JL Justin: »Najdenkaa (lesorez)
Zemlja se ustavlja,
svetloba pojema...
Najnovejše ugotovitve astronomov in Sizikov o dolgosti
življenja na zemlji
Učenjaki v greenwiškem observatoriju Ina Angleškem) so po silno natančnih merjenjih ugotovili, da se zemlja suče počasneje. Ta ugotovitev je za nas navadne zemljane presenetljiva, kar. si ne moremo predstavljati kako je mogoče, da bi se »pokvaril« precizni mehanizem ogromnega časomera 'zemlje, čije vrtenje nam meri dnevno dolžino, — toda zvezdoslovcem je, ta netočnost v vrtenju našega planeta znana že delj časa.
Astronomska in geološka dognanja nudijo .sigurne dokaze, da se je zemlja pred mnogimi milijoni let — v dobi njene ognjene mladosti — vrtela hitreje okoli svoje osi in da sta si dan in noč Sledila najbrže v štirih do petih urah.
V	svetovju ogromnega planeta Jupitra ■mine med dvema solnonima vzhodoma samo 9 ur in 55 minut! Ovirajoče in zavirajoče site — vulkanične in oceanske — so ustavljale hitrost vrtenja naše zenllje. To se je godilo seveda v davnem, predzgodovinskem času. Kolikor ; daleč nazaj sega zgodovina človeške kulture, je bila dnevna dolžina vedno 24 ur. In ta zgodovina, merjena po geoloških dogodkih, obsega pičlo razdobje 5000 let. Soluce. ki je obsevalo deželo faraonov, je rabilo za dovrši-tev svoje navidezne poti približno prav toliko časa kakor danes.
Besedo »približno« je treba v tem vprašanju točno razložiti. Proučavanja in merjenja so namreč dognala, da po-jemanje vrtilne hitrosti naše zemlje še vedno traja, čeprav le v majčkenih delcih sekunde. Ko je pred par leti angleški zvezdoslovec Brnest Brown stopili na plan s trditvijo, da se je rotacijska brzina od 1. 1870. zmanjšala za 15 sekund, je vzbudila ta trditev velikansko senzacijo. Dolžina dneva naj bi se
V	teku polstoiletja podaljšala za 15 sekund! Če bi bilo',to res. potem bi vsebovala ta ugotovitev smrtno orognozo zemlje. Teh 15 sekund bi sličito peščenim zrnom egiotske puščave, ki bi. gnana po viharju, morala pokriti naj-
večje piramide. Ti delci minute bi morali nekoč pokopati ves človeški rod, kajti teh 15 sekund bi pomaknilo vsakega polstoletja zgodovinski kazalec naše zemlje bliže k oni dvanajsti uri. ko bo padla rotacijska brzina na ničlo. To bi se zgod.lo po preteku 300 000 let. Tri sto tisoč let je po našem pojmovanju zgodovinskih dogodkov ogromna doba. toda v zgodovini zemlje je to silno malo.
Vse organsko življenje na naši zenilji je zavisno od pianetovega vrtenja okoli svoje osi. Kakor hitro se preneha zemlja sukati, ostane ena polovica oble večno razsvetljena, drugo pa zagrne večna tema. Ena polovica bi bila neprestano izpostavljena strašni vročini uničujoče siie solnčnih žarkov. Oceani bi izhlapeli in kontinenti bi se spremenili v puščave. Nočno polovico zemlje pa bi objel ledeni mraz vsemirja z v'sç-mi svojimi strahotami. V temi in ledu bi zamrlo vsako življenje. In to naj bi se zgodilo že v 300 000 letih?
K sreči Brownovi računi niso pravilni, ker je številka previsoka. To so nedvomno ugotovila najnovejša merjenja. Po opazovanjih v Oreenwichu znaša podaljšanje dneva — torej pojemanja rotacijske brzine — v enem stoletju samo eno d-esetinko sekunde. Napredek pojemanja nam torej dovoljuje, da lahko z mirno vestjo prepustimo skrb za smrtno obsodbo zemlje generacijam bodočnosti, ki se je ne moremo niti zamisliti. -	\
Marsikdo, ki smatra slepe ugotovitve za učene čenče, bi rad vedel, kako je bilo mogoče dognati to napako v kozmičnem stroju naše zemlje. »Bleda luna« je bila ki je z nerednostjo svoje navidezne poti opozorila učenjake, da v kolesju svetovnega stroja nekaj ni v redu. Nadaljnja opazovanja so pokazala slične nerodnosti v potih Venere, MRrsa in Jupitra ter v dozdevnih gibanjih zvezid nepremičnic. Vse te nered-nosti so bile' v medsebojnem skladu. Tako so prišli zvezdoslovci do zaključ-
ka, da je vseh teli nerednosti krivo edino le vrtenje zemlje. Pota omenjenih planetov so se premaknila samo za opazovalca na zemlji, ker se zemlja pod njegovimi nogami ne suče stalno i nespremenjeno brzino.
Sel, ki nam prinaša vesti o gibanju drugih zvezd, je svetlobni žarek — edi-. ni posredovalec med nami in dogodki v vesoljstvu. In če se zemlja ne vrti počasneje in je le svetlobni žarek spremenil svojo hitrost? Ta dvom je malce vznemiril fizike. Neznansko truda se je uporabilo za ugotovitev brzine svetlobnega žarka. Vsa prejšnja merjenja s posebnimi aparati, s hitro vrtečimi se ogledali, so dala isto številko: 300 000 kilometrov v sekundi. V decembru leta 1927. pa je londonski astronom Gheti-
«•«■••■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■ilHH
cy de Rray še enkrat preizkusil svetlobno brzino in opazil, da se je zmanjšala za kakih 500 km v sekundi. Zadnje preizkušnje v pariškem optičnem institutu so privedle do enakega rezultata in pokazale zmanjšanje za kakih 800 km.
če tudi je za nas, ki živimo sedaj, popolnoma vseeno, ako preleti svetloba v svojem hliskovitem letu 300.000 km ali samo 299.200 km v sekundi vendait nam kaže možnost tega zmanjševanja v enakem tempu zopet temne perspek. tive. Po 80.000 letih bo nevidna sila. ki skrajšuje brzino svetlobe, spravila njeno hitrost na ničlo Brez solnčne svet» lobe pa ni življenja na svetu. Tako vsebuje tudi ta svojevrstna ugotovitev smrtno prognozo za človeški rod.
P. S. Powers
= Življenski serum
ii
Mahoma se je mrtvecu obraz izpre» menil. Prisostvoval sem čudežu, ka» kršnega še ni nikoli živa duša ugoto» vila, videl sem namreč, kako kri oživ» Ija lice mrtvemu truplu. Trepalnice so nalahno vztrepetale. višnjevkasta bar' va je izginila iz njih in običajni qdte» nek jo je nadomestil. Čutil sem, kako Konvi žila utriplje pod mojimi prsti.
Srce je bilo: potakem živi! Menda sem se onesvestil, kajti vzdih olajša» nja se mi je izvil. zagrabil sem rob pri mizi in se potopil v mrak.
Ko sem se zavedel, me jc Konva mikastil za rame: pil sem konjak, ki mi ga je pomolil in strmel sem vanj, kakor strmiš v prikazen. Nekaj hipov prej je bil mrtev zlekmjen, njegova du* ša je bila odprhnila in sedaj stoji tu in mi drži dlan na ramenu!
»Odnočijte si; vse je v redu,« mi jc govoril.
Konva je bil še nekam bledikast, a se je smehlial. Odgovoriti nisem mo» gel. kaiti duh mi je bil ves okorel od razburjenja.
»Bil sem pri vas, medtem ko ste se bavili z mojim telesom,« mi je iziavil »Bili ste v skrbeh, jelite?« je dodal z nasmehom. »Za trenutje sem mislil, da ^oste po/abili na nrotistrup. Z a» gnali ste se proti telefonu .,.«
■ »Kako!« sem kriknil. »Ali hočete re» či, da... ste me videli! To je nemo» goče! Telefon ni v tej sobi.«
»Za vami sem hodil,« je mrmral Konva.	* •
Glava se mi je zdela težka. Ali sem jaz iz uma, ali pa se Konvi blede. Pa vendar, kako neki ve, da sem skočil proti telefonu, ko sem namerjal po» klicati policijo?
»Poidite ležat in spite.« mi je za» povedal doktor. »Ne skušajte raz» umeti. Jutri vam vse objasnim. Dotlej pa pozabite.«
Poskusil sem ga slušati, vendar bor» ne urice snanja, ki sem 0a mogel najti, so bile polne groznih prikazni in drugo jutro sem se izmučen predramil.
Dospevši v laboratorij, sem ugoto» vil, da ie bil Konva že pred menoi on» di. Tudi on ni bog ve koliko spal, mi je iziavil.
Nalik detetu ki ima novo kračo, v sPčnih občutkih je dobršen del noči stopal sem ter tja po svoji pisarnici.
Nemudoma ie pričel razlago, ki mi ie dala več misliti nei»o kedaj ponrei. Lek jc učinkoval, kakor se ie nadelal. Ko je izgubil 7.ivest. ie takoj prišel k sebi v druffi r>hl:ki Mooel ie za me» noi -sepovsod Ln videl je vse moje kretnje.
»Pa vendar je bilo moje telo mrtvo,« je nadaljeval Konva, »ali popolna fi» žična smrt ga ni bila zadela, četudi so bile moje živne sile prekinjene. Moja kri se ni strdila, najsi je srce prehe« halo utripati, in mrliška otrplost ni pritisnila.«
»Vsa znamenja smrti so bila vidna,« sem mu pritegnil.
»V podobnem primeru si mrliški oglednik ne bi pomišljal sestaviti za» pisnik o umrtju in imetnik pogrebnega
zavoda bi truplo brez obotave sprejel.« *
Bolj ko sem mislil o tem čudu — saj drugega imena ni za to — bolj sem se čutil očaran. Ker je pač doktor prišel s celo kožo iz preizkušnje, zakaj...
»Konva,« sem mu rekel mirno. »Tu» di jaz hočem poskusiti.«
Najprej je bil videti malce presene» čen, potlej pa mi je prisrčno stisnil roko, kakor da sem močno zrasel v njegovem spoštovanju.
»Taki moramo biti, dečko,« je zakli» cal. »Nisem si prav upal prositi vas tega, ampak močno me je imelo, da bi mogel ponoviti poskus v drugi vlogi. Vi v kratkem ... odidete ... in kadar se povrnete, mi poveste, kaj ste čutili.«
Vendar pa sem bil malo nepokojen in dočim je Konva pripravljal briz* galico, sem razmišljal o strahotni iz» premembi, ki je bila nastala v njem prejšnji večer.
Ko bi se poskušnja tokrat... pone» srečila! Toda svojo bojazen sem ohra» nil zase in se namestil na operačni mi; zi. Začutil sem bolečinico v podlaktu, Konva je bil očivestno zabodel iglo vanj. Odločno sem obrnil obraz v stran in se zazrl v strop, koder je letela muha.
Začutil sem, da mi roka oteka pod pritiskom tekočine; ta občutek se je širil dalje in m'kalo me je, da bi se počehljal po rami, a sem se vzdržal. Pri vsem tem pa nisem ugotovil no« bone premene v sebi. Muha je bila sedla Па šipo, kjer se je grela na solil« cu. Medtem ko sem jo gledal, me je prešinil čuden občutek, občutek srečne medlosti.
Bilo mi je, kakor da mi ie neka dlan narahlo objela možgane. Prav nič ne* prijetno ni bilo. Vprašal sem se ...
Luči so mi švigale pred očmi, a za* m'žal nisem, četudi sem bil odrevenel. Zapreti trepa'n'ce, to se mi je zdelo prenaporno. Luči so še dalje plesale
pred menoj in bolj ko je temnela ne» posredna okolica ob meni, bolj so se lesketale.
Zdajci, resk! Kakor da je nekaj po» čilo v mojih možganih, ki so se mi na mah zazdeli potopljeni v led. Hotelo se mi je kričati, gibati, a nisem mo« gel...
Tedaj sem se izvil iz svoje zavestne okrepenelosti in stal sem pred Konvo, zamaknjenim pred mojim životom, ci» gar videz je- bil strašanski.
V navadnih razmerah bi me bila iz» preletela groza spričo takšnega prizo» ra, če bi bil istinit; a v tem trenutku se mi je zdel kar se da naraven... Sicer nov, toda prijeten. Premikal sem se, telesa nisem več imel, vendar sem lahko mislil, videl in slišal. Tega tele» sa mi ni bilo več treba in strašna stvar, ki je bila zleknjena po mizi, ni imela zame nobene koristi več.
Skušal sem govoriti s Konvo. pa ni» sem mogel izustiti nobenega glasu. Njegove oči so plašno buljile na moje zemske ostanke. Zdaj pa zdaj mi je potipal žilo in zmajal z glavo.
Opazil sem, da se mi je čeljust po» vesila in da je belina mojih oči prišla na mesto zenice in šarenice. Sveta ne» besal Ali sem bil za živa podoben te» mu stvoru!
Moj obraz je bil kot od bolečine skremžen in vendar nisem čutil no» bene. Hodil sem svobodno semtertja po čumnati, potem pa sem ... oziroma moja podzavest — šel skozi zaprta vrata in stopil v sosedno stanico.
Ko sem se vrnil, sem videl, da Kon» va razburjeno rokuje z brizealico, vse» bujočo protistrup, in v tem trenutju sem nekaj čudnega odkril: ko bi mig« nil, sem mosel iti, kamor se mi je ho» telo. Zamislil sem se na ulico in ma» homa sem stal na orivozu. ki je držal mimo našega laboratorija.
Precei oseb se je šetalo tod, a nihče se ni niti najmanj zmenil zame; saj me niso mogli videti.
Medtem ko sem taval po cesti, uži» vaje ta nepopisni občutek, me je ma» homa nrevzela omotica, tema me je vnovič ovila in...
Trepalnice so mi zanlale; s težavo sem jih privzdignil in skozi meglo sem opazil Konvo, sklonjenega nadme.
Ležal sem na operacijski mizi. v uše» sih mi ie šumelo in za nekai minut me je obš<d gnus. A skoraj sein se do» cela zavedel ter vstal, kakor da m" bi« lo nič... kakor da sem se prebudil.
