Eim!
jljv
ZVEZA SLOVENSKIH KLU&OV
t -j
FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS
VESTÌ«
MHÜ»H>®(ü)iyNIIL

blc,
ULUbA
Glasilo članov S. K- Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir. - Naslov uprave
v	v
Kluba: 153 Essex St., Pascoe Vale, Vic. - Telefon: FL 6466 - Za uredništvo odgovarja tajništvo
leto
Melbourne J A U U A R
1960
štev. 43
ODGOVOR LA EAMPAJTJO PROTI č.g.patru
Z I L I • J U VAOTTMTJ
Ker se je v zadnjem času pojavilo med slovenskim narodom tu v "Vstraliji nekaj nesramnih napadov na našega e.g.patra ."Gazilija od stra= J.J.i provokatorskih elementov, sem sklenil,da odgovorim javno vsem tistim, kateri so to kampanjo podvzéli in tistim,ki ji stojijo ob strani.To pis smo je popolnoma privatnega značaja ter ga pisem iz moje notranje pobu= de ter nima nikake veze z organizacijo ki se imenuje Slovenski Klub Mel= bourne.
lajpreje naj moj odgovor velja g.Adolfu Vadnjalu iz St.Albansa. Da Vam ocenim Vaše pismo g,Vadnjal,katerega ste objavili v novemberski Štev. " 2 A R A " na 5.strani pod javno tribuno.Stejete se med intali= gente,a človeku ne gre v glavo,da ste bili zmožni napisati pismo ki je polno nesmiselnosti,protislovja in nesramnosti,proti Človeku,brez kate= rega bi slov.emigrant v Australiji a posebno še v Viktoriji in South Australiji občutil vso breme tujine.Izgleda g.Vadnjal,da zelo malo po= znate delo in ustroj Slov.Kluba Melbourne,ker navajate v pismu,da sma= trate g.patra Sazili ja , za ''duhovnega voditelja S.K.M. " Haš Klub v Melbournu je nepolitičen,nestrankarski in niti verski,mislim, da Vam je to dobro poznano,a Vi ste to prešli,kakor da ne veste nie o tem,ter skušali zvrniti nekako krivdo na s' Duhovno vodstvo g,patra ".Pravite na= dalje s "da je narod in njegova usoda taksna,kakršno je njegovo izobra= ' pastvo ".Imate prav g.Vadnjal.Ali pri tem ste morda prezrli eno stvar, inteligenca in izobraženost sta tesno povezana z duhovno kulturo srca in ako te"kulture srca primanjkuje,potem gorje narodu,ki ima voditelje ki se Štejejo "izobražene" a so brez notranje kulture.Mislim,da me razumete, Uadalje navajate;" da je izobrazenstvo po naravnem redu poklicano,da na= rod vodi in da med izobrazenstvo spada tudi in predvsem duhovščina ". Io,ako tako je ( kar tudi je ),zakaj se potem toliko jezite g.Vadnjal, ako bi bil č.g.pauer Dazili j "duhovni vodja S.K.M. ?
Kar se tiče članka o " državnem narodu,o dolžnostih in pravicah,o gostoljubju dežele ter kako biti dober Australec in ostati dober Slove= nec,pa Vam odgovarjam sledeče.Ne domišljajte si da ste poklican ali iz= voljen za nekakega vodjo Slovenskega naroda v emigraciji,ter da imate Vi edino prav,ter da je Vaše gledanje na te vrste problemov edino pravilno. Skromnost je lepa čednost,pravi stari slovenski pregovor,ter vedite tudi da je razumevanje bližnjega prva stopnja k uresničitvi bratstva v svetu, živimo v državi,kjer je demokracija realnost,kjer se Ščiti osebno gleda=
M 1 1 B 0 U H I B •p
I ,
"VESTKIK " je enomesečnik. Izdaja ga Slovenski Klub M a : kot glasilo Zveze Slovenskih Klubov. Urejuje ga g. Stane Z TJ P 74 G-ipps Street, Last Melbourne»Opremaš D.S. 109 Park Street,Moonee Donds, Tiskarska dela opravlja g. Stanko H A R T M A K ,153 Lssex Street , Pascoe Vale, Vic.
ooo'.' :> ' jooooooooooooooo c .0... oooooooooo


nje in k,i Australije
se ne
„_ usiljuje mnenje poedincev.Vsakdo,kdorkoli je^prisel v ~ot izseljenec iz- domovine je naletel na začetne tezkoce,pa naj bi bili to Vi ali jaz ali kdorkoli.Vi trdite da ste dober Slovenec ? Kako je vendar to mogoče ? Vaše izjave v odprtem pismu g.patru Baziliju so potemtakem le licemerstvo in nekarakretnost'.Ponavljam Vas lastni cla= nek,ki ste ga napisali v "SARU " s "...pač pa ste storili nekaj slabsega. Oprijeli ste se z vso vnemo "velike" zamisli o slovenskem domu invzasta= vili zanjo svojo duhovniško besedo in autoriteto,ne da^bi se vprašali,
ali bo odgovarjala zahtevam današnjih revolucionarnih časov ----" Torej
Vi kot "dober" Slovenec smatrate to dejanje da nekdo dela sa ideal Sloven: stva v emigraciji za nekaj "najslabšega" ? Sodite prepričani g.Vadnjal, da današnji takozvani"revolucionarni casi" kakor jih Vi navajate,niso ta= ko revolucionarni,posebno tu v Australiji ne,kakor Vi mislite.Članek o dveh duhovnikih od katerih je bil eden politik a drugi^nepolitik,v tem primeru nima niti najmanjše osnove. S.K.M.je nepolitičen niti verski,
niti drugače
J.1XL.J-	usmerjen i^-uu^^	------- 7	i«_u»
socialni referent,pa boljšega delavca za tareferat ne bi mogli dobiti m tudi ne nadomestiti.Ali ste se sploh kedaj zamislili o delu g.patra Bazi= lija ?Ako ste se in ako bi imeli samo trohico tistega v sebi _ kàr se ime= nuje srčna kultura,potem sem prepričan,da se nebi nikoli lotili pisati tak članek,kot ste ga Vi.Ako ste bili Vi inicijator vsega tega,ali ste morda žrtev gotovih škodljivih elementov ki so izrabili Vas in Vase ime za dosego gotovih ciljev,ne vem.Vem pa to dobro^da ste s tem storili glo= boko krivico človeka,človeku ki bi dal svojo srčno kri za dobrobit in.bla= gor Slovencev ali kogarkoli tu v emigraciji.Ie bom našteval kakšne za= sluge ima naš g.pater Bazilij za Slovence tu v Australi ji,ker je to do= bro°poznano vsakemu poštenemu
klub.Ako pa Č.g.pater sodeluje v odboru_Kluba kot
K.M. in še zlasti
akciji
v.n.
