosvestno nastopajoče delegate pridobiti zase brez vsake obvezne obljube, a vendar tako, da so bili oni sami s tem zadovoljni in so se večinoma še hvalili s svojim imenitnim uspehom. V istini pa ne bo imela ravno minula skupščina ne za nas in ne za šolo nič večjega pomena kakor so ga imele njene prednice, in pravo je zadel oni, ki je rekel: »Zopet se je odigrala lepa komedija na našem polju.«