I
V pretrganih stavkih sem Konvi pos vedal, kaj sem občutil — oduševljen je bil.
»Poskušnja je tudi tokrat uspela!« je zaklical in mi skoro zmrvil dlani. »Stvar se bo nadaljevala, našel sem, kar sem iskal, in najin izum bo izzval prekucijo v svetu.«
»Kako pa ga boste raztolmačili?« sem vprašal s slabotnim smehljajem.
»Kako pa razlagajo elektriko, radij in Roentgenove žarke?« je odvrnil učenjak. »Odkrila sva nekaj novega, to je vse, nekaj večjega nad vse dru»
Zares. Bilo
je neverjetno in vendar resnično; vedel sem, da tu ni nobene sleparije. Konva je imel prav, ako je bil navdušen, jaz pa sem bil prav tako nestrpen, da bi oznanil veliko novico.
Ostanek dneva sva prebila v labo* ratoriju, kjer je' moj učenik napolnil nekoliko stekleničic s svojim seru= m©m in z antidotom, čigar sestava se ni dosti ločila od eliksira.
Isti večer je Konva zopet poskusil svoj proizvod na sebi in učinek je bil sličen: strašen razkroj se je vršil na operacijski mizi, za njim pa to, kar je Konva imenoval povrat.
Tokrat sem. počakal štirideset pet minut, preden sem ga poklical k sebi z nasprotnim sredstvom.
Vendar prebujenje ni bilo tako na« glo kakor prvič in moral sem mu dati veç dražil, prej ko se je osvestil.
Bil je bled in zdelo se mi je, da mu je gfoza prešinila obraz, ko je sled« njič izpregledal. Nalikoval je človeku, ki se zbudi iz grozotnih sanj.
»Kako se čutite, stričko?« sem ga vprašal, ko je kazalo, da bo mogel od* goVarjati.
Obličje mu je bilo še zmerom pre» palo in s težavo je govoril.
»Končana sem videl!« je kliknik in uprl vame pogled, ki je po vsej priliki nekaj iskal po daljini.
»Končana! Videli ste ga? Kje pa?«
»Ne vem, kam sem bil šel,« je stra» homa mrmral Konva; »ampak uverjen sem, da je bil to Končan; tukaj mora biti, v mestu. Prav dobro sem ga spo» znal, potem... ste me nazaj poklicali Vendar sem bil na varnem, saj Kom čan se me ni mogel dotakniti niti me videti!«
Komva se je nemirno ozrl proti oknu. Očividno je bil od sile razburi kan in čeprav se mučni učinki drogve niso bili še dodobra razpršili, si je za» palil svaljčico ter jel razdraženo pu» šiti. Nato se je obrnil proti meni, re» koč:
»Začniva še enkrat, hočete? Želim, da me Končan ne preseneti nepriprav» lienega; dognal bom, kod hodi in kaj
kani.«
Odgovoril sem mu, da bi bila druga injekcija, tako naglo za prvo, gotovo kvarna in da bi povzročila smrt. Kon» va je priznal in ostal zadolben v te* mačne misli.
»Pa mi vsaj dovolite, da vam jo dam jaz,« je naposled izpregovoril.
»Kako pa bom mogel najti Konča« na? Nikoli ga nisem videl.«
»Ali me razumete, da prosti svojega telesa lahko greste, kamor vas je vo» lja, 'lahko vidite, kar hočete. Takoj vam opišem Končana in ako osredoto» čite nanj svojega duha, ga morate na vsak način zaslediti. Na tem načelu je zgrajen moj sistem. Končan je po mo» ji vednosti edini moški na svetu, ki mu je kislina raz jedla levo lice; maj» hen je, videti mu je, da je tujec. Vi« deli ga boste, kakor sem ga jaz, ako mislite nanj. To je skrivnost mojega izuma... Le h;tro, ležite na mizo!«
Nekam nerad sem slušal.
Konva je urno pripravil raztopino in drugič sem si razgalil roko. Komaj sem utegnil pomisliti, pa sem že začu» til bolečinico od igle.
Moral mi je vbrizgniti jačjo dozo, ali pa bi se navadil na serum. Luči so mi zaplesale kakor prvikrat pred očmi, v ušesih mi je zvonilo, potlej mi je bis lo, kakor da so mi možgani v groz» nem sunku počili in motril sem svoje telo brez življenja. Svoboden sem bil.
Kaj mi je poprej Konva povedal o tem možaku ... možaku z brazgotina» stim obrazom?
Doktor je gledal moj pozemski omot zleknjen po mizi. Ali bom moeel naj» ti Končana namestu nieea? Poskušal sem iti naprej po prostranstvu, asre»
divši svojega duha na oris, ki mi ga je Konva podal, pa se nisem mogel geniti. To je bilo čudno... Nekaj me je vleklo proti vratom laboratorija... in zdajci sem čul korake. Nekdo je šel po stopnicah! Pogledal sem Konvo. Vstal je in obličje mu je prebledelo. Strmel je proti durim, kot da bo sa» ma smrt pritisnila na kljuko. Zaslišal sem trkanje.
»Naprej!« se je oglasil Konva nati» homa in drhté.
Vrata so regnila in ob pogledu na moža, ki je vstopil, je Konva obupno kriknil:
»Končan!«
Skrivnostni mož je bil tu! Za hipec je molčal, obraz se mu je kremžil v zaničljivem posmešku; zavedal sem se z grozo, da • mu 'e kislina eno plat obraza grdo prežrla.
»Konva!«
*
Posetnik je zaprl vrata za seboj. Doktor je bil videti prikovan na me» sto. Končan se je še smehljal in ožga» ni del njegovega obličja se je grbančil y spako. Nato je stopil naprej, se ozrl naokoli ter ugledal moje truplo na mizi.
»Vidim, da sva sama,« je dejal; »stvar je v redu, kajti ta mrlič se ne bo prav nič zanimal za najin... po» menek!«
Šele • sedaj sem opazil, da tišči des» nico v žep pri svojem površniku. Kon» va ni govoril niti se ganil, marveč je mirno stal, bled in prepadel.
Izraz na Končanovem licu se je ta» kisto predrugačil. Tudi on je preble» del, ne od strahu, marveč od jeze.
»Poglejte me!« je zarjul, »poglejte si moj obraz, kajti to je vaše delo! Zaradi vas je storila ona ženska ta zločin, prekleta čarovnica! Najprej me je učarala s svojo krasoto, nato pa napravila iz mene pošast! Ampak se» daj.. .«
Roko je povlekel iz žepa in opazil sem v njej steklenico. Konva jo je videl takisto in izpreletela ga je pa» nika. Skočil je proti svoji pisalni mizi, toda ni mogel zagrabiti svojega samo» kresa, kajti solitrna kislina se mu je poprod razlila slapoma po licu.
Zakričal ni. Oslepel ie obstal, s po» vešenima rokama, medtem ko mu je solitrna kislina žrla meso in mu pro» niknila do možganov!
Bil sem brez moči, dasi mi je bilo možno vse to videti.
Končan se je vidoma veselil grozot»; nega prizora. Naposled je potegnil re= volver iz svojega žepa in kar nekam ddleelo mi ie ob misli, da se bo po» kazal usmiljen.
Čul sem pok, potem še eden... Če» ma dva? Končan je moral biti popol» noma blazen, kaiti niegovo telo je bi» lo iztegnjeno preko Konvovega s pre» drtimi senci.
Bila sta mrtva oba in jaz ... sem bil tudi mrtev. To sta iziavila mrl'Ski odednik in sodni zdravnik. Koliko hrupa je povzročila ta zadeva, čije tajna se ni nikdar razjasnila!
Misterij teh treh trupel!...
Resnica je, da nisem umrl.
»Kai pa nasprotni lek?« porečete.
Naslednik doktoria Konve je iz» praznil vse te stekleničke v smrado» tok.
Moje telo je že davno pod rušo.
Brez prestanka blodim okrog in bom menda še takrat, ko bodo Konvovi so»
dobniki prenehali živet! in bodo po* žabi jeni. Nekaj časa sem si želel iz» gubiti pamet, saj nekatere reči so huj» še od smrti in blaznost bi mi mogoče prinesla pozabo.
Ko bi bil vsaj mogel umreti s svo* jim telesom! Poznal bi pokoj. Mučno
je videti, slišati, pri tem pa ostati ne»
viden.
Nekoč bo morda Konvova skriv» nost na novo razodeta in dobil bom tovarišev.,, Dotlej pa .. zbogom!
Ilustracije k tej prigodi je vrezal v les slikar-grafik E. Justin
Znanost v višini 5350 m
Elbrus, najvišja meteoroloSka postaja na svetu
Neki moskovski list opisuje takole meteorološko (vremenoslovsko) od* pravo na vrh Kavkaza, na mogočni El* brus:
Osrednji zavod znanstvenikov v 4 Moskvi in državni geofizikalni zavod sta pripravila ekspedicijo, ki naj na vrhu Elbrusa (Kavkaz) postavi meteo* rološko postajo. Doslej ni bilo na vsem svetu v tej višini še nobene vremeno* slovske postaje.
Možje, ki smo bili poverjeni s to dokaj drzno nalogo, smo se začeli vzpenjati v smeri od Krugozora. Od tu smo morali prenesti svojo prtljago k skalnati skupini, ki se imenuje »Enaj* sto bivališče«; lesta leži že v snežnem pasu in je dosegljiva v petih do šestih urah. Ko smo prišli tja, smo dognali, da je dalje navzgor sneg zelo globok in rahel.
Ob 4. uri smo končali priprave za prodiranje na Elbrus. Oblekli smo si ♦oplo obleko in si pripravili živež za pot. Se enkrat smo preizkusili vse po* trcbno ter se vlegli k počitku. Zvečer je kazala luna velik kolobar, kar je znak, da se bo vreme skvarilo. Ob pol* noči smo vstali; vrh Elbrusa je bil ves v oblakih, da ga nismo mogli dogle* lati.
Šli smo počasi; vsakih. 80 do 90 ko« rakov smo počivali. Med nami so b:Ii novinci v aipinizmu; le*ti so si hoteli krajšati čas z govorjeniem, kar smo mi izkušenejši takoj odločno preprečili, zakaj to je nepotrebna potrata diha* nja.
V jutranjem svitu smo .šli nvmo točke, ki je dobila ime po tonografu Pastuhovu. ki se je kot prvi Rus no* vzpel na Elbrus. Znaki, da se bliža nevihta, so bili čedalje očitnejši Ve*, ter nas ie obmetaval s snegom kar v obraz, hoia ie bila od koraka do kora* ka mapornejša. Kmalu se je nekaterih
tovarišev polotila višinska bolezen. Dvignil se je snežni metež. Šibkejši tovariši so morali zaostàti. Razlike v moči posameznikov so se poznale čedalje bolj. Kar nas je bilo čvrstih, smo šli strumno naprej, ne meneč se za zaostale tovariše, ki so se v skraj» nem primeru itak lahko obrnili in vr* nili k izhodišču. Toda stiska je bila za* res huda. Zdaj se je zgrudil ta nosi* lec, zdaj oni. Pričakoval sem,. da se bodo uprli nadaljnji hoji. Minilo je nekaj minut, mož se je postavil po* konci in pot se je nadaljevala. Napo* sled prvi nosilec izstopi iz vrste in za« ostane.
Drugi vztrajamo. Čim višje se po= vzpenjamo, tem češče in dalje časa po» čivamo.' Po vsakih 10—15 korakih si moramo 3—5 minut oddahniti, da naberemo sapo.
Zdajci postanejo oblaki svetlejši in pred nami se odpre planinsko sedlo. Nekaj minyt pozneje se pokaže sobice in sve.ži snég se jame tajati pod njego* vimi Vročini i žarki. Zdaj nam ni tre» ba boljšega bodrila: solnce je naš do» bri tovariš Prevalili smo polovico po» ti. Treba, bo naskočiti .vrh. toda za» enkrat sc" še lahko do dobra izpoči* jemo.
Medtem ko počivamo, se posvetu» jemo še enkrat, kje bomo postavili stolnic za vremenoslovsko postajo. Odločimo se za pobočje vzhodnega vrha, zakaj tu je bilo kakih 50-^ metrov nad sedlom prav pripravno mesto.
Izpočiiemo se in krenemo глтел м» pot. Nosilci se pn6 orav počasi in na» posled prineso ofrodie za postalo na označeno mesto. Zdaj se urno lotimo dela. Vsak gib nam povzroča slabost in vrtoglavico. V treh urah in pol je osem oseb postavilo postajo — delo,
U v normalnih okoliščinah ne zahteva več od 20—30 minut.
Ko je bilo to mučno delo končano, postavimo v stolpič instrumente in si s ponosom častitamo k opravljenemu delu.
Ko sem zaklenil stolpič, je jelo zo* pet snežiti. Ni bilo misliti, da bi šli še višje. Morali smo še vrniti. Pot nas je vodila skozi snežni metež, vendar so nam bili koraki čedalje čvršči in hi» trejši. Pot, za katero smo navkreber potrebovali sedem ur zelo naporne ho* je, je bila zdaj končana v poldrugi uri..
V taborišču smo našli vse zaostale to»
variše.
Tako smo se srečno izognili vsem nevarnostim in snežno neurje nam ni moglo do živega. Nekaj dni pozneje je skupino inozemskih in ruskih turi» stov, ki so se hoteli povzpeti na za* padni vrh, zadel težak poraz: 50 m pod vrhom so se morali obrniti proti izhodišču, ker so jim zmrznile roke in noge.
Tako smo torej opravili našo nalo* go: dne 17. avgusta 1929 je bila v vi* šini 5350 m postavljena najvišja me* teorološka postaja na svetu!
Dr. med. A. Froehlich
Želodčni tvori ozdravljivi = ===== brez operacije
ŽetodČtii tvori so mnogo pogostejši, kakor so še nedavno tega domnevali, zlasti pri ženskah med dvajsetim in tridesetim letom. Tako zvani okrogli želodčni tvori imajo različne vzroke; v prvi vrsti nastanejo zaradi krajevno omejenih motenj v krvni preskrbi želodčne sluznice, a tudi zaradi vplivov nervoze ali izprememb sestave želodčnega soka.