Slovencu.Ie bodite nevoščljivi napredkoir' Slovenski Dom.Saj ni tu ničesar osebnega.
potem sem uverjen,da se koŠoek tistega ki
li CLOVjK
d . iv. Id. XII öc z1-uc-0 l/j.	o. j j.	i-.-*-^ ,	--- - ------7	'j't
"Bodite prepričani, ako imate Iii uspehe v St.Albansu kar se ti ce napredka v Vašem Klubu,se ravno tako veselimo mi,kot g.pater kot kdorkoli drugi. Egoizem je pocetek vsega zla v svetu!Ako boste Vi g.Vadnjal to uvideli,
- boste k Vašemu izobrazestvu in inteligenci dodali se imenuje srčna kultura- in v resnici boste posta= ha 1ÜÜ3TU,kakor ste se .sami izrazili.Zakaj sem Vam pisal ta Članek ? Iz enega samega razloga.Ker ste s tem storili g.patru Baziliju
veliko KRIVICO T	7.	, . -,
Uredništvu " H E A 11 pa se edino Čudim,da je sprejel v
tisk članek s to vsebino,ki je presegala preko 500 besed,kolikor dovolju=
jejo njihove določbe.Pošiljanje raznih "dobrodelnih misij" v Meloourne
v razne slovenske domove,pod vodstvom raznih Menardov 111 iiolaricev,ki naj
imajo "za cilj da " vržejo patra ",pa smatram do skrajnosti otroško de=
janje ki ne rabi komentarjev.
"francò B S- I K 0 Mo one e P ond s,Vi c.
GOSPE
AMALI JI U R D I K 0 V 1
v
SPOMli
Težko nas je prizadela vest,da gospe Malke Urdihove ni več med nami.Kdor Te je poznal,draga kalka,Te je vzljubil radi Tvoje dobrote in prijaznosti.Vsi izleti in romanja v Simnbury,katerih si se udeleževala, Te tako živo nam slikajo pred očmi,kakor da se je godilo danes.Lan se u= mika pred nočjo in noČ pred dnevom, tako nam hiti čas, a žetev G-ospodova vsak dan bolj dozoreva za vsakega izmed nas.lase misli in molitev bo s Teboj,draga laika.-laj Ti bo lahka zemlja v novi domovini in počivaj v MIRU 'Gospodu Irancu in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. /( h /	I'. B. in prijatelji .
C
s?
,0

"Vestnik"
1/7 0 ö
Januar i960
Täter
BA Z ILI) O.hf-i
pOhOCOL!
* Dva nova slovenska grobova so skopali na keilorskem pokopališču v enem tednu« V ponedeljek, dne 11. januarja zjutraj .je v Abbotsfordu nenadoma preminula gos-
pa Amalija URDIH, zavedna katoliška Slovenka, ki se jè rada udeleževala slovenskih prireditev in izletov ter si jo skoraj vedno videl pri slovenski maši. Imela je visok krvni pritisk, ki je z vročino zadnjih'dveh tednov pripomogel do tako nagle smrti. Pokojnica je bila rojena leta 1907. v Vrtojbi pri Gorici, Še ne dvajsetletna je morala za kruhom v Egipt. V Kairu se je poročila s Francom Urdi-hom, leta 195O pa se je skupno z njim izselila v Avstrlijo. - Dne 13, januarja smo^ drago pokojnico prenesli v cerkev sv. Mihaela "«-.North Melbourne v pogrebni maši, nato pa smo jo pokopali na keilorsko pokopališče. Lepa udeležba je pokazala, kako je'bila gospa Urdihova priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Maj počiva v miru, možu'Francu in vsem sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.'
V soboto, dne 9, januarja pa je morje v Williamstownu naplavilo truplo, v katerem smo prepoznali našega rojaka Jožefa PERŠA, ki je zadnje mesece delal v kuhinji emigrantskega hostela Williamstown. Kako se je nesreča dogodila, bo — kakor izgleda — ostalo nepojasnjeno. Vem, da Jože ni znal plavati in ni bil ravno prijatelj morja. Morda ga je vročina zadnjih tednov vseeno zvabila na obalo in je zašel predaleč v vodo. Dasi nesreče ni nihče javil, je policija ugotovila — sodeč po^obleki, ki so jo našli na obali — da je bila z Jožotom še ena moška oseba. Več za enkrat ni znano. — Pokojni rojak je bil rojen 1939 v Mariboru. V-Avstralijo je dospel iz Avstrije ( dne 20. januarja 1958. na ladji "Aurelija"), a žal je bil med nami komaj dve leti. Dne 15. januarja sem zanj v naši hišni kapeli opravil pogrebno mašo, molitve pa ob krsti v kapelici pogrebnega zavoda Tobin Bros.na Flemington Ed, v North Melbournu, Nato smo pokojnega rojaka položili k zadnjemu počitku med slovenske grobove keilorskega pokopališča. Naj v miru počiva, sorodnikom v domovini pa naše iskreno sožalje.