Skoro reden simptom želodčnega tvora sicer ne kaže precenjevati po-pojavijo pol ure ali eno uro po zaužiti jedli, zlasti gostih jedi! Ce pritisneš s prstom na neka mesta želodca ali na hrbet blizu hrbtenice, občuti bolnik isto tako hude bolečine. Tudi do bljuvanja utegne priti; če želodec umetno izprazniš, je njegova vsebina zelo kisla in pri natančni preiskavi najdeš tudi primešano kri. Z roentgenizacijo bo zdravnik skoro vselej nedvoumno ugotovil. alii gre za tvor ali ne; včasi ti ga celo neposredno ponazori. Glede na do-kajšnjo pogostost po svoji obliki tako imenovanega okroglega želodčnega tvora sicer ne kaže precenjevati pomembnost neprijetnih, v nekih primerih cèlo zelo hudih bolečin; vendar utegne biti želodčni tvor tudi nevaren in je dostikrat potrebna nagla operacija.
Izkušeni soeoijalisti vseh dežel stoje danes na stališču, da je pri strokovnem zdravljenju in opreznem načinu življenja okrogli želodčni tvor skoro zmerom
ozdravljiv. Ogibati se je treba vsake hrane, ki pospešuje tvorbo kisline, kakor n. pr. začimb (paprike, popra, gorčice); jedi je treba kolikor moči malo soliti. Za trajanja zdravljenja bolnik ne sme uživati n i k a k i h jedi. ki vsebujejo pečeno tolščo, dalje alkohola v ni-kaki obliki, črne kave in krepkega čaja. Prepovedani so nadalje sirovo sadje, zelje, sočivje in svež kruh. Dovoljeno pa je uživanje nepečenega mesa. kuhanih jajec, tolšč (žaltava mast škodi!), močnatih jedi, krompirja in sočrvja v obliki kaše (piré) ter mleka.
Posteljo predpiše zdravnik le.takrat, če začno tvori krvaveti. Da se kislina v želodcu kemično spoji, je treba več tednov uživati velike množine ogljiko-vokislega apna in žgane magnezije. Za zdravljenje krvavitev iz želodca, ki skoro vselej izvirajo te tvorov, je potrebna najskrhnejša zdravniška nega in nadzor. Opasno krvavi jen i e zahteva tudi operacijo. A ker v večini primerov, če se bolnik potrpežljivo ravna po zdravniških navodilih in pametno živi ter uživa kisline vezoče jedi, želodčni tvor kmalu ozdravi, bo njega operativno zdravljenje potrebno le tedaj, kadar so bolečine posebno hude in trdovratne.
Zdravljenje najhuje želodčne bolezni, želodčnega raka, je danes mogoče samo z operacijo; žal da dosedaj ne poznamo nikakega sredstva, ki bi bo-
disi interno ali pa z vbrizgavanjem od-
pravio želodčni rak. T ud', roentgeniza-cija ali zdravljenje z radijem, ki sta se izkazala tako uspešna pri drugih oblikah raka. tu ne pomaga. Operacijo je treba izvesti takoj, ko zdravak ugotovi bolezen; v tem primeru bolnik sko» ro vselej okreva, ali pa ga vsaj bolečine minejo za' več let. Operacija, pri kateri je odstrani! velik del želodca s tvorom vred. je prvič uspela najzrn-men'te semu kirurgu njegove dobe Teodorju B llrothu leta 1881. na "Dunaju, kjer je bil Veliki kirurg trideset let profesor medicinske fakultete na tamošnji uni-
wmmiiniiiimiuiiuminmimii
verzi. Billroth, čigar stoletnico rojstva so pred nekaj meseci na Dunaju svečano proslavili, se je prvi upail izrezati precejšen del želodca s tvorom vred: ostali del želodca je potem tako dobro zvezali s črevom. da se je rana prav kmalu zacelila.
Veliki napredek zdravniške vede v zadnjih desetletjih je rodil izredno pro-finjene pripomočke za zdravniško, preiskavo. Danes lahko zdravnik kaj.kmalu po nastopu bolezni ugotovi diagnozo. Zato moremo bolnikom svetovati samo to, naj se čim prej zatečejo k zdravniku.
Zavojevanje morskih globin
Zdi se, da bo človeški duh kmalu slavil n<5v veliki čin v področju tehnike. Dvoje velikopoteznih iznajdb angleškega inže-njerja odpira pot zavojevanju morskih globin. Dosedanji raziskovalci življenja v globljih vodnih plasteh so se morali posluževati nalašč v ta namen izgrajenih
Vdihavanje kisika v podmornici
naprav, da so mogli spraviti na površje bitja, živeča globoko pod gladino. Sedaj pa se bodo mogli drzni raziskovalci sami podati na morsko dno.
Velika opasnost, ki je pretila potapljačem v globljih morskih plasteh, je bila
tako zvana Caisson - bolezen, to je stisk zraka v kri. Poleg tega more imeti prenaglo spuščanje ali prehitri dvig nevarne posledice za potapljačevo telo.
Nova iznajdba inženjerja Davisa — kompresijska in dekompresijska celica — omogočuje potapljanje v do sedaj nedosegljive globine in udoben dvig na površje. Po končanem delu na morskem dnu bo stopil potapljač v celico, se tam pokrepčal s pripravljeno vročo kavo, odložil potapljaško obleko in bo mogel — če ga bo volja — igrati s svojim tovarišem karte med dviganjem celice na krov spremne ladje.
Nova iznajdba odpira nove izglede tudi lovcem na potopljene zaklade. Kakor znano, se ustanavljajo na Angleškem vsak mesec nove družbe za dviganje potopljenih ladij. »Luzitanija« na dnu Irskega morja, »Egipt« z milijonom v zlatu in srebru, »Elisabethville«, ki je imela na krovu za več milijonov dijamantov in drugih dragih kamenov, »Grosvenor« z dvema milijonoma funtov šterlingov, stara fregata »Lutina«, ki leži nad sto let na morskem dnu ob holandski obali — ti in drugi potopljeni zakladi so smoter številnih družb.
Inženjerju Davisu pa se je posrečila še druga senzacijonalna iznajdba. Izdelal je rešilni aparat za moštvo podmornic, ki ga je angleška admiraliteta preizkušala več mesecev. Uspehi so bili tako sijajni, da je vodstvo angleškega bojnega brodovja sklenilo oskrbeti vse moštvo podmornic s temi napravami, ki omogočajo, da morejo mornarji zapustiti ponesrečene podmornice in priti na površino v petih četrtinkah minute. Tudi moralič-
na vrednost te iznajdbe je velika in bo nedvomno vplivala na razvoj graditve podmornic. Cel aparat z elastično cevjo za dihanje in z mošnjo za kisik tehta samo 23/4 kg.
Kakor je zavojevanje zraka že davno prešlo iz območja pionirjev v območje športa, tako prehaja tudi potapljanje, do sedaj tako nevarna umetnost, v območje znanosti in športa.
Pustolovščine ===== =v romanih in v življenju
Za mlado domišljijo ni nič bolj mikavnega, nego pustolovščine, zvane tudi avanture. Mlad človek — a često traja to mladostno občutje celo do sivih las — hrepeni po doživetju nenavadni reči, nečesa, kar je čisto drugačno od njegovega vsakdanjega življenja. Pri tem je, kajpada; zmerom preverjen, da se bo
Jules Verne
vse to dobro končalo in da sklep vseh teh doživljajev ne more biti tragičen. Res je, naša zemlja ima še vedno dovolj prostora za taka pustolovstva in nevarnosti, vendar nikar ne mislimo, da konec ne bi mogel biti tragičen. Da se v romanih Julesa Vernesa ali Karla Maya vse dobro konča, je umljivo: Verne je »potoval« po svetu v svoji sobi; sèle v pozni starosti mu je njegova fantazija obrodila tolike denarne uspehe, da je lahko na lastni jahti prejadral Sredozemsko morje m spoznal njegove obale. Karel May, ki s svojimi opisi tujih krajev in čudovitih dogodivščin še vedno vznemirja toliko
mladih src, sploh ni nikdar zapustil svoje nemške domovine; potemtakem je tudi on potoval le v domišljiji. Jack London, čigar zgodbe se danes mnogo čitajo, je sicer češče potoval, vendar mu je kritika takoj izpočetka očitala, da rad pretirava. Njegovi pravi potopisi in potopisne beležke njegove žene pa so zelo trezni in hladni ; torej se je v povestih preveč vdajal bujni domišljiji.
Tako bi lahko preiskali zapovrstjo vse sodobne avanturistične romanopisce, ki jih ljudje čitajo s takim zanimanjem, da se jim kar ustavlja sapa in ki vzbujajo
V »Nautilu« na dnu morja (Iz Vet--neovega romana »20.000 milj pod mor-jem«)
kulturo in človeštvo lahko storiš brez pustolovščine mnogo več nego z njimi. Ameriški raziskovalec dr. Anthony, ki se je nedavno vrnil z ekspedicije po arktični Sibiriji in ki ima za seboj že lepo število takih-le raziskavanj, je v nekem predavanju poudaril to-le : V potopisih se mnogo piše o nevarnostih in pustolovščinah v zvezi z zemljepisnimi raziskavanj i. V kolikor je to pripovedovanje sploh resnično, moramo reči, da so nevarnosti in avantur krive ali nezadostne priprave ali napake premalo izkušenih in poučenih raziskovalcev. Pravi znanstven raziskovalec ne išče pustolovščin, marveč zemljepisnega gradiva; nevarnostim in vsem drugim neprijetnostim se ume izogniti s temeljitimi pripravami in s pametnim ravnanjem. Sploh je pravi raziskovalec kaj malo dovzeten za romantično sanja-renje in za vse tisto, kar si bujna domišljija zamišlja v zvezi z ekspedicijami v neznane pokrajine. Dr. Anthony je priznal, da je v teku dvajsetih let svojih raziskavanj v arktičnih pokrajinah, v Afriki in Južni Ameriki doživel samo trikrat nevarne pustolovščine, toda vedno po lastni krivdi. Ob neki priliki je imel spopad z lovci lobanj, ob drugi priliki se je pa lovu neprevidno oddaljil od svojih
Jack London
Zakaj prave, resnične pustolovščine, kakor se dogajajo v življenju, se le prepogosto končajo tragično; pa tudi tedaj, ko jih prizadeti nekako prebijejo in pre-žive, niso spomini na nje nič kaj prijetni. — Nekoč je imelo človeško življenje znatno manjšo ceno nego jo ima danes. Med ljudmi je bilo več krutosti in brezobzirnosti nego je mi poznamo. Beli in barvni ljudje so imeli ponekod zares še čisto divjaške nrave. Danes to izginja: tu in tam počasi, ponekod naglo, povsod pa izginja stalno in dokončno. Zemlja postaja vedno bolj ljudomila, divjaštvo se vsepovsod umika. V najskrajnejših zakptjih sveta se opaža, da raste spoštovanje do življenja vzporedno s strahom pred posledicami zločina. Samo naivna nevednost in neizkušenost še hrepeni po pustolovščinah. Za svoje življenje, za
zlasti pri mladih ljudeh pustolovske nagibe. Spoznali bi, da ti pisatelji niso niti zdaleč doživeli tega, kar so opisali. Če so take pustolovščine dobro izmišljene in opisane, jim nikakor ne ugovarjamo. Opozoriti hočemo zgolj na nevarnost, ki tiči v pustolovskih romanih, da jim namreč mladi ljudje verjamejo in delajo iz tega čisto napačne, včasi celo usodne sklepe.
Charmain London. vdova po pisatelju Lacku Londonut v Berlinu
gonjaSev in trčil z nosorogom, tretjič pa je zbiraje okamenine spodrsnil v globoko razpoko, odkoder se je otel le z največjim naporom. Drugi arktični raziskovalec A. Fiala je dejal, da je dobra priprava za ekspedicijo ključ do njenega uspeha. Pred svojo arktično ekspedicijo L 1903. je prebil dolge tedne v laboratoriju, neumorno preizkušujoč material in potne potrebščine. Vztrajno je delal poizkuse z raznimi petrolejskimi kuhalniki in naposled spoznal, da je Primus najboljši. Dolgo je preizkuševal, so li spalne vreče iz kože severnega jelena boljše za štiri osebe ali za eno; odločil se je za vreče za eno osebo. Preiskoval je materija! za šotore in dognal, da so najboljši šotori za dve osebi iz šantunške sirove svile. Za sani je bil izbral izmed tolikih vrst lesa les iz ameriškega oreha (hicko-ry) in sicer od dreves, ki rasto na hribih, kjer so izpostavljena vetrovom. Vse te in podobne priprave so bile sila suhoparne in dolgočasne, docela drugačne nego čitamo o njih v romanih ; toda za pro-speh in uspeh ekspedicije so ogromnega pomena. Zares so se mnoge polarne ekspedicije ponesrečile baš zbog nezadost-
nih, premalo temeljitih priprav. Dobre
priprave zahtevajo precej časa, izkušenj in denarja. Toda iti na pot brez denarja ali z malo denarja, pomeni iti na beračijo, le-ta pa ni nič kaj romantična. Kreniti na pot brez dobrih priprav znači zvišati verjetnost nevarnosti in pripravili pot k tragičnemu koncu; to menda takisto ni posebno mikavno.
Te vrstice nam pričajo, da so ekspedicije v malo obljudene ali neznane kraje daleko manj romantične nego se zdi mnogim ljudem po čitanju romanov. Priti v polarne kraje ah v notranjost Afrik«- pomeni premagati vse polno ovir in vzir-žati ogromen napor; resničnost, ki pa človeka obda, ko naposled doseže cilj, znatno manj pesniška in vabljiva nego v raznih romanih in pripovedkah. Ljudem, ki hočejo za vsako ceno takih razburljivih dogodkov in izmišljenih lepot, svetujemo, da čitajo knjige te vrste, vendar naj se v trenutku, ko bi jih utegnilo zamikati po lastnem doživetju takih pustolovščin, spomnijo, da je stvarnost znatno manj vabljiva od prividov člo re-ške domišljije.
Prof. A. M. Ladiženskij
Domovina Osetov
Arabci so imenovali Kavkaz gorovje jeeikov in ljudstev in res je ta gorska veriga od Kazibeka do Elbrusa ne samo veriga gora. temveč tudi najrazličnejših plemen, ki so za kulturno zgodovino velikega pomena.
Od vseh domačinov so za nas nedvomno najzanimivejši iranski Oseti, potomci starih Alanov. So ostanek Sar-matov, ki so jih napodili najprvo H uni in potem Tatari v gorske soteske; V osetski kulturi so se ohranili do danes mnogi ostanki davne preteklosti, čeorav si to pleme kaj hitro osvaja moderne kulturne pridobitve.
10. in 20. stoletje
Osetska je dežela čudnih nasiprotij v naravi in kulturi, ki jih opazi vsak opazovalec. Vroče južno solnce obseva z večnim snegom pokrite mrzle in robate gorske verige, od katerih se spuščajo sinji ledeniki v doline. Temnomodro. vedno južno nebo omiljuje hrapavost sivih granitnih tesni, v katerih valovi
Ardonovo vodovje. Vendar nas ne zanimajo ta nasprotja v naravi, ki navdušujejo popotnika.
V Osetski opazujemo povsod istočasno bivanje 10. in 20. stoletja: staroiran-ska grobišča v obliki hiš, v katera so spravljali mrtvece na posebna ležišča, stoje v avlu (vasi) Nusalu v bližini stare krščanske cerkve iz 10. stoletja ki so jo zgradili iz skal, in poleg nje obratuje električna vodna centrala, 'ki so jo uredili po zadnjih vzorcih ameriške tehnike. Nenavadno, na pol pagansko. na pol krščansko malikovalsko svetišče, bržkone kakšna starogruzinska cerkev »rekom«, čije stolpe krasijo rogovi in lobanje daritvenih živali, stoji poleg sijajno opremljenega, predlansko leto zgrajenega okrevališča z lastnim vodovodom, kanalizacijo in električno centralo. »
Znameniti sadonski rudniki svinca in srebra in tvornica za čiščenje rude v Misursku dvigajo svoje dimnike nedaleč od srednjeveških stolpov, v katerih
so se branila osetska plemena še nedavno pred svojima sovražniki.
Kukuška
Gorski del Osetske, Alagir ali pravilneje Oiogi, kar pomeni v lrauščim Zgornja u-setska, je oddaljen 60 km od Vla-ûiKavAaza in ga lainvo uosezes od postaje Dargkoh s tako imenovano kuku-ško, ozkotirno železnico. Kukuška pomeni prvo srečanje kulture s primitivnostjo. To je tako rekoč nekakšna primitivna lokomotiva. Ob nedeljah kukuška počiva, na delavnike »gre«, če smemo to strahovito zibanje tako označiti. Nu, vendarle je to prva železnica, izdelek civilizacije.
Dalje vodijo gorske steze, po katerih ne moreš vedno z vozom.
Alàgir je znamenit po svojih hruškah. Tu imajo tudi dobro urejeno tuiri-stovsko zavetišče.
•V Alagirju imajo dalje tudi poljedelsko tehniko, sploh naletiš tu na minogo Osetov z visokošolsko izobrazbo. »In še več izobraženih Osetov živi zunaj Osetsike,« mi je dejal živinozdravnik v Avl Saromagu. »čim dovršijo Oseti šolo, že bi radi odpotovali. Nobeno ljudstvo v sovjetski državi nima tako visokega odstotka oseb z visokošolsko izobrazbo kakor mi in vendar smo istočasno v kulturnem pogledu eno izmed najbolj nazadnjaških ljudstev.«
Hudičeva noč in univerza
V naselju Salugordano smo se seznanili' z učiteljem Babo Sangijevim, ki prevaja ta čas Tolstega dela v osetšči-no. Sangijev me je po vedel k starim ljudem, ki poznajo še stari adat. stare zakouike. Edein med njimi, Badi Ba-skajev, je krepak starec, ki je naju sprejel navzlic svojom 80. letom z izbrano orientalsko vljudnostjo m nama mnogo povedal o starih šegah.
Te so izredno zanimive, ker je šariat, muslimanski zakonik, le malo vplival na Osete. V osetskem pravu naletiš kakor povsod tu na mnogo nasorotij. Vzem'mo n. pr. položaj ženske. Ženo si kupijo ja domenjeno vsoto in ii pripadejo najtežja dela. Ko pa porodi otroka, se nje položaj mahoma spremeni v nasprotno ssbran. Če gre mimo. mora'o možje, tudi starci vstati in prekiniti delo. Jezdec nima pravice, da 1У jezdil mimo žene. Dolžan je. da povede konja peš mimo nje iin da jo pozdravi. V navzočnosti žena preneha vsak pretep in boj. če sname ruto z glave in jo dvigne v
zrak, mora takoj prenehati vsak prepir.
Seuaj ne plačujejo več poročne kupnine, vendar daje ženin sredstva za že-nitovanjsko slavje. Zelo mnogo Osetinj študira.
Poleg tega pa častijo tu najrazličnejše staropaganske bogove, kakor boga tatov in lovcev Avzatiia in boga volkov Tutirja; še vedno polagajo bogovom daritve (črno kozo v »hudičevi noči«) In častijo kamne svojega plemena, ki jih hranijo v stolpih, kamor nima vsto» pa noga drugopiemenskega človeka.
Potovanje v sredino zemlje
Neki prirodoslovec, s katerim sva potovaia po veliki osetski oesti, mi je dejal o K oz ar ski soteski: »Kaj ne, če človek sem pride, se spomni na Julesa Vernea Potovanje v sredino zemlje?! V tej dolini stopamo kakor y globine naše premičnice. pred nami se odpira vsa nje sestava, vsa zloženost njenih raznih obdobij.«
»Da,« sem odvrnil. »A ne samo prirodoslovec, tudi družboslovec prodira tu globoko v preteklost in pred njim se odpirajo razne zgodovinske plasti, kakor pred temi plasti zemeljske skorje, če stopimo v Kavkašiko gorovje, prodremo istotako v razmere mnogih stoletij. S Kavkaza vidimo nastajanje, prvo gibanje družbenih preplav. ki so vodile do viharnih političnih pretresov, do nastanka razrednih razlik in do osnovanja državne moči. Tako kakor se spreminjajo rastlinski pasovi do gorskih vrhov, tako lahko opazujemo na poti od vzhodnega do zapadnega Kavkaza plemenske uredbe z ostanki prakomuniz-ma. nastajanje stalnih razrednih razlik, različne stopnje fevdalizma in končno trgovinskega kapitalizma. Kavkaz je gorovje vseh gorovij in istočasno gorovje jezikov in ljudstev in različnih družbenih tvorb.«
Največje osetsko zlo je pomanjkanje zemlie Na vsako osebo odpade kvečjemu no' desetine. Zato se mnogi Oseti naseljujejo v ravnini. Tu bi pomagal samo razvoj rudarske industrije (pridobivanje srebra, svinca in cinka) pa razvoj zdraviliškega življenja. Na Osetskem je mnogo žveplenih in oglj'kovih stud'in^ev Dalre je tu mnoeo krajev, v kateriib bi lahko zgradili izbor«a visokogorska zdravilišča.
Rokoborba nekdaj in seda]
Kadar naši pradedje niso imeli orož* ja, da bi se branili, so z rokami za* grabili nasprotnika, ga spravili na tla in s tem premagali. Če je bil nasprot* nik na tleh, je bilo rokoborbe konec; ta oblika rokoborbe seveda še ni bila športna. Toda polagoma so se pričeli ljudje medsebojno boriti, da bi si oja*
čili mišice in dobili gibčno telo. Ker pri tem niso bili določeni prijemi ozir. prepovedani nevarni udarci, so postale te vaje kmalu zelo surove.
Toda že stari Grki so priznali roko» borbo kot spor| in določili točne nor* me, kako morata v rokoborbi nasto* pati oba nasprotnika. Že grška mito* logija je polna pravljic o rokoborbi. tem večji razmah pa beleži grška ro* koborba v stari Grčiji po 1. 776. pred Kristofn, ki je dosegla za časa Peri* kleja (okoli 450 pr. Kr.) svoj višek.
$}4i i: '	. '
Poleg lahkoatletskega petoboja so sta* ri Grki s posebno ljubeznijo gojili tu* di rokoborbo, tako da je postala pravi narodni sport tiste dobe. V gimnazi* jih so se vršili tečaji za rokoborbo, kjer se je aristokratska mladina vež» bala v tem športu. Zmagovalci v roko* borbah so uživali velike časti in so bili med drugim oproščeni plačevanja dav* kov, so prejemali proste vstopnice za gledališče ter so se celo prehranjevali na državne stroške. Atleti so bili pod varstvom -samega Zeusa in bogov le* pote Palade Atene in Apolona. Pesni*' ki in filozofi so proslavljali rokoborbo kot važno vzgojno sredstvo za dušo in telo. Tudi slikarji in kiparji starih Grkov so bili navdušeni oboževalci atletizma. Ravno med atleti so našli najlepše modele svoje umetnosti in znano je, da so najlepša dèla klasične umetnosti posneta po idealnih telesih grških atletov. Že takrat se je, žal. raz* vila tudi profesijonalna rokoborba z gladiatorskimi igrami za zabavo ljudi, ki so bili žejni divjih bojev med pla* čanimi rokoborci. Ko je propadla sta* ra Helada, je Rim prevzel le*to vrsto rokoborbe, ki se je za drag denar predvajala v rimskih arenah. Krščan* stvo je končno za dolgo dobo zatrlo vsako udejstvovanje v atletiki.
V srednjem veku je rokoborba vzcvetela ponovno. Ne samo na kra» [jevskih dvorih in viteških gradovih, temveč tudi po mestih in deželi je pri» čela mladina zopet gojiti to panogo športa. Prve sledove o pisanih naukih
»Most« pri rokoborbi
Islandski rokoborci
za rokoborbo so našli v Nemčiji iz XIV. stoletja. Toda tudi v srednjem veku je rokoborba amaterjev kmalu prenehala, mesto nje pa so nastopali poklicni' rokoborci, ki seveda niso go» jili svojega športa iz idealizma in ga
o tudi niso mogli razširiti. Šele An* gleži so okoli L 1820. dali rokoborbi zdrave temelje. Dijaki angleških uni* verz so pričeli prirejati redne tekme v rokoborbi, kar sta polagoma prevzeli tudi Amerika in Švica. Okoli 1. 1850. se je rokoborba amaterjev nanovo raz*
vila tudi v Nemčiji in dp svetovne
vojne skokoma, napredovala, , , . i '
Način borbe v tej disciplini se je v toku stoletij v mnogem spremenil. Prvotno je veljala rokoborba kot orož* je, ki naj popolnoma uniči nasprot» nika. Stari Grki so jo očistili surovih napadalnih oblik in jo dvignili na stop» njo visoke športne kulture. Grki so izvajali rokoborbo na dva načina: na» vpično in vodoravno ali sukajočo bor» bo. V navpičnem boju sta se nasprgt» nika borila stoječa ter se, če sta padla na tla, nista smela več dvigniti. Ta način boja je jačil predvsem gornje telo, mišice na rokah in vràtu. V vo» doravnem boju sta se borca-borila na tleh, pri čemer so se najbolj utrjevale noge in hrbet. Preden se je borba pri» čela, so prijatelji oba nasprotnika te» meljito masirali, namazali z dragoce« nim oljem ter ju potresi! z drobnim peskom, da telo nasprotnika ni moglo drseti ob njegovem telesu. Po konča» nem nastopu sta se borca temeljito očistila. Pred javnim tekmovanjem je moral vsak atlet dolgo in temeljito trenirati ter pred svojimi učitelji po» kazati tehnično izvežbanost. Zmago» valeč v pravem pomenu besede je po» stal le oni, ki je premagal najmanj pet
nasprotnikov. Posebno stavljeni so bi» li oni rokoborci, ki so nastopili proti vsem petim nasprotnikom brez odmo» ra, ne da bi bili padli na tla. Grški rokoborci so morali živeti prav asket» sko. Med drugim so se morali pri jedi ravnati po strogo določeni dijeti in čuvati pred kakršnimikoli nerednoetmi.
Današnja rokoborba se vrši po toč» nih mednarodnih pravilih in je seveda le skromna kopija one rokoborbe, ki so ji stari Grki in deloma tudi Rim*
ljani posvečali toliko ljubezni in na» vdušenja. Dejstvo je, da je zanimanje za to idealno športno panogo v zad» njem času zopet narastlo, kar se je v jeseni pokazalo tudi v Ljubljani, kjer so se vršile prve večje rokoborbe za prvenstvo kraljevine. Pri nas je število aktivnih rokoborcev razmeroma majh» no, vendar smemo pričakovati, da bo z interesom občinstva narastlo.
(Po »Šport u. Sonne«)
Vasilij NemirovičiDančenko
Dih večnih skrivnosti...
(Izviren nrispevek, spisan za »Življenje in svet«)
V Pragi je slavil nedavno 85-letnico svojega plodonosnega življenja nestor rit-skih pisateljev in žurnalistov Vasilij Ivanovič Nemirovič-Dančenko. hite tega moža je znano vsakemu izobraženemu Rusu in priljubljeno celo v najširših slojih, saj je bil Vasilij Ivanovič pred vojno eden najbolj čitanih pisateljev in priljubljen sotrud-nik mnogih ruskih novin
Ali ga ne boste občudovali, če vam povemo, da je spisal kakih 200 knjig? Pa ne da bi bilo to tiste vrste pisanje, ki ga danes čitaš, jutri pozabiš. Mnoge njegove po ve«// so še danes žive in sveže. Ljudje jih še vedno radi čitajo, saj so vse sečne od vere v življenje in človeka. Vasilij Ivanovič je preromal skoraj ves svet in spisa! za celo knjižnico potopisov Pa kako vam je umel pripovedovati! No, Se to: Rusi niso imeli boljšega vojnega dopisnika od njega. Ta starček je bil navzoč v bojih za Plevno; takrat je pošiljal kol mlaj časnikar ruskim listom svoja znamenita poročila, ki so prva proslavila njegovo Ime Poslej je bil na vseh ruskih bojiščih; še svetovno vojno je opisovalo njegovo pero naravnost s fronte. Revolucija je pregnala tudi rtjega; pribežal je v Prago in tu še vedno piše, še vedno pripravlja nove knjige.