*	Da opravim še ostalo kroniko, kar k porokam! — -Na božično vigilijo dne 24. decembra sta stopila pred oltar cerkve sv. Bernardke v North Sunshine Jožef KRANJEC in Berta MLAKAH. Ženin je iz Gederovcev, nevesta pa iz vasi Rovišče pri Sevnici. — Leto smo dne 31. decembra končali s poroko Daniela ZAHARIJA in Jožice KOSMINA v Marijini cerkvi v Ascot Vale. Ženin je iz Nabrežine, nevesta pa iz Gor-janskega. — Pa tudi začeli smo leto s porokos dne 1. januarja sta v Newportu (cerkev Srca Jezusovega) obljubila zvestobo eden.'drugemu Milan KARI Ž in Gabri jela MIHELCIC. Ženin je doma iz Povirja pri Sežani, nevesta pa iz'Škocjana na Dolenjskem. Vsem trem parom naše čestitke!
*	Pri krstih bi najprej omenil VERONIKO, novorojenko Jožefa ZUPANČIČA in Ane r.' Božič v Noble Parku, katere imena zadnjikrat še nisem vedel. Krščena je bila 21. novembra. — V Ormondu tmo krščevali dne' 19. decembras JANET ŠTEFANIJA je prvo-rojenka Zlatka ROMETA in Erike r. Cvalina. —Dne 20. decembra je oblila krstna voda INGRID BRIGITO, hčerko Alojza K0Z0LETA in Ane r. Pulfer v Pascoe Vale. — 26, decembra je bil v Havthornu krščen ALBERT ADOLF, sinko Andreja FISTRIČA in Zore r. Artič iz Diamond Creeka. — Dne 27. decembra pa kar trije, krsti'v Haw-thornus MARJAN ALOJZIJ je prvorojenec Marjana. ČUKA in Elvire r,- Stegelj, DORIS je dobila družinica Alberta LOGARJA in Ivane r, Šajn, SUZANO ANTONIJO druzinica Aleksandra KODILA in Ane r. Dovgan, TOMAŽ je bil naslednji dan krščen istotam kot novi član družine Dušana VRANA in Erneste r, Prolec. — Pred poroko dne 31. decembra sta v Ascot Vale ženim in nevesta držala pri krstu SHARON MARI, prvoro-jenko nevestinega brata Marjana KOSMINA in Thelme r. Power, — Iskrene čestitke staršem in novokrščencem, januarske krste pa bom objavil v'februarski številki "Vestnika"»
K Odprtemu pismu, objavljenem v Žaru pred božičem, pa tole s Naj bi pisec utemeljeval svoje obtožbe na datume in priče, ne pa na neresnične čenče in svoje bolestne osebne sodbe brez vsake podlage. Res odgovarja za pismo podpisani, a obsodbe vredno je tudi uredništvo ter lastništvo lista, ki si z objavo takih nerazsodnih ^m krivičnih (da ne rečem smešnih!) izbruhov pač ne bo pridobilo novih naročnikov. Izgleda, da je nekaterim gospodom moje sodelovanje pri SKM res trn v peti. Zame in za vsakega poštenega Slovenca pa je ravno to znamenje, da je SEM na pravi pota. Naj bi se gospodje, ki jih naši uspehi tako bole, spomnili starega slovenskega pregovora s Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
"Vestnik"
hs riaroc/n Ji loesmi
Januar i960 /
PREDGOVOR
—LTiSSS'iÄ' ki b0m° Pri6eli	« bralce, so
^cvih°Sdih w°Sti in b0leSti naSesa 51o^a, o njegovem delu, o ljubezni nje-SebLf t L ' ° VlnU' ° Srarti in °	Eakor so 5i različne med seboj po
ITrlìne	^/T^ ^ *jih °blika razli5en ^ značaj s ve5Loma
resne» &k°raj <>legične, vendar zazvonijo včasih tudi veselo, tuintam razposajeno, prešerno, Šaljivo, zbadljivo. Eno pa je, kar je skupno vsems ozka in tesna vez z resničnim življenjem. Prvotni zapis vsake teh pesmi bi bilo brez dvema treba iskati v čisto stvarnem, osebnem doživljanju. Lirska pesem, ki nima tega stika z resničnostjo, sploh ni mogla postati narodna. V resnici imamo pesmi, ki nam naravnost kažejo tisti posamezni življenski dogodek, iz katerega so nastale: tako npr. pesem "Micika po trgu hodila". Pri večini pa se je ta prvotna osebna nota sicer zabrisala, posplošila, sorodni motivi so se često pomešali, gotove oblike so se ustalile in prehajale iz ene pesmi v drugo — toda tudi vse te izpremem-be^so se vršile in se vršijo v ozkem stiku z življenjem. Kakor je različno razpoloženje, mišljenje, čustvovanje, kateremu naj pesem odgovarja, tako se menjava tudi njena oblika. Vedno pa je narodna pesem neločljiva od dogodkov in vtisov vsa> danjega življenja. Pa j jo poje pastir ali vasovalec ali žanjica, na i jo po jo piw ci ali svatje ali družba, ki. se je zbirala ob mrličus vedno jo vidimo tesno združeno z veseljem oziroma bolečino tistih, med katerimi živi. Zato so njeni glasovi resnični, vrednote, ki jih ustvarja, pristne in žive.
Opozoriti na nekatere teh vrednot, je glavni namen te zbirke. He bo nam do popolnosti glede motivov, skušali bomo predvsem pokazati to, kar je v naši lirski narodni pesmi lepega, pokazati jo torej od njene estetske strani.
(dalje prih.)
Moj očka so mi rekli s "Oženi se, moj sin, t» bom kajžico naredil *z orehovih lupin!"
Kako se bom oženil, k1 nobena zame ni — tam gori na planin'ci nobena zame ni!
Če eno staro vzamem, objemal bom kosti — tam gori na planin'ci objemal bom kosti!
Če eno mlado vzamem, kedaj pa bodem spals ponoči bodem ljubil, podnevi pa oral?


Je pa drevi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice.