Za jubilej je spisal tudi nekaj za »2iS<. Njegovo pripovedovanje razodeva človeka, ki je тпоЧо doživel, veliko videl in ki ponižno priznava, da je še mnogo, mnogo neumljivega...
Še dokler sem bival v sovjetski Ruai, mî je pred leti umrl prijatelj. Ljudje >o ga imeli za spiritista ali okultista. Vladimir Solovjov ga je smatral za sebi sllčnega duhovidca. Po mojem mnenju ni bil ne eno. ne drugo. Sicer pa je zapustil zapiske z naslovom »Kaj neumljivega sem doživel?« Za sedaj priob-čujem samo majhen odjomek.
Petkrat §em imel vedno iste sanje. Vklel sem v ograjeni večerni zarji plamteče polje z rdečimi maki. Na vzhodu, vrhu kakor žamet temne sinji-ne daljnih gora so stali težki, okrogli, z bliski od vseh strani predrti oblaki. Besno sem dirjal proti njim, stiskal z golimi nogami 5oke z rožnatimi lisami pokritega belca in mu z žvalmi trgaJ gobec, iz katerega so kapljali in polzeli po beli dlaki curki krvi. Čudno
ogromna in rdečeoka črna ptica mi .ie sedela na ramenu. Nekaj je kričala na uho; njen krik sem razumel. Rszločil sem v njem zle besede, ki so me silile, da sem še močneje priganjal konaa. Tako naglo sem'drvel, da se je ptič ves stisnil k meni in se oprijel z mogočnimi kremmiji d'ivje kože. Le-to mi je držala na vratu debela srebrna zaponka s tri-oglatiim okraskom iz rdečega karneola. Podobno zaponko sem imel tudi na zapestnici. srebrni kači, ki sta se vili okoli mojega golega nadlaktja; enake srebrne kače so mi krasile tudi gležnje. Še ročaj moijega meča je tvorila taka v klopčič zvita srebrna kača. Visoko nad menoj pa je urno letela, ne zaosta-joč niti za korak, druga črna ptica in se turobno pomenkovala s ptico, ki mi je čenela na plečih. Občutil sem na obrazu zračne valove, ki so jih rezali udarci orjaških kreljuti. Zrak je bil ta-
ko soparen. 3a se Je vîdelo, kakor bi prihajal iz razbeljene peči. Zadaj nekje so žvižgale puščice. Včasi so me prehitele in stokajoč kakor strune padale na rdeče makovo polje. Druge so se zasadile v tla poleg mene, tretje se zapičile v belorožnato kožo mojega komja. Zdelo se mi je: ta hip bo katera zadela še
Vasilij Nemirovič-Dančenko
mene... A če je puščica priletela preblizu, se je brž razpela in zašuštela ptičja perot, da me brani kakor pahljača.
Petkrat sem imel vedno isto sanjo, ne da bi se bila vsaj za trohico iapre-menilla. Kot otrok, mladenič, pozneje pa čudi kot sedem in dvajsetleten mož sem imel kaj često dru-go pretečo, težko sanjo. Iz nje sem se draniil prožet z nepopisno grozo. Videlo se mi je tole: Bil sem v ozko zidani celici, pravi luknji. Visoko nad glavo sem videl okence, majčkeno špranjo, ki je utegnila takisto gledati v 7/d. ker je bil znotraj moten somrak. Kakor tekoče sinj-kasto srebro se je lila mesečina skozi šnranir* in ce 'ygubliaJa zg^rai. ne da bi segla na dno te jame. Ležal sem na
kamenitih tleh poleg kamemite klopi. . Kri mi je curkoma lila iz preklanega vratu: s sključenimi prsti sem brazdal po rdeče klejasti mlaki in praskal po tleh... V daljavi so se votlo razlegali počasni in težki, vedno manj razločni koraki; cul sem, da se oddaljujejo vzdolž ob dolgem, tesnem hoaniku.
Tretja, takisto pogosta sanja je bila vedno tolikanj slikovita, da sem moral napenjati spomin in voljo, če sem se je hotel odkrižati; sicer sem jo smatral za resničnost. Srečal sem sovražnika, zavitega v bel valovit plašč. Na levioi mu je visel na prsih malteški križec in kdaj pa kdaj se je zalesketala skozi bele gube jeklena višnjeva srajca. Z desnico sem odsunil njegovo roko, ki se je dvignila nad mojo glavo, stiskaje srpu podobni meč, s prosto levico pa sem mu zaril v vrat kratek nož s širokim rezilom ... Zakopal sem umorjenega v mehak pesek. Zdaj sem ležal na grobu. Ta občutek me je navdajal z divjim veseljem, zakaj tudi po smrti sem neznanega sovražnika mrzli do besnositi. Vedel sem, da sem večkrat trčil z njim in mi posihmal ne bo več v napotje. A vedel sem tudi, da ga že iščejo. Vse pogosteje so se oglašali on- ' kraj visokega zid« koraki in čul se je obupen klic: — »Kje si, kje si?«
Drugič se mi je zopet videlo, da sem na odru. Ogromna dvorana spredaj je bila zavita v temo, jaz pa sem stal v svetli luči. Grohot, kričanje, grožnje, ki so prihajale iz mraka, so se zlili v strahovito tulenje. Tedajci opazim na mah. da stojim v ospredju popolnoma nag. Igralci so bežali izpred mene za oder .. Iz orkestra so mi pretili z loki in trobentami. Hotel sem pobegniti, a nisem mogel nikamor. Odpovedale so mi noge... Danes se nemara ne vidi vse to tako hudo, ali v tistih časih sem se vedno zbudil od groze iin opazil, da me je obi il hladen pot. Prižgal sem luč in počasi prišel zopet k sebi... Te bedaste sanje so se ponavljale dokaj često.
*
Zdaj pa nekaj o doživljaju, ki ni irnei «;ič skupnega s sanjami. Takrat sem bil prvič na Capriju spomladi, ko je vse cvelo. s'ialo izpuhtevalm barve in vonj Lilaste skale so se dvigale nad sinje brezdno in *karnenite stezice so vodile k be&n hišicam s ploskimi strehami. Bil sem v družbi svoje pokojne žene in
nisem mogel razumeti, zakaj se me je na mali polastilo silno razburjenje? Za-zidelô se mi je, da se. je že zgodilo ali se mora vsak hip zgoditi nekaj groznega; čutil sem, da velja ta slutnja samo moji osebi. Naslednjega dne sem šel poiskat znamenito Salto del Tiberio, iz grozovite višine navpično v morje padajočo steno. Tu je nekoč posedal cesar na marmornati selli in se naslajal ob pogledu na žrtve, ki so jih po njegovem nalogu tu metali v morje. Pot dotod je bila dokaj zamotana. Še vedno je vodila po slemenih kakor od začetka. V teku osemnajstih stoletij niso ljudje dali temu kraju nič novega. Babica Peppina je še zmerom podila osle s turisti po istih zapletenih napornih stezah, kjer so nekoč ilirski sužnji nosili gospodarja sveta na zlatem stolu pod škrlatnim senčnikom.
Vendar sem našel to pot sam, ne da bi jo bil za hip zgrešil, dasi so se neprestano križale stezice z vseli smeri. Ko sva dospela z ženo do preteče v nebo štrleče skale in obstala nad brez-dnorn Sorentskega preliva, me je iz neznanega vzroka prešinila živa slutnja: Sredi te navpične stene je morala zijati odprtemu žrelu podobna jama s kamenjem, štrlečim 'iz nje kakor polomljeno zobovje. Razodel sem ženi ta svoj domislek. Nasmehnila se je: — Oh, kako si ti danes nervozen. Ves si se izpremenil. Menda Tiberij ne bo velel, da te odtod strmoglavijo. Kako neki si le izmislil to svouo jamo?
Med verdunsko bitko sem se večkrat dvignil z letalom in letel med navpičnimi streli nemških topov. Vajen sem tudi višine. V Dagestann sem potoval po robu brezna, kjer se je dvigala na eni strani gladka stena, na drugi strmi prepad; pred njima je vodila kljukasta stezica, skalnat ozek prag. Kod pa kod je postajala poševna ali se je sploh nehala, tako da je moral konj skočiti naprej. Nikoli nisem občutil omotice; še niti malo neprijetno mi ni bilo. A zdaj se mi je videlo, da sem v trenutku doživel vse, kar je utegnil občutiti v morje vržen Rimljan, padajoč z ostrih čeri v gr graj oče. besne valove.
Še meni samemu se je takrat zazdelo vse to smešno! Toda nekaj dni pozneje sva najela z ženo čoln, da naju pomelje z obale Granda marina okoli Caprija tako. da bi se izkrcala ob Marini piccoli na drugi strani #otokn Pri-veslalj smo v Sorentski preliv. Desno
so kipele pošastne skale, okamenelo hrepenenje, ki se je dvignilo iz najgloblje notranjosti zemlje v nebeške, nedosegljive višave! Naposled smo se približali tragični strmini. Sai-to! Zopet me je prevzelo poprej doiivlieno obupno pričakovanje neke še neznane groze ... Nenadoma... sem pograbil ženo... za roko: — »Glej, Zoja. glej!« V polovični visokosti Tiberijeve stene je bilo žrelo jame, ki sem jo jaz v naprej napovedal. Spodaj se je dvigalo sivo skalovje kakor zobovje razbite čeljusti.
—	Ti si bil poprej v tem kraju.
—	Svoj živi dan ne. Saj sama veš. Prvič sem na Caprijiu.
—	Pbteim pa te ne razumem ...
*
Mnogo let potzneje sem potoval po Libijski puščavi. Nekoč sem prenočil v zapuščenem starem nekropolju. Ondot-ni mrliči so že zdavnaj strohneli, ali pa so jih pometali iz girabišč. Ostale so le globoke kamenite gomile. Noč je bila brez lune, toda te zvezde, zvezde! V čudovito čistem zraku so se tako približale človeku, kakor da hočejo dvigniti čista srca in misli samemu Stvarniku naDroti. Nikjer na svetu ni take svete tišine... Tedajci pa se oglasi iz globine peščene puščave neko vpitje...
—	Nebo!... Nebo!
Brž planem pokonci in predramim Arabce.
—	Ali ste ouli?
—	Smo.
—	Kaj pomeni to?...
—	Puščava ima nerazrešljive skrivnosti. To bo nekdo ... iz onega sveta ... Ni naše ime. To je velikanovo ime. Velikani so bili vešči graditelji. Sezidali so svetišča v Karaaku in piramide. Še zdaj kažejo sredi peska zapuščene kamenite podobe, kakšni so bili... To je bilo še v tistih časih; ko Alah še ni pošiljal na ta svet svojih prerokov.
—	Neho... Neho... Neho ... Neho...
To ni bil več glas posameznega človeka. Donelo je tako. kakor bi klicala vsa libijska puščava. Odmevi so poma-lern umirali v daljavi...
Zakaj je puščava кГсаЈа Neha baš v času. ko sem bil jaz ondi? Arabci niso slišali imena nrkoli poprej, dasi so se cesto mudili na tem kraju. Do samega svitanja sem sanjal grozne privide po gomilah in jamah mesta mrtvil. Nisem imel takih sanj samo jaz.- Tudi Arabci
- кз —
so se nenehoma budili in tiho govorili: — »Ta kraj je u-ročen... Tu vladajo mrtvi...«
Iz katerih v temi izgubljenih stoletij so se prikazovale sence? Katero, z mojim lastnim zvezano življenje mi je predlagalo v teh ponovnih sanjah, ki so me tlačile kakor mora, svoje neporavnane račune?
*
Neznanega Neha sem se moral spomniti tudi v resničnem življenju. A to se je dogodilo mnogo let pozneje. Kakor vse, sem se igral tudi'jaz s spiritistič-nimi prevarami, ne da bi vsaj malo verjel v čudeže, ki so se delali za slepo zaupljive ali bolne ljudi. Neka izmed teh sej se je pričela z navadnim dolgočasnim nastopom porednih, smejavih in drugih nižjih duhov vseh imen in lastnosti. À po glasovih, trkanju, prikazovanj« iskric in šušljanju papirja je na mah zavladala tišina. Trajala je več minut, potem pa so se iz neizmerne daljave začuli počasni, težki koraki... Postajali so čedalje glasnejši, vedno boli preteči in mučni. Bližati se je moralo -pošastno veliko, v oklep zakovano in Obuto bitje. Zopet se me je polastilo čudno plaho hrepenenje, odmev nekega med neskončno vrsto slik izgubljenega življenja. Za nič na svetu ga ne. bi mogel premagati. Vrdno bližje sem slutil neizprosno sovraštvo ki je trajalo skozi dolgo verigo ponovnega umiranja in rojstva...
; Naposled so se koraki ustavili.
Zadišalo je po suhi vročini razbeljene puščave.
Nekdo je v grozi zaklical:
—	Vidim ga ... velik je, črn ... Vedno raste... Razmaknil je zidovje.
—	Kdo je tu?
lin brzojavna abeceda je zatrkala v odgovor:
—	Nebo.
—	H komu si prišel?
Po mizi se je raztegel glušilni udarec v mojo smer.
—	K meni si prišel?
—	Da.
—	Po:di proč, saj se te ne bojim!
—	Vem.
—	Nič se ni splačalo. da zfvo' o te resnic*1 vstaneš iz groba in storiš na zemljo! sem z nasmehom ponovil S:ha-kestiearjeve besede.
Ponavljam, da n'sem spirifst. Smatram, da je spin t iz em napol sleparstvo
in da tvorijo njegovo drugo nolovico neraziskani pojavi. Saj je naša ošabna akademska znanost stanovitno zvesta svojemu nezaupanju do vsega izrednega. Kakor mozoli pokriva to nezaupanje po vsem životu njene žrece. Morebiti se res prikažejo v teh nerodnih oblikah hude, od naše človeške nedovršenosti oddaljene prazgodovinske elementarne duševne moči? Ta Neho me je vsekakor nehote Spomnil na soparno ki zvezdnato libijsko noč; v nje mističnem molku mi je prvič zadonela ta beseda aH Ime.