Meni pa ni nič za rož'ce, če jih slan*ca pomori5 meni je za dekle moje, če me ona zapusti.
Ravno sredi moj »ga sroa ena rožica cveti, Če ne boš ji prilivala, se gotovo posuši.
"Kaj ji bodem prilivala? Kimam vinca ne vode! Pa ji bodem prilivala svoje svetle solzice!"
Bom šel na planin'ce, na strme vrhe, bom slišal od daleč zagorske zvone.
Zagorski zvonovi premilo pojo, nemara preljubo k pogrebu neso.
Pa če jo nesejo, le naj jo neso, saj dolgo ne bode, da pojdem za njo.
Zvoniti bompustil, kropiti pa ne, kropile jo bodo le moje solze.
Uprava SKM sporoča stojim članom glede Silvestrove zabave, katero je Upravni odbor organiziral dne 31. decembra 1959 v Prahran Town Hall, naslednje pojasnilos
"Kakor vsaka zabava, ki jo je dosedaj organiziral Upravni odbor SKM v Prahrso-ski dvorani,^tako je bila tudi Silvesrova zabava javna in dostojna vsakomur, ne glede če je član SKM ali ne. Naše zabave so namenjene predvsem Slovencem, vendar imajo pravico vstopa tudi ljudje drugih narodnosti. Iz preteklosti nam je znano, da je bil obisk na naših zabavah po neslovensko govorečili ljudeh vedno tako neznaten, da ni Uprava SKM tega nikoli upoštevala, ker je bilo prostora dovolj vedno za vse. Toda zadnja Silvestrova zabava nas je presenetila po številu gostov, ki So bili v dvorani in'je posekala vsak dosedanji rekord! Zabava se je pričela točno ob 7.3o uri zvečey komaj eno uro za tem je bila dvorana že zasedena do zadnjega kotička, zunaj pa se je nabiralo vedno več ljudi, ker v dvorano niso mogli' več priti. Ha zabavi jo bilo izredno mnogo Hrvatov, kar je brez'dvoma povzročilo, da so morali nekateri člani SIC!'!, lei so prišli pozneje v Prahran, ostati zunaj. Na ta način so morali odborniki poslušati ostre proteste ogorčenih ljudi. Tu hočemo še enkrat poudariti, da je bila zabava javna in da ni imel Upravni odbor kot prireditelj zabave nikdar pravice zapirati vrata med zabavo, ima jih pa pra-vico zapreti oskrbnik (Hallkeeper) in to takrat, kadar se njemu zazdi potrebno.
Slišale so se tudi pripombe o reklami za zabave v "Vestniku" in zakaj da Uprava razpošilja toliko "tistih neumnih vabil," če pa ne more spraviti toliko ljudi v dvorano, V pojasnilo lahko navedemo, da je bilo za Silvestrovo zabavo razposlanih 420 vabil in nič več in, če bi vsak prejemnik vabila prišel na zabavo ob pravem času, bi bilo prostora v dvorani več ko dovolj, V bodoče pa naj bo vsakomur jasno, da z vabilom Uprava SKM le obvešča, kje in kdaj prireja zabavo, nikakor pa ne jamči vabilo prejemniku za prostor v dvorani, če to ni izrecno poudarjeno na vabilu.
Kar se zadeva rezerviranja miz pa naj omenimo, da je ta posel zelo nehvaležen in povzroča samo nevoljo v Upravnem odboru in pri gostih. Vsakdo lahko takoj razume, da je nemogoče držati prazne mize pri nabito polni dvorani. Zamudnikom svetujemo, da se potrudijo priti na zabave ob napovedanem času, pa bodo brez dvoma dobili svòj prostor na katerem koli koncu dvorane. Toliko v pojasnilo za pomiritev nekaterih prenapetih duhov in nekoliko prevročega vzdušja, ki je s tem nastalo in smo trdno prepričani da nam bo novo leto prineslo še mnogo lepih in sve-lib trenutkov ob neštetih možnostih razzivljanja v čudoviti prostosti naše druge domovine,
V tolažbo pa naj nam bo nekaj modrih resnic iz naslednjih pregovorov; Redkokdaj 'srecaščlovoka, ki bi bil sposoben spoznati svoje napake in to priznati tudi sebi, kajti Iz marsikatere kuhinje je vonj boljši od teka, zato tudi za nas ne bo smelo veljati Kdor hitro obljublja, še hitreje pozablja in da Marsikdaj sreča stane več, kakor nam prinaša ob dejstvu, da Ce hočeš koga spoznati, mu daj noči. In Šg en napotek?, Dober spomin je velik dar. Kdor pa lahko kaj pozabi, 'je še boljše. Toda'vedeti mora, da Kdor'pozablja to, kar je bilo lepo, se spridi, kdor pa ne ve več, kar je bilo slabega, pobebi. Vedno pa bo obveljalo enós Ideali so kakor zvezde s doseči jih ni mogoče, pač pa se da po njih uravnavati."
Na pretekli seji so odborniki sklenili, da bodo priredili v mesecu februarju zabavo in to samo za člane Slovenskega kluba Melbourne. Interesenti naj poš^o načelne prijave načelniku prireditev Aloisu Zakrajšek, 32 Truganini Bd., Carnegie, Vic. Ako se bo prijavilo zadostno število ljudi, tako da bodo kriti stroški prireditve in to do vključno. ,1 10, februarja, potem bomo zabavo s plesom, pijačo in jedačo — večerjo (za kar bo posameznik prispeval samo £ 1 in bo v to ceno vključen tudi vstopninski dar) izvedli 13. ali 20. februarja, o čemer bomo vse interesente pravočasno pisemsko obvestili. V slučaju, da bo število prijav-ljencev nezadostno, zabave ne bo in iste tudi ne bomo obvestili.
Pohitite s prijavami, kajti obeta se nam res prava domača in prijetna zabava!
Sklenjeno^ je tudi bilo, da lahko prisostvuje sestankom Upravnega odbora SKM vsakdo, ki je član Kluba v za to namenjeni prvi točki dnevnega reda " Debate s člani SKM". Vsi, ki želijo v kakršnikolih vprašanjih, nanašajočih se na slovensko narodnostno manjšino v Avstraliji, razpravljati na sejah, lahko dobe vse informacije na Upravi kluba (g. Max Hartman), 153 Esses St., Pasooe Vale, tel. št. FL 6466, Vljudno ste vabljeni na sodelovanje pri reševanju premnogih vprašanj !
(Dalje
"Vestnik"
Januar i960
^USQkJMZ CöjAlsfo a
' • ó
Petnajst tisoč milj in več nas loči "od krajev, ki smo jih nekoč zapuščali sklonjenih glav in z negotovimi koraki stopali v nedognanost tujine, osamljeni in sključeni, pod težo "bremen, ki smo jih ponesli soboj kot edino popotnico za večen spomin na preživelo
Zgodovinsko geslo? "Boriti se In iskati,'najti in ne vdati se!", je bilo naše vodilo pri iskanju novih smeri in okolja, ki nam bi-nadomestilo vse izgubljeno vsaj v najmanjši meri ter nam tako povrnilo duševni mir in privabilo zopet Smehljaj na zaskrbljena obličja.
Prestali smo mnoge.viharje,-ki so. se vedno: znova in znova porajali v različnih oblikah iz trde in resne vsakdanjosti, ubijale so nas težke skrbi in nam u-stvarjale pekel na zemlji, medtem ko je valovalo okoli nas novo življenje v vsej veličini j moči in lepoti Zapada. Dan za dnom smo izpijali kot pelin grenke čaše spoznanj, da ni vse zlato, kar se sveti. Vedeli smo to in pričeli smo vneto iskati najuspešnejše možnosti rešitev iz začaranega stanja, ki nam je grozilo z utopitvijo v reki, izvirajoči za v nas nepojmljivih okoliščinah, ki je razbrzdano drvela mimo nas v tempu 20» stoletja tja nekam v neznano, toda vedno samo naprej in naprej ...
Vsa naša stremljenja niso bila zaman. Zaneslo nas je na peti'kontinent, prepoln mnogih možnosti za trd, toda. uspeSen začetek v vsem. Razkropljeni po prostranih predelih širne Avstralije smo so pričeli iskati, ljudje brez vsega, in ustvarjati novo. družbene življenje. Mnogo let je že preteklo od tistih časov, ugotavljamo danes, združeni v strnjeno.družino in na preteklost mislimo danes s"" mo še kot na mračne sanje, naše delo za obstoj in procvit slovenstva je rodilo nešteto uspehov in mnogokje po svetu nam priznavajo dolgoletne naporo za vso storjeno, v čemer nas tudi utrjajo neštevilni dokazi priznanj našemu pravilnemu pogledu na edini pravilni razvoj slovenske narodne manjšine .'
Vse to in še mnogo drugega je bilo govorjenega na. večeru, ki so ga posvetili Avstraliji naši bratje, prijatelji in znanci —v'Slovenci iz Trsta, ki z občudovanjem spremljajo naš razvoj, kar je tudi razvidno iz njihove čestitke, ki so nam jo poslali 12. decembra preteklega letaš
"Skupina tržaških dijakov in akademikov, zbrana pri večeru, posvečenem Avstraliji, v Slovenskem kulturnem klubu čestita Slovenskemu klubu Melbourne ob p e t i obletnici ystanovitve in želi še obilo nadalnjih uspehov!" -
To.iskreno priznanje našemu obstoju, ki se je utrnilo iz src rojakov, živečih ob "plavem Jadranu", vliva v naše vrste čudovito zavest, da le nismo tako osamljeni in da je še mnogo ljudi,'ki nam stoje ob strani in bi radi premostili zemljepisne razdalje in se združili z nami...
Razveselile so nas tudi čestitke nekdanjega predsednika SKM, g. Zlatka Verbic z gospo soprogo Tinko s	—■
"Blagoslovljen praznik rojstva Gospodovega in mnogo miru v novem 1
tu Vam želita	ziatko in Tinka Verbič
In še na stotine je drobnih in iskrenih voščil, ki so priromala do nas od tu in onstran oceana, ustvarjajoč zvesto in nezlomljivo celoto, ki nam jamči -še na dolga in lepa leta uspešnega èkupnega življenja«.•
PISMA BRALCEV
G. Jesenko Bogomir, West Footscray, Vic.? Z navdušenjem pričakujem vsako številko "Vestnika", kajti skoraj vsaka nam prinese razveseljivo vest o prireditvi izleta v zeleno naravo prelepe Avstralije, kjer se res razvedrimo in sprostimo v prijetni družbi na prostem po celotedenski zaposlitvi med štirimi stenami. OD-kar živim v Avstraliji, sem se udeležil skoraj vseh dosedanjih izletov. Vsi so me strašno navdušili in vedno težko pričakujem naslednjega.
S pozdravom? Hura v zeleno naravo — Jesenko Bogomir
Ga. Fanica Lasič, Burwood, Vic.? Malo sem'zakasnila s poravnavo članarine, vendar pravijo, da je še vedno bolje kasneje, kot nikoli. Danes prilagam £ 1.'