Spomnil sem se novinarskega tovari-ša, ki me je izpraševal po naročilu svojega uredništva:
—	Ali verujete v čudeže? Ali niste doživeli osebno kaj siličnega?
—	V čudeže? Ne! Verujem pa v ne-urnljivo in izredno! Seveda, če ne srna» tramo za čudež človeka samega!
■■■■■■■■■■■■iimmimnmiminnimi
Napredek
Herodotos, knjiga VI. 105 (k leta 490 pred Kr.) :
». . . Perzijei so pristali na travnatem obrežju pri Marathonu . . . Ko so se A.ten-ci odločili, da pokličejo Sparto na pomoč, eo poslali najhitrejšega sla, hemprodromnea Feidippidesa. Pot do Snarte. 1140 stadiiev (228 km) je prevalil slavni tekač v dveh
dneh, da bi rešil očetnjavo.«
*
Dnevnik Krištofa Kolumba (iz L	14-93. po Kr.)
»... po 34 dni trajajoči vožn!i je	San'a
Maria pristala dne 12 oktobra G. 1.	1492.
pri otoku, ki pa domačini imenujejo	Gua-
nahami ,...«.	, , v
*
United Press, Moskva (12. januarja 1930Y:
»Med sovielsko ekspedicijo v Deželi Franca Jožefa blizu severnega tečaja in ekspedicijo ■admirala Byrda, ki se nagaja v območju južnega tečaja, se je vršil • danes radiotelegrrafski razgovor. Antarktična odprava je .arktični poročala o izsledkih najnovejših raziskavanj. Zveza je bila brezhibna.«
NATMA.N.IŠA DRŽAVA V EVROPI
D-» "-"d kratkim ie S'a ta nrpdnost kne-ževiri Momko ki nb«"f?a 2160 hektarov po"ršrne Lindovlada fvn M тто meri. 61 km' Andora pa 425 km' Odkar pa. je priznana cerkvena država zavzema nieno območje 90 ha, od te sa 50 ha za vatikansko mesto. 40 pa za ozem'ie ki uživa pred-steno pravico eksteritorijalnosti.
■M
O. Ravi Jen
Življenske razmer® , ===== v Poruhrju
Gmotni položaj naših izseljencev
Stanovanja. Velike nemške industrijske organizacije, posebno še rudarska podjetja, so zgradile Ln stalno pd'po trebi grade v bližini rudnikov lepe stanovanjske kolonije, kjer seveda prebivajo tudi našii rudarji z družinami. Vsekakor je treba priznati, da je zanje stanovanjska kriza neznan pojm. Stanovanja so prostrana, obsežna in lepa, v moralnem
v vrtu in na polju se rudarji nikakor ne počutijo kot goli proletarci, marveč skoro kot mali kmetovalci.
Živlrenske potrebščine. Idealno ure-članom, med katerimi so tudi naši rudar, ji. precejšnje ugounosti. Najmočnejši konzumni zadrugi, ki imata vzorno urejene podružnice po vseh westfaiskih in porenjskih kolonijah, sta socialistična Eintracht in krščansko-socialna Wohl-
Filmska kulisa često ni tako pestra,
in zdravstvenem pogledu neoporečna. Najemnino plačujejo družine v starih hišah mesečno po 5 mark za sobo, k čemur se šteje tudi kuhinja ter po 9 mark v novih kolonijah.
Vsa stanovanja so opremljena z vodovodom in elektriko, za kar plačajo mesečno po 1.50 do 4 mark. Seveda so primerno urejene tudi vse pritikline stanovanja in vsaki družini pripada nekaj vrta, uredijo si lahko tudi hleve, da go-je svinje, perutnino, ponekod tudi koze in zajce. Kolikor jim primanjkuje zemlje, jo najamejo v okolici pri kmetu. S tako malo ekonomijo imajo naše rudarske družine ravno dovolj opravka. Z delom
:or je rudnik z naselbino v prirodi
faihirt. Vse življenske potrebščine in obleko dobijo rudarji po ugodnih cenah, tudi na obroke. Razen tega prejme vsak zadrugar ob polletnem obračunu po 8 odstotkov obresti na vsoto salda potrošene robe. Razume se nadalje, da velika konkurenca med trgovci m obrtniki povzroča splošno sočnost ;n so cpne povsod precej izenačene. Glede kurjave so seveda rudarske družine dobro preskrbljene. Prejemajo letno do 60 sto-tov premoga za povprečno ceno po 40 pfenigov (6 Din).
Npš^ gosoo^n'e "tegne 73п'г"»М in za sliko življenskih možnosti naših rudarjev v Nemčiji je umestno, ako nave-
demo v podrobnem cene življenskih potrebščin, pa si blagovoli čitatelgica na osnovi veljave 1 marka je 13.50 Din sama izračunati naslednje veljave:
oblačila: obleke po 40 do 100 mark v posebno dobri kakovosti 120—180, zimske suknje po 45 do 110, lahki plašči povprečno po 45. klobuki po 4 do 10, čevlji po 8 do 16, nogavice po 0.50 do 2, spodnje hlače 1.50 do 3.50, srajce po 3 do 6. ovratniki po 0.50 do 1 in ovratnice po 0.50 do 3 marke;
živila: poldrugi kilogram kruha 0.50, fina moka po 0.75. krušna moka po 0.65, makaroni po 1.20, krompir 0.10, fižol 0.72, grah 0.90, riž 0.34, ječmen 0.32, pšemca 0.3fr ošemčni zdrob 0.66, so-čivje 0.96, sladkor 0.62, kava 4 do 8, goveje meso 1-60 do 2, svinjsko po 2 do 2.40, gnjait 4, teletina 2.40, ovčje meso 2, slanina prekajeina 2.40 do 2.80, sirova .pa 2.20. piščanci (2 do 2.05 kg) 4.50 do 5, goske v teži 5 do 6 kg po 15 do 20, kilogram boljših rib 1.20, slainiki po 0.10 do 0.20. mast po 1.90, finejše olje kilogram 2 do 3, liter mleka 0.34, jajca po 0.12 do 0.16 mark.
Izvolite sestaviti poljuben dnevni kuhinjski recept in ga primerjajte z zaslužkom! Kolikor sam lahko rečem o življenju in kuhinji naših rudarskih družin v Nemčiji: dobro živijo, ker so dobre hrane zares tudi potrebni. Po nemškem vzgledu je zajtrk obilen, kruha samega skoro da ne <je nihče, vedno je kaj oblo* ge ali prigrizka, b'odi že v domači ali kupljeni mesnini. Kosila so kakor naša, večerje prav tako z nekaterimi pridobitvami nemške kuhinje. To so posebno ribe. različne juhe in vsakovrstna pra-žemja in preobražamja pri Nemcih neizbežnega krompirja. Ob sobotah vam lahko tudi v marsikateri slovenski družini postrežejo'z grahom in vkuhano slanino, kar je nemška narodna jed.
Družinsko življenje
Res je, da samci na videz tudi v Nemčiji lahko izhajajo bolje kakor oženjeni z družinami, vendar je red v kolonijah tak in so dani pogoji, da se vsak rudar rad oženi. Prav malo najdete starejših rudarjev samcev Večinoma so rudarski zakoni nrecej blagoslovljeni s številom otrok. Povprečno se lahko računa po četvero otrok na družino. Naši rojaki imajo žene v glavnem Slovenke, precej je rvoro'effih titd-î s ("^hiniami. Po1ipk;-njami in Nemkami. To posebno mlajši, izmed starejših pa oni, ki so pred svojim
prihodom v Nemčijo bili zaposleni v Le-obnu ali v kakem drugem tnjem revirju. Več primerov je tudi, da sta se poročila vdovec in vdova in splošno je znano, da so ti zakoni prav dobri.
Skrbstvo za mladino ni ravno na višku, posebno ne v zdravstvenem pogledu. Govoriti o nacijonalnosti, pa je kočljiva stvar. Otroci nagloma pozabljajo materinščino, razumejo jo večinoma zelo dobro, saj staregsi rudarji vsi govore doma slovenski. Toda izključno nemška šola in stalna druščina z nemškimi otroki povzroča, da v otrocih slovenskih starišev bolj in bolj bledi smisel za materinščino. Šele pozneje, ko doraste-jo, postaineio bolj samozavestni in pričenjajo v domači družbi pogumneje nastopati s slovenskim jezikom, ki pa jim vse življenje dela preglavice.
Fantje se krepko udejstvujejo v športu. Zaslužek si, čim dorastejo, večinoma poiščejo tam kakor njihov oče. Je pač tako, da oče še vedno rad resiginira: »Ce sem bil jaz knap, pa naj bo še sin!« Zato je za enkrat le malo slovenskih fantov in deklet deležnih kake višje izobrazbe. Vendar pa je njihov nastop tako odločen, da jim moraš prisojati izredno prirodno inteligenco in uglajenost, pridobljeno v civiliziranem nemškem družabnem krogu.
Družine, kjer služijo tudi odrasli sinovi in hče-re svoj kruli ter prispevajo k skupnemu gospodinjstvu izhajajo posebno dobro. Staršem je v sožitju olajšano vzdrževanje mlajšega naraščaja, odrasli sinovi in hčerke pa si ob razmeroma nizkih prispevkih za stanovanje in hrano lahko prihranijo denar za poroko in osamosvojitev.
Zdravstveno stanje naših rojakov v Nemčiji je priliçno slabo. Težavno in naoorno delo pod zemljo v globini povprečnih tisoč metrov, v vzdušnem ozračju in često tudi v vlažnih rovih, vse to povzroča rudarjem hud revmati-z^m, a polagoma nastopa tudi jetika. Redkokateri rudar doživi visoko starost. Takih zdravih mož, kakor jih najdemo pri nas na deželi, je le malo med njimi Vsi so navzlic dobri hrani večinoma ble-dikavi, koščeni in zgodaj osiveli. Najbolj pa se njihovo slabo zdravstveno stanje maščuje na potomstvu, ki j«, šibko. slabokrvno 'n nenHnnrrm Vendar je pri vsem tem treba poudariti, da se med vsemi narodnostmi, ki jih srečaš v nemških rudniških kolonijah, najbolje držijo naši. Prirojena odpornost jih ohranja najdalje. Toda pot ne gre navzgor.
V kirinski deželi
te, ki ga je rodila, ' je ; postalo praoče svojega rodu, ki je pokazal velike organizacijske zmožnosti Pod njim so se združila sorodna plemena v eno družino. ki je pod vodstvom rodu Osmerih praporov prijela za orožje ter zavoje-vala kitajski cesarski prestol. Do zadnjega časa dinastije Tsing so tej gori letno4 doprina šali žrtve, vendar pa ne njej direktno, ker je zelo težko dostopna in jo je obiskalo le malo Rvropcev. marveč Hsianbajšanu, nižji »beli gori«,
AUbasin in diplomatsko (s pogodbo v Norčinsku) 1. 1869.
V Kirin u vidiš mnogo Mandžurov. Rodbine niso tukaj tako obubožane kakor v Pekingu. Imajo namreč posestva, tu pa so doma tudi mandžurski poljedelci. Lepota prestolnice obstoji v širini reke z griči in vršiči, ki spominjajo mnogokje na okolico nemškega Rena Kako občutijo Kitajci sami to krasoto, govori vsebina rekel, ki so nabita na vratih: »Čist zrak veje nad reko, da se
ki leži nekoliko bliže brega reke Sun-gari. Sedanja prestolnica Kirin je nastala šele pozneje. Njeno prvotno ime se glasi Huanhang, kar pomeni toliko kot ladjedelnica. Tu je dal Kangsi, ko je prvič prišlo slično kakor zadnjič do napetosti z ruskimi sosedi, napraviti prve vojne džunke, ki so jadrate po Arnurju. da bi pregnale Ruse z reke. To se mu je posrečilo v dveh ozirih: vojaško, ko so domačimi dvakrat razdejali trdnjavo
Kirin je po svoji legi, velikosti in številu prebivalstva srednja mandžurska pokrajina, v : jedru domovina Mandžu plemena. V njenem območju leže »dolge belle gore« Cangbajšan z vršacem, ki sega 2700 m pod oblake. Žrelo tega vrha je napolnjeno z »nebeškim morjem«. Tukaj, se glasi pravljica, se je nekoč kopala božanska devica. Prišla pa le sraka in je spustila nanjo neki sad, ki ga je použila in od tega zanosila. De-
še resne gore smehljajo, ribiško petje pa se razlega s te strani na ono in z črne strani na to.«
Nedavno so v Kiriniu otvorili železniško progo v Tunihno. Zgradila jo je japonska Južna mandžurska železniška
nia. Tukaj sem prvič v svojem življenju videl kitajski gozd, res veliko šumo, ki je napravila name očarljiv dojein v žarko vitem jesenskem solncu. Ta gozd. v katerem je še mnogo volkov in medvedov, je menda bil poglavitni vzrok, da
družba. S tem so se odprla nova bogastva te dežele, neglede na zelo rodovitno zemljo, ki je tudi tu na razpolago kitajskim emigrantom. Sedem ur trajajoča vožnja skozi to pokrajino spada med najlepše užitke kitajskega potova-
so zgradili to železnico. Kraji, ki leže ob progi, so Je skromna naselja. Več postaj stoji samotno v goizdu. Zadnji del proge je nekakšne vrste visoka ravnica. Tu leži okrožno mesto Tunhua ob Muitamikia>n®u, ki se izliva v Sua-
gari. Reko poživljajo z lesom obloženi splavi. Les prihaja z mutanških planin. Ko priplava do reke, ga poiove in zbi-jejo v splave, potem pa nalože las na vagone. Lepo število delavcev živi samo od drvarenja. Mučno žaganje hlodov bi se pač dalo nadomestiti z mehanično pripravo. Ko pa so z njo poskusili v sosednem kraju Jenki, ki je oddaljen tri dni hoda odtod, se je delavstvo uprlo. Zbalo še je, da zanj ne bo več kruha, in gospodarji, inozemci, so morali odnehati.