"Vestnik" prav dobro napreduje in nam prinaša vedno lepšo in'lepšo vsebino, tako da ga res ž največjim veseljem prebiram. Ali se Vam ne zdi, da bi bilo dobro objaviti včasih kakšno križanko? Ile mislim s tem nagradne, temveč samo takšno za beljenje glave in za kratek čas» ■	Lep pozdrav - Fanica Lasič


5 E T E T A E A Z G L E D I I C A Katja Spur
Ču Jing in Ksi Men sta z ostalimi potniki vred zapustila ladjo, ki se je bila za dvajset minut usidrala v pristanišču pod kamnito gmoto, po kateri so se kakor veriga vlekle razvaline starodavnega mesta,
■ v ,	Jila majhna in krhka in njene poševno vrezane oči so zrle vprašu-
vedno čakajo odgovora na kdo ve kdaj postavljeno vprašanje. Hsi Men jo je bil odkril iznenada v mestni četrti, kjer je živela. Vzel si jo
nie LTvSNSn1 * T"1' ,Je ^ ** mn°g° P*Ja*>1Jìo, dokler ni spoznal eno y i	;	^ J? °krafla SV°J dom 2 njegovimi fotografijami in na
• n^:llkal besede' ki naJ Jih Sas nikoli več ne i zbrisal s na VpTakl 81 Sa venomer postavljaš, je preprost in krateks ljubim te, ker sem v tebi našel samega sebe!» -	J
ifvoSferaU Su JifS-,ni bila dOCela Sre5na' je M1° t0 zaradi prikrite nezaupljivosti, ki se je nikoli ni mogla do kraja otrsti.
znovfd4SlaZsidŠ"a' ^ M B6 V mestu okreP5ala s	dokler ne bo Ladja
Sedla sta za mizo na senčnatem vrtu čajnice in si naročila pijače. In ko sta pile, je vzel Hsi hen iz njune popotne torbe štiri razglednice, da bi jih napisal.
Č.J vIi S°,raSle f11"6 ln °leandri so *a	odpirali béle in rdeče
caše ,Jekaj metrov vstran je Šumelo morje. Tam so se naslanjali na kamnito ograjo ljuaje, pokriti s širokokrajnimi klobuki iz riževe siane.
Vse to je opazovala Su Jing, medtem ko je Hsi Men pisal. Pred očmi Ü ie bila njegova roka, ki je pisala naslove na razglednice. Bila so to imena n^skup-mh znancev in 5u Jing se je mimo njegove roke zagledala v morje in v iS jo! k!
rinil fei^o"-^ V PriffiŠSur Teda^ Pa *»	da je nsiJMen
rinil tri popisane razglednice m segel po četrti. Zdaj je kakor po naklučju dvig-
Sìo	J° P°l0zi-\m	da Je z dlanjo prikril razglednico, L II-
tero je začel pisati naslov. Su Jing tega morda ne bila niti orzila, ko bi ne bilo v njej tiste prikrite nezaupljivosti dornoža, ki ga je ljubila.
Zdaj je samo za spoznanje dvignila glavo, da je preko njegove roke prebrala ime ženske, ki ga je bil pravkar napisals Tu Sing.	Prebrala
Mahoma se ji je telo napelo kot struna. Sledila je moževi roki in ie bral« kakor je pisal; 'V valovih, ki jih gledam, vidim drhteti vaSo podobi, Tu Ìit,' PoSiljam vam mnogo pozdravov in želja. 3na teh pa je, da bi vas kmalu	S
• ••
K ko	n07^ ZelJa- ^ telrpa J*e> da vas kmalu spet videl
J0, °	J ' kaaar kd° d0lg0 raisli na vas, ne da bi to vedeli... VaS Lotos "
Ko je Hsi Men Se pisal, je bila 5u Jing kakor granitna čer, ob k^teS se ^ ganjajo morski valovi. V spominu ji je preblisnil dan, ko sta se ona'in Hsi Men odpravljala na skupno potovanje - na to njuno prvo skupno potovanjem šla sta oo
nS, ifiel^ JVj -V16* TPr:5&1' ali p0Zaa	ishodu Tu. ilikogar ni^oz-
f ze.^lodnji .dan pozabila na njegovo vprašanje. Istega dre ji je fBi
se -ie Se snomi^i i lotos in jo je poslej neštetokrat poklical s tem .menom Dobro
dejal bLSr^^^I^ mU jS M1 ZaÌgral V k0tU UKtnÌC' k° *
1p Zf !;!eJ J6	PKBati in je ravuodušno pomešal četrto razglednico med osta-
le tri. leda j je dvignil glavo in rekel s "Greva, Ču Jin^ " -
Kjegov obraz je bil kakor maska.
"Greva, da oddam te karte," j« ponovil z brezbarvnim glasom in je vstal.
mn-M +\	TOtala> Za trenutf& Ji je bilo, kakor da je prešlo va^anie
morja tudi na suho zemljo - morala se je zijati mizo, da Je ujela ra^SSif
Hsi Men m opazil spremere na njenem obxv,,,. M 5u(n feko natole lo njeno srce, in ni videl sence, ki je je zamrač^i, ^ J v„_, °	^
bo in je krenil na cesto, ču Jin| je Sla za njim inSj^Sn v^vuT kakor da brede po vodi. Videla je veliko rdeče sonce^h« tn°g°'
Onkraj ceste je visel na zidu hiše nabiralnik za pisin*. ku YJ n«? roko, da bi spustil vanj Stiri razglednice, se mu je'Cu Jing zazrli* ^ ^f1*1
kor da se ji je pravkar predstavil z z laganim imenom, in -e s hripavim t"''*' ka las	■	"'Lasom rek-
"Vem, komu pošiljaš četrto razglednico, Hsi Meni" -
Nasmeh mu je prebegnil obraz. Spogledala sta se, V molk, ki je za trenutek nastal med njima, je planil pisk ladjo, hi jo v pvirtanilču ča dvigala ril--
'o mm
ÌTEKAJ UGIBANJ 0 CIVILIZACIJAH HA DALHJIH PLANETIH NAŠE RIMSKE CESTE UT 0 TEM, KA1 KO BI PRIŠLI Z NJIMI V STIK
Danes ni več dvomljivcev, ki bi zanikali, da bi bilo kjer koli v vesolju najti znake življenja. Vprašanje, kijih muči zdaj, je le Se, koliko je teh planetov in kje je življenje napredovalo bolj kot pri nas, na stari, dobri Zemlji.
Samo v orjaški skupnosti'zvezd,kot je Rimska cesta, je vsaj 100.000 planetov, na katerih se je lahko razvilo življenje v tej ali oni obliki — manjši del teh pa je gotovo uspel razviti ci- " vilizacije, ki Utegnejo biti celo razvitejše kot je zemeljska. Kako priti z njimi v zvezo?
Predlog je- preprost, ker predvide- . va, da imajo te civilizacije bolje razvita sredstva za radijsko komunikacijo, kot jih imamo mi na Zemlji. Ze po novem letu nameravajo pričeti prisluškovati z veliko parabolično reflektorske anteno
v Green- Banku
v premeru meri 25 me-
trov — radijskim signalom v smeri pla4-netov, kjer bi najverjetneje naleteli na zaželjene odzive iz vesolja. Želja po tam prisluškovanju ni nova, le da ljudje nismo imeli zadovoljivih sredstev za prisluškovanje v vesolje. Že navadni električni brivski aparat je lahko zmotil sprejemnik in celo hreščeče cevi samega sprejemnika. Te nedostatke smo zdaj odpravili, antene so postale večje in popolnejše in zdaj nam obetajo že takšne, ki bodo imele premer 300 metrov.
Astronom Drake iz Green Banka je prepričan, da oddajajo druge civilizacije radijske signale, ki jih z novimi antenami in sprejemniki brez motenj utegnemo uloviti. Ali bi bilo kaj čudnega, Če bi naprednejše civilizacije že nekaj fesa opazovale naše osončje z mislijo, da postajajo pri nas pogoji za razvoj življenja vse verjetnejši — prav tako špekuliramo mi o možnostih življenja v bližini planetov, ki so iz tèga ali onega razloga videti za to primernejši kot ostali. Mogoče že dolgo pošiljajo signorie proti soncu in potrpežljivo čakajo, da bi dobili nekoč odgovor, ki jim bo povedal s preprostimi radijskimi signali, da se je tudi v našem osončju razvila nekaka civilizacija. Najbrž bi zato uporabili tiste radijske valove, ki na sprejemniku zahtevajo najmanj ener—« gije za sprejem. Znaki, ki bi jih ute-^ gnili poslati, bodo najbrž preprosti / ^akomerni signali ali pa. bi izražali najosnovnejše računske operacije, ki bo- . do verjetno veljale za vse planetne sisteme.
Dva znanstvenika, ki se ogrevata zate poizkuse, Morrison in Cocconi, nikakor nočeta priznati, da bi lahko te njihove domneve uvrstili v svet fantazije. Vse je po njunem le stvar potrpežljivega iskanja zvez, ki naj bi jih zdaj uresničil astronom Drake s .svojim sprejemnikom pod parabolično reflektorsko anteno.
NI NESPAMETNO ...
Kdor stori napako in se ne poboljša, ta šele ravna narobe,
Z živijenskimi močmi je tako kakor z vinom s če jih preveč uživamo, se hitro potrošijo.
Spoštovanje brez oblike je kleče -plastvo, previdnost brez oblike jeplaš-nost, junaštvo brez oblike je upor in odkritosrčnost brez oblike je grobost.
Marsikdaj stane sreča več, kakor nam prinaša.
Tragedija življenja je manj v tem, kar ljudje trpijo, pač pa v tem, kar zamudijo.
DOMISLICE
Življenje ni nikdar tako težko, da bi se ne'splačalo živeti, in nikoli tako lahko, da bi bilo preprosto.
Izkušnja je napotek, ne pa priložnost za'počitek.
Umri, ampak ne daj mi poljuba brez
ljubezni? --(Černiševski)
Odsotnost slabi povprečne strasti in okrepi velike, tako kakor véter u-gaša sveče, in podpihuje ogenj, — (Rochefoucould)
Človek, ki ne naredi več kot toliko, za kolikor je plačan, n redi tako ' malo, da še tistega ni vreden, kar dobi.
ALI STE ŽE SLIŠALI?
^ Majhni avstralski kuščar, ki mu pravijo "gorski hudič", pije s kožo. Njegova koza dejansko vpija vlago kot najboljši pivnik. Zato mu ni treba iskati rek, jezer m potokov, zadostuje mu samo jutranji in večerni sprehod skozi rosnato travo.
278 145 301
Uprava kluba poroča ... (s str, 5)
Načelnik članstva, g. Leopold Jauk je v zadajih mesecih po sklepu Upravnega odbora SKM razposlal vsem onim članom SKM, ki niso poravnali članarine Klubu, več opominov in ker na zadnje od-teh, ki so bili odposlani v prilogi novemberske St. "Vestnika" ni bilo odgovorov, preklicujemo danes naslednje številke članskih izkaznic, •katerih lastniki s tem prenehajo biti člani SKMs 233, 84, 21T. l7l, 265,
Ini9 S3' 3 o21' 299 ' 47' 389 > l85' 94' >95, 182, 387, 49, 122, 375, 203, 63, 66, ,304,128,-44, 193, ,80, 103, 300, 209, 326, 285, 258, 98, 222,, 221, -, 113, 114, 83,-,35, 135 , 306,-120, -231, S12J 172, 263, 46, 289, 2,10, -189, ' 200, o,/ S' 2?» 262' 27°' 25' 314' 65,' 293,- 7, 43, 225, 36, 2Al'fS2-f 13.3, 91
259: 126; ^'^Xtì^l^' 291' ^ ^ ^ 155' 9°'
Zaradi nerazločnih številk v članski kartoteki objavljamo-imena sledečih gospodov, ki so tudi črtani iz članske kartoteke? Ivan Brenč ič, Ivan Jene, Jože Kranjc, Jože Mohor, Ivan Telikar, Jože Zupančič.