Današnja Tunhua je s par fejemami nekaterih hiš in enega svetišča zgrajena v novejšem času. Staro mesto je doživelo nesrečo, da so ga pred sedmimi leti napadli huniguizi. Najprej so ga iz-ropali, nato pa požgali. Mestece ima tudi vojaško garnizijo, pa kaj pomaga to. ko so vojaki sami pomagali roparjem in jim odprli mestna vrata. Gotovo pa je, da ni bilo na njih strani nobenega odpora. Zbežali so naposled skozi vzhodna vrata. Nad sto imovitejših in uglednejših meščanov so roparji odvedli s seboj kot talce. (V kitajskem jeziku jim pravijo »pang-piao«, »zvezane pobotnice«). Potem so se začela običajna pogajanja za odkupnino: Z zasledovanjem razbojnikov ni bilo seveda nič.
Dal sem si to stvar večkrat pripovedovati, in sicer od oseb, ki šo jo bJle doživele in si po tisti usodni noči rešile življenje ter pomagale obnoviti mesto. To pripovedovanje me je posebno zanimalo za presojo psihologije roparjev, ki po eni strani požigajo in more, pretepajo in ubijajo žrtve, po drugi strani pa niso baš nedostopni človeškemu usmiljenju. Mož, ki mi je pripovedoval doživljaj, je eden najimovitejših meščanov. Proizvaja olje iz fižola. Odpeljali so ga skupno z očetom. V taborišču razbojnikov se je šele izkazalo, da je jetnik doma iz njih ož;e domovine (iz Šandunga in celo iz tistega okraja). Vsi so se billi pred časom izselili, da si poiščejo boljšega kruha. To je rooarje tako presuniio, da so jetnika velikodušno oprostili vezi in mu >6neli lisice. Sin pa je izjavil, da morajo zdaj izpustiti še očeta. Tudi njega so se razbojniki usmilili. Dovolili so sinu, da je očetu snel okove in šel z njim v prostost.
V nasprotju s tem usmiljenim sinom pa je drugi primer. Roparji so bili odvedli mlajšega brata nekega uradnika. Uradnik si'ni nič kaj prizadeval, da bi osvobodil brata. Razbojniki so napra-
vili kratek konec s tem, da so ga ustrelili. Uraanlk, Ki je postopaj tano orez-srčno pa je bil izvržen iz družine m celo mati se ga je odrekla.
Nova Ткшша je zgrajena po tipičnem vzorcu kitajskih malih mest. Ce stojiš pri vzhodnih vratih, vidiš skozu zapad-na vrata; če pa si pri južmn vratih, vidiš lahko skozi severna vrata. Tu ni nobenih starih rodbin. Vsi so se šele v zadnjih letih priselili; tri petine prebivalstva je naravnost iz Šantunga. Število duš znaša kakih 10.000. Med inozemci je tudi več ruskih beguncev, na katere zadeneš povsod v teh krajih. 4 Tunhua je zdaj naseljena enotno po Korejcih, katerim se pridružujejo vedno nove rezerve, slično kakor zaledje Vladivostoka. Japonci si želijo nadaljevanja železniške proge Kirin-Tunhua proti Jenkiju. Do tam, odnosno do Lao-tonkona vodi iz Koreje še ozkotirna železnica iz Kaineja. Ce se z veže še Jenki s 'Tumhiuo, bo vsa južna Mandžurija na japonski ali vsaj pod japonskim nadzorstvom stoječi progi. Na dlani je, kaj to pomeni v političnem in vojaškem pomenu, hkrati pa velja opozoriti na dejstvo, da bo velik del mandžurskih proizvodov, ki gredo sedaj čez Vladivostok, vkrcan v enem korejskih pristanišč. Neki visok uradnik v Kirinu. mož, ki stoji zelo blizu CangtsoMnu, mi je povedal, da so Japonci smatrali to stvar za gotovo in da je tudi to pripomoglo k odstranitvi generalissima, ker se je upiral njihovi volji.
A če jim je delal preglavice že Cang-tsofin, jim ni nič boljše sedaj, pod njegovim sinorç. Z izklieanjem. da se Mandžurija priključuje nankinški vladi, je storil veščo potezo, ki ga je mahoma osvobodila vsega japonskega ponujanja in japonskih zahtev. Pot v Nanking pa je za Japonca ne le težavna, ampak tudi zelo dolga.
V ostalem pa ta združitey mi tako prisrčna. Mandžurija čuva svojo samostojnost in niti ne misli na to, da bi pokorno služila Nankingu. Tako se n. pr. tukaj ne izvaja nalog vlade, da se mora v nižjih in višjih šolah vsak teden vrlfti svečanost, pri čemer se ima citati Sunjatsenova oporoka, otroci pa se morajo priklanjati pred njegovo podobo. Med uradniki se čujejo o tem različne opazke. Drugod pa se slave dnevi, ki jih vlada ne predpisuje. Spoštujejo se tradicije in stari običaji, čeprav bi jih hotela kitajska vlada izkoreniniti. Tudi
novoletne svečanosti, ki so bile po starem jako važne, bi imele na ta način izginiti. Toda že golo dejstvo, da se koledar tiska še vedno po starem, nasprotuje tej določbi. Nankinška vlada jç proklela tudi »praznik srednje jeseni«. Vendar pa so bile baš na ta dan kitajske in druge trgovine zaprte, prav tako tudi uradi, v šolah pa so imeli otroci tri dna prosto.
V Kirinu sem mogel ugotoviti, da se izvršujejo stari obredi Konfucijevega čaščenja še dvakrat letno. Vsako pot se jih udeleži uiradništvo s tupanom na čelu. Da, v HarbiiTu. tem modernem svetovnem mestu dela. razkošja iin bede. se bliža svetišče Konfucija svoji dovršit vi. In glede dovršenosti, prostornosti, glede lepote rumenih streli in krasote rdečih stebrov je treba reči. da se more svetišče v Pekingu jed va primerjati z njim. Tik poleg njega stoji mo-
gočno budistično svetišče, Gilosi, »tempelj največjega -veselja». Značilno je, da je pokrovitelj obeh zgradb, svetišča Konfucija in Bude. bivši dolgoletni pre-fekt v Harbinu. Canghuansiang, zdaj armadnj nadzornik v Mukdenu. To iin še marsikaj drugega kaže na to, da je »somrak bogov« âe cl arec v tej man-džnrski kolomijalni deželi.
Na povratku iz Tunhue se je na zadnjih postajah vagon ljubko napolnil z rdečimi javorjevimi vejicami in vejami. Japonci ta Japonke so se vračali z nekega izleta in so prinesli s seboj »javo-rovo cvetje«. Začudeno so jih gledali Kitajci, katerim je ta običaj tuj. Ker so bili vagoni zdaj do polovice zasedeni s Kitajci, druga polovica potnikov pa je bila Japoncev, smo imeli še več prilike opazovati obe plemeni in razliko med njima. Najlepša prilika za to se nam je mudila na postajali v Kirinu in Šanghuntt.
Prvi polet čez Kilimandzaro
Švicarski letalec Walter Mittelholzer (v ovalu), ki je poletel z bogatašem Rothschildom na levji lov v Afriko, je prvi preletel 6200 m visoki Kili* mandžaro. — Z večnim snegom pokriti Kilimandjaro (gora hudobnega duha) je gorska skupina vrhov Kibo, Mavensi in Šira. Na sliki se vidi glav* ni vrh Kibo, ugasli ognjenik. Prvi človek, ki je dospel nanj, je bil H.
Meyer l. 1889.
pa ni od včeraj. Že 1. 1835. je cesar Napoleon III. s posebnim vlakom (lokomotivo Crampton) iz dveh voz delal 100 km M uro na potu iz Marseilla v Paril.
BRZI VLAKI
Največja hitrost današnjih brzeev dosega 130 km na uro, vozi se pa poprek 100 km. Ti vlaki so na Francoskem, last Severne družbe, ki je na to ponosna. Tak uspevek
Žival! v jetitlšnicah
Morilčeve podgane
V neki kaznilnici na Češkem je leta 1883. umrl mož, ki je bil zaradi ropars skega umora obsojen na dosmrtno je= čo. Pisal se je Gabier in je prebil v ječi osemnajst let in pol.
Gabier je udomačil dve podgani, ki sta bili prišli do njega skozi podzem» ski zračni hodnik. Živalici sta bili ze« lo krotki. Prebili sta velik del dneva in noči v celici pri jetniku. Posedali sta Gablerju na rami, vohali okolu njegovega vratu in ga včasi tudi po= tegnili za uhelj. Kadar so jetniku pri* nesli jedi, sta podgani sedli na mizico in čakali, da jima je Gabier nasul jedi v dva kupčka. Mož je- bil živalici tako zdresiral, da sta izoinili v luknjo, čim se je pojavil najrahlejši šum pri vras tih. Če pa je Gabier siknil, sta se zo* pet prikazali. Med jetnikovim delom — Gabier je izdeloval škatlice za vži» galice — sta se podgani lovili po celici ter sta zabavali sebe in svojega gospo« darja.
Jetniški pazniki so vedeli za podga= ni, pustili pa so veselje staremu kaz» nencu, ki se ni bil nikoli pregrešil pro* ti hišnemu redu. Podgani sta bila sam--ca. Gabier jima je vzdel imeni, krstil je enega za Žančka, drugega pa za Ferka. Vsak dan sta ob svojem časii izg'nila, pa sc zopet pojavila, seveda vedno skupaj. Kaj sta delala, ko sta b'ia odsottia, ne ve nihče. Mogoče sta obiskovala svojcc? Budno sta pa bila pozorna na to. da se ni nihče drugi Vrinil v njuno kraljestvo. Sveto sta čuvala pravico, da sta ostala sama go* spodarja v celici.
Nekoč se je vrnil Gabier s svojega jutranicga sprehoda Našel je Žančka na stolu, ko si je oblizo^al in umival rane in praske. Tudi Eerkova koža je bila vsa razmršena. Mož je v prvem trenutku menil, da sta se podgani pre* pirali in. ofrizli med seboj, kmalu pa se ie uveril, da stoji zadeva drugače. Ferko se ie nenadoma zakadil proti prezračihrku in Žanček je pritisnil ta= koi za njim. Pri odprtini je prežala Velikanska podgana z razpraskanim in močno razarizenirp krvavečim smrč* kom. Čim sta se nasprotnika zapodila proti niei. jp nt>rtlo i7fJin:lfl.	in
Ferko sta obdržala svoji postojanki.
Gabier se je bil premrazil. Lotila se ga je visoka vročina. Vendar se je bras nil iti v bolnico. Zato mu je zdravnik predpisal dvojno perilo in primerno zdravilo. Silil je jetnika, naj se da pre* nesti v bolniški oddelek, a Gabier ga je s solzami v očeh prosil, naj ga ven» dar ne premešča iz celice.
Neko jutro so našli Gablerja v brez* upnem stanju. Po celici pa sta tekali podgani. Ko so vstopili bolniški stre* žaji, sta izginili, toda vsak trenutek sta se zopet prikazali pri odprtini in cvilili. Celica je ostala prazna, Gabier je prosil, naj mu jo rezervirajo do po* vratka. Bilo mu je pa drugače usojeno. Tri tedne potem, ko so ga bili prenes sli v bolnišnico, je umrl. Sestro, Ki mu je stregla, je ponovno prosil, naj po* loži g. Rošlapilu (jetnišKemu pazniku) na srce. da ne pozabi na živalici in naj jima da hrane. Seveda je sestra jetnik ku obliubila vse to ter mu predeče* vala, da je za njegovega Žančka in Ferka prav dobro preskrbljeno.
Jetniški pazniki so skozi lino opa* zovali, kaj se dogaja v celici. Podgani sta sedeli po cele ure nia mali mizi. po= tem sta se vzpenjali po ležišču in sta vohali okolu sebe. Čez dva tedna so našli eno izmed p_dgan mrtvo pod mi» zo. Druga, ki je ostala živa, je sedela ob strani mrtvega tovariša. Ko je paz» nik pom<T celico in nesel mrtvo pod* gano na lopati ven, je tekla živa pod» gana za njim. Na stopnicah pa jo je neki drugi paznik pohodil. Teden dni po tem dogodku je Gabier umrl.
Kanarček »Sling« in goloba
V državni ječi Columbus v Ohiu je oblast dovolila na dosmrtno ječo po* miloščenemu morilcu Henriku Philippe su, da si sme nabaviti, potem ko je bil že odsedel deset let kazni, dva golo* ba in enega kanarčka. S tresočima ro* kama je kaznenec spreiel kletke. Go» loba. ki sta bila bela kakor sneg, sta imela ze'o nros+orno kletko. Njune pe= ruti so bile sivkaste. Za harceria je bil nredvi'1"" skromnejši kotiček.
Ko je Ph:lipps obesil kletki orecej nizko v svoji celici, kamor je dve do tri ure dnevno prihajalo solnce, ie za* čel razmišHati. k ko b' si živali čim» prei udom^nl, Ravnatelj kazrrlnicc mu je dovolil, da sme vzeti kletki za časa sprehoda s seboj na zrak. Tam ju
— ni
t
je postavil vsak dan na solnce. Golo* ba sta se kmalu udomačila. Letalu sta vedno po celici in živali, so morale ostati v kletkah samo za časa inspek* cijskega pohoda ali pa kadar so od* prli okno. Kanarček Sling se je naučil pokorščine šele čez nekaj mesecev. Philipps je imel dovolj truda, preden ga ie privadil na dvojno ječo.
Obsojenec, drugače velik godrnja* vec, ki ni dal nikomur do sebe, se je zdaj, ko je imel živali pri sebi, popol* noma predrugačil. Posvetil se je ves svojim trem pernatim prijateljem. Do* bil je celo dovoljenje, da sme iz svojih prihrankov kupiti mrežo iz žice in jo pritrditi na oknu. Zda i so bile živali skoro ves dan izven kletk.
Sling je postal zelo krotak. Zobal je drobtinice kruha in semenska zrnca celo z usten svojega gospodarja. Tudi goloba sta se spoprijazn'la s kanarč» kom, Dovo'ila sta mu vsakoiake svo* boščine. Kadar se je Ph:iipps sprehajal po dvorišču in ie prišel mimo okna s kletko. Sa ie Sling vedno pozdravil. Dolsi zimski mesec', v katerih ie mo* ral Sling ostati v kletki — goloba sta îflhko prenašala mraz in sta smela z niim na d"or:5èe — so h:'i naimučnej* ši za ietnika. Težko ie čakal ure osvo* bojenja in je ž5vel v neprespanem stra* hu. rl* hi se iitertnilo kai prinetiti 4in» gu. Goloba in Sling na so razumeli -i-se, kar ie gospodar zahteval od	Ka*
dar iim ie velel, nai credo v kletke, so hitro ubo<5<iH pa tudi druge ukaze so zvesto izpolnjevali.