Isto velja tudi za pokojnega Alojza Poles, št, izk. 298, utonil 22/11/59 in Jožeta Perša, št. 72, utonil januarja t. 1,
Blagajnik Vinko Molan poroča o
FINANČNEM POROČILU "SILVESTROVANJA" prirejenega 31. decembra 1959 t Prahran City Ball
Dohodki s
Vstopninski darovi	3. 5
^ Jedača in pijača Cigarete
Licenca, vabila in poštnina Najemnina, za dvorano, mize in ostalo Orkes ter
Dekoracije, režija in drobnarije Uničeni inventar Prevozni stroški
Vrednost ostalega blaga	4. 6, 4
Čisti dobiček
423. 3. li 6. 6
Skupno'£ 781. 4, 4j
Melbourne, 20. januarja i960
Izdatki:
271. 5. 9
6. 6
25,15, 9
59.10, -, —,
21. 3. la"
31.12. -
. 7.17. 4
313.13.11 " 7H1. 4. 4i-
Blagajniks Vinko Molan

SLOVENSKA T V R D K As
--->
c-j
q,PO. Box b 70 PE R TH^u £ V - 2 3 m )
Pošiljamo pakete s hrano, tekstilom (štofi), tehničnimi predmeti in zdravili iz Trsta in Londona v domovino. Cenik za pakete je bil objavljen v oktobrski številki "Misli". Če želite, Vam pošljemo cenik.
Priporočamo, da pošiljate domov zlasti angleško blago (štofe) za obleke, ki se lahko nosijo 10 let, so poceni, carina ni prevelika, a predstavljajo ogromno vrednost, ki se je doma sami ne morejo privoščiti.
Obrnite se z zaupanjem na nass,
1)	Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstralijo, Ravno tako, ako se želite izseliti iz Avstralije.
2)	Ako želite naročiti vozne karte za avione ali ladje za potovanje po celem svetu.
3)	Ako želite dobiti točen in pravilen prevod Vaših spričeval in vseh dokumentov sploh.
4)	Ako želite dobiti nasvet glede vseh vprašanj, ki se tičejo Vas in Vaših sorodnikov tukaj ali v domovini (polnomočja, testamenti itd.)
5)	Ako želite dobiti odličen Slovensko - angleški in Angleško - slovenski slovar (besednjak).
Zastopnik za Vic„s Mr. J. VAP, 2 Kodre St., ST, ALBANS, Vic., tel,s 65-9378
Zastopnik za N.S.W.s Mr. R.OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, SYDNEY, N.S.W.
tel.2 FB 48O6
S/otse^s^j /7s/r<£ r/2
v Melbournu Vin lahko izdela vsakovrstna tiskarska dexa kot tiskanje računov, vsakovrstnih blokov, naslove tvrdk na ovitkih drv pismih, najrazličnejše vizit ke, poročna oznanila, itcl», itd.
v.
Telefons C Q ' _ _ • , _ _
JV 6138 /J,
13 Weigall St»,EAST BRUNSWICK.
SLOVENCI POZOR!
CONTINENTAL
^ V-
i
o K ri
SMALL
r~\ i i
jDk.

K R 0 J A § K I SALON
J}. /72
Izdelujemo vse vrste oblek in plaščev po najnovejSi modi. Mnoga priznanja ob zmernih cenah odlikujejo naše delo.
Priporočamo se tudi za izdelavo raznih svečanih in poročnih oblek.
Nudimo, Vam tudi pestro izbiro perila in in obutve.
Telefonirajte na JW 6378.
L E C T A R
Ferdo
V veliki izbiri dobite-pri nas prava domača léctova srca vseh velikosti (po želji tudi z Vašo fotografijo v sredini ) in vso ostalo pisano, robo, ki ste jo videli doma na stojnicah ob proščenju.
Izdelujem tudi okrašene sveče, vseh velikosti.
60 Spencley St.,C L I F T 0 N HILL Telefons 487415
213 St. Georges Rd., FITZ R 0 T
Vam nudi najrazličnejše mesne»proizvode s hrenovke, kranjske klobase ina speciali tete kot Strassburger, galic, ie-berwurst itd.
Telefonirajte na J W 6656.. Obiščite nas in se prepričajte v našo
KVALITETO!
m j hift" P) M ut ij Sd OH
165 Sydney Rd., COBURG', Tel.s Mi 2288 Pri nas lahko v slovenščini obrazložite, kakšne vrste pričeske želite. Trajno kodranje las z najmodernejšimi sredstvi Vam bo v največje zadovoljstvo.
K nam Vas iz City-ja pripelje tramvaj št, 19, 20 ali 21.. Izstopite na tramvaj-ski postaji št. 34. in že ste pri nas!
Strokòvne nasvete Vam dajemo brezplačno! Obiščite nas in zadovolnji boste z nami!
1/
(Oglašujte v čbQ sem
U*>+U
ÜS^TFföIQC3,
CENE 0 G L A S 0 V s
Na celi strani ....................£ 4
Na polovici strani ,,........,,,.»	£ 2
Na četrtini strani .,,,.,.,...»•r,	£ 1 '
Na osmini strani (enotni oglas)	sh 1 J,J
Še na dalje se toplo priporočamo!
(0 bisesti lo
Za vsa pojasnila v zvezi z našim klubom, razna obvestila in kakršnakoli druga vprašanja telefonirajte na sledeče telefonske številkes
Za klubska vprašanja s Max Hartman, FL 64665 Simon Špacapan, FW 61385 Jože Novak, 2116378 (nova številka!). ' '
Za priredi t res Alois Zakrajšek, 2.1.16 3 78.
Za vprašanja 'koma", prijavljanja raznii prilik nalupaš Max Hartman, FL 6466.
■ Za socialna U-.ncCTauj i:_la
au';a
j e • s aa~
ki
OZNANILO!
/ououmsa(e mase
v MelboumU so na vsako prvo nedeljo v katoliški cerkvi v BURNLEY-u .ob 11 uri dopoldne in na vsako tretjo nedeljo v mesecu ob petih popoldne v cerkvi sv, Frančiška v centru mesta (Lonsdale & Elizabeth streets), Pevci naj pridejo na kor. Po vsaki popoldanski maši pa imamo na razpolago dvoranico pod samostanom ob cerkvi, kjer smo začeli s PROSVETNIMI VEČERI
Ne pozabite! <	___