Celih enaist let je živel Henrik Phi* lipps s svojimi gojenci. Guverner je prejel prošnjo za njegovo pomilosti* tev in je bil za to, da se morilcu odnu* sti preostala kazen. Usoda pa ie bila sklenila drugače. Nekega divnega spomladanskega jutra, ko s^ je r^'Ie* gel klic »Narod za sprehod!«, je Phi*, lipps pograbil svoii dve kletki in je čflkal pri vratih, kdaj se bodo odprla. Med tem časom je pripovedoval ka* nareku in goloboma o skorajšnji pro» stosti, ki iih čaka. Pogovarial' se je s svojimi živalicami kakor bi se razgo* variai z liudmi. Pripovedoval jim je o vesel i u in žalosti, zakaj smatral jih ni za živali, ampak za sebi enaka bitja.
Kaznencev pa se je bilo polastilo snomladansko hrepenenie po svobodi. Vsako leto, kadar ie prihajala pomlad v deželo in ie posiialo prvo toplo soin* ce na zemljo, se je polastila ietn'kov silna težnja po prostosti. Postali so ne»
mirni, r**Jiuženi, odpovedovali jso po= korščino in niso hoteli delati. Jctniško osobje je poznalo to bolezen ter jim je posvečalo posebno pozornost. Rav» nalo je s kaznenci obzirnejše kakor navadno. Saj so vsi vedeli, da je-v vsa» kem izbruhnila zver.
Že dneve in dneve so jetniki trkali od zidu do zidu — dogovorjen znak, da se hočejo upreti in pobegniti. Ta znak je veljal samo mlajšim kaznen* eem, zakaj starim ni nihče zaupal, ker se niso dali pridobiti za zaroto. Hen* rik Philipps je vedel o tem prav tako malo kakor kak jetniški paznik. Ven* dar je vodstvo kaznilnice v zavesti te* ga, kar se v ljudeh ponavlja vsako po» mlad, storilo vse potrebno, da se v kaznilnici ne bo kalil mir in red. Pri vsakem sprehodu kaznencev so bile pripravljene rezerve.
Philipps je postavil svoje ljubljence na podboj okna in se je bas hotel uvr» stiti v red, ko so se na dvorišču naha* jajoči se kaznenci vrgli na paznike ter jim skušali iztrgati karabinkc. Dva paznika sta bila ustreljena. Uporniki so hoteli vdreti skozi vrata pisarn in priti na svobodo. Tam so jih pa pre* senetile rezerve.
Enajst upornikov je bilo usmrčenih. večje število kaznencev pa težje ali laž* je ranjenih. Med mrliči so našli tudi Henrika Philippsa. Njega je upor prav tako presenetil kakor paznike. Edina njegova skrb v trenutku vstaje so bili njegovi ljubljenci — kanarček, golob in golobica. Čim so počili prvi streli, je pohitel k oknu, da bi z rokami ubra* nil svoje miljence. Krogla mu je bila raztrgala dovodnico na vratu, tako da je izkrvavel in se zgrudil pred svoje kletke na zemljo.
Sling je veselo cvrčal dalje, saj ni ve» del, kaj se je zgodilo. Niti slutil ni, da se ie odigrala drama, katero je tudi njegov gospodar plačal z življenjem. Jetniški uradniki so dobro vedeli, da Philipps ni bil med uporniki. Postal je žrtev ljubezni do svojih ptičev. Če bi se bil vrgel na tla, kakor so storili drugi, ki se niso udeležili upora, bi bil ostal pri življenju.
Slintfa in dva goloba so bili prenesli v veliko kaznilniško pisarno. Tam so jih izročili v varstvo nekemu jetniku, ki ie imel rad živali. Sling pa ni hotel več jesti. Tu in tam je še pozobal kak* šno zrnce, pel pa ni več in tudi ni ho* tel ostaviti kletke, čeprav so mu od* prli vratca, 2ena kaznilniškega ravna»
telja je naposled.vzela živali v svoje stanovanje. Storili so vse, da bi pri* pravili živali zopet k teku, kanarčku so ponujali celo slaščice, ki bi jih bil drugače silno vesel — a žival se ni ods zvala.
Minula sta dva tedna in Sling je po* ginil. Stisnil se je v kot svoje kletke in nehal živeti ter se preselil v nebesa med ptiče ali ljudi — k svojemu go« spodarju, ki je bil kljub svojemu zlo«
činu z ljubeznijo, ki jo je bil izkazoval tem živalim, zaslužil večno življenje. Slingovemu zgledu sta sledila zdaj še golob in golobica. Za nobeno ceno ju ni bilo mogoče spraviti iz kletke. Ven» dar sta še jedla in tudi grulila kakor poprej. In čudno! Pet dni po Slingovi smrti, je samec nehal jesti. Čez pet dni je poginil. Golobica pa je dan po» zneje izletela in se ni vrnila nikoli več.
(«анмма
Smrt značajnega človeka in pisatelja
V začetku januarja je umrl v Kodamju danski pisatelj in kritik Sven Lange — ne preveč znan svetovni javnosti, čeprav bo ostal kot dramatik in romanopisec prvak svoje generacije na Danskem, kot kritik pa neposredno za Georgom Brandeeom. Kakor svoj čas Leasing je tudi Lange v vseh literarnih panogah, ki jih je recenziral, ustvarjal umetnine.
Kako je torej mogoče, do je ostalo njegovo ime tako prikrito svetu? Kljub temu da je bival delj časa v Nemčiji. Parizu in v Italiji? In kljub dejstvu, da so pred vojno uprizarjali njegove drame tudi v Nemčiji, na Dunaju in v Ameriki? V času, ko se n. pr. širi ime Emila Ludwiga po vsej Evropi, ko je vendar Lange istočasno — seveda le v danščini — ustvarjal enailte umetnine, ki presegajo dela vseh modnih pisateljev?
Bil je nasprotnik vsake senzacije, umetnik, ki ni poznal in priznal nobene niti najmanjše koncesije v vprašanjih umetnosti. Poleg tega je bil osebno tako skromen, da so ga jedva poznali osebno uredniki ko-danjskega dnevnika »Politiken«, kjer je skozi ctelih 34 let pisal svoje kritike in vendar je ostal v uredništvu relativno nepoznan mož. Vrednost sta imela njegovo ime in njegovo pero. Njega samega pa so videli in govorili ž njim le redki.
Sven Lange ni ostal zvest samo svojim umetnostnim načelom, temveč je bil na-
prednjak nd začetka do konca tudi v svojih političnih nazorih. Značilno za njegovo delo in za njegov značaj je da je še zadnji dan svojepa življenja (6. Januarja) priobčil v dnevniku »Politiken« svojo zadnjo recenzijo, ki je prav tàko ostra in zasramujoča reakcijo, kakor je bil Sven Lange vedno.
Umetni kemik
Članom nevvvorške Družbe za elektriko se je te dni predstavil »umetni kemike z električnimi očmi, z radijskimi možgani in magneti čn i mi rokami. Predvajal je vse, kar zrna, ne da bi ga bila vodila človeška roka.
»Umetni kemik' ;e skupen stvor dr. H. M. Partridgeu in dr. R. H. Miillerja. članov kemičnega instituta newyorške univerze. Njesovi glavni delovni organi sestoje v sp'oSnem iz električne naprave, fotoelek-trične celice in radijske cevi. Med svetlobo in celico je steklo z alkalijem, ki služi nev-tralizacim. Nad to posodo visi cev, iz katere kaplja kislina, ki povzroči, da izgubi al. kali potoni nevtralizacije svojo rdečo barvo. Kakor hitro izgine rdeča bana. prodre svetloba fotoelektrično celico, ki jo privede r^sehen signal do radijske cevi. Ta povzroči avtomatično zaprtje ventila v cevi za kislino. Fctoelektrična celica zaznamuje svetlobne razlike, prihajajoče skozi radijsko cev
Oči »umetnega kemika« reagirajo 1C5 krat ostreje na spremenjavo barv kakor človeško oko. Novo iznajdbo bodo uporabljali predvsem za analizo barvanili objektov, za katere človeško oko ni dovolj občutljivo.
»ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din. polletno 40 Din. četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji
samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knaflj 'va ul. 5. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA četrtletno S lir. polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. (ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol do*
larja na leto.
Izdaja 2d konzorcij Adolf Ribnikar. — Urejuje Ivan Podržaj. — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja Fran Jezeriek. — Vti v Ljubljani
več pogrešati in "katerim je vsebinsko po veliki večini lahko dostopen. Tak in ne drugačen pa je tudi zato, ker se s preveliko opreznostjo in tesnosrčs nostjo ne da napraviti dober časopis. Tesnosrčnost je precej sorodna z doU gočasnostjo. Končno menimo, da je notranja potreba večie izobrazbe širo* kega občinstva v našem času večja n?go kdajkoli poprej.
Kljub temu pa prosimo, naj bi vsak naročnik in čitatelj izpolnil, izrezal in odposlal na zadnji oziroma predzadnji strani platnic tiskano donimiCO najkasneje do 15. februarja t. 1. Vsak naj pove tako, kakor misli in čuti.
S svoje strani bomo storili vse, da ugodimo upravičenim željam naroč* nikov in čitateljev in izboljšamo list t 'ko no vsebini kakor po opremi.
Obenem prosimo, da opozorijo naročniki na naš časopis znance, ki še niso naročeni nanj.	UREDNIŠTVO
Zvestoba - nezvestoba
Zdi ee, da bi se mogla zvestoba v naših dneh definirati takole- zvestoba je, dokler ne pride drugi Dokler ne pride kdo, ki uudi več: več ljubezni, več življenja, več dohodkov. Žen» zapusti moža. ki ji laif> tedensko 300 Din. ker ji nudi drugi 400 Din. Zvestoba se more torej odkupiti v tedenskih obrokih po 100 Din. Zopet druga žena poišče-odklonjenega ljubimca iz svojih . dekliških let, seveda če je med tem obogatel, njen mož pa obubožal.
Ali je zvestoba dandanes res le prazna pena? Poprej se je zvestoba podedovala od rodu do rodu. sedaj pa se zdi, da straši le še kot senca, ki se je vsak izogiblje. !/.prêta eni 1 i so ie nazori, izpremenila se je vera.
Prijateljska zvestoba je danes često zavisti a od materijalnih interesov. In zvestoba do domovine? Marsikdo jo pozna le toliko, kolikor je v zvezi z njegovo koristjo. Kakor lepe pravljice se nam zde nekdanje dolgotrajne zaroke — danes, ko se eliSt: »Ostani mi zvesta do jutri!« ali »Goepoclič. na, kako morete biti tako zlesti?«
In kako je z zakonsko zvestobo, z zvestobo, ki si jo prisežete zakona pred altar-jem, ki naj bi trajala do emrti in še čez, ki pa se dandanes v tolikih primerih tako presenetljivo hitro konča? V neprestanem hlastanju do življenskih radostih, v vedni bojazni prikrajšanja, se mnogi boje, da so v svojem zakonu prevarani. V nepovoljnih razmerah, nezadovoljni in razočarani, ne morejo vztrajati v zakonski zvestobi do smrti in "si iščejo pomoči pri sodiščih. To-
Tu odrežt, izpolni in nesi na pošto !
Dopisnica
И
<
C5
t/j< rx n
•v
O
sr
3
n>
«
SS
ft<
S
»
as
C
e
Uredništvu
Znamka za 50 j ar
tedenske revije
ŠzivCjettje in wet
IJubljana
Knafljeva tulcu 5.
rej ločitev, postavno priznana prtelomitev zvestobe.
Tako je. nastal iz aveete življfenske zveze moderni zakon, ki spominja — pa naj pa imenujemo kakorkoli.'• malo. na• trgovinsko tvrdko Dvoje Ljudi se znajde v skupnosti samo zato, da moreta skupno kar največ irn-eti od življenja. K: dar se naveličata, še ločita, se pridružita drugemu, pri kate-^mu je morda .več «reče, ali pa se osamo-evtjita,-da prideta na svoj račun.
Ločitev zakonov sicer ni nič novega. Tudi v zakonih starih dobrih časov so bila ne-premostljiva .nasprotstva in nepremagljivi osvajalci obeli spolov, ki so uničili zakonski mir in, prisilili zvestobo-k padcu. Obtežilno aa našo ■ dobo, pa je množitev primarov, v katerih igra gospodarski razlog odločilno vlogo. Tako zvanim vnanjim življenskim okoliščinam se v našem času. ki noče poznati duhovnosti, odmerja prevelika yaž-. nost, čeprav posegajo eloboko v naše žjv-tjenie ' in'b'stvo. ogražajo ljubezen in zvestobo. Seveda je lažje prenašati celo vrsto . lepih dû) ali let, kakor pa boriti se skupno za obstanek. Nezvestoba lahko korenini tako v lahkomiselnosti in frivolnosti kakor tudi v globoki potrtosti.
1 Včast je treba prelomitev zakonske zve-stpbë pravilno umevati, kajti nedvomno ni zločin enak,' ako kdo v hudi sili. v boju za golo življenjé, ponižan v svojem človeškem dostojanstvu, prime z» roko, ki гцоге dati več; ali pa če kdo zapusti evo'ce zato, da najde drugod več razkošja in udobnosti, več ugleda in zabave Gospodarski nedostatek, pa naj bo že minimum uli le omejitev, je
: Cesto grob ljubezni, ljubezni, Ici pač ni bila i dovol| močna za življenje Kaj pomaga prenašati. breme mrtve ljubezni in čuvati zvestobo? tn komu bi koristila izkrvavitev na zvestobi tovariša, ki je ni vreden?
Nežna in zlomljiva je zvestoba v prvih letih, trta. ki se ni še zakorenin-ila. Če pa srečno, preživi svojo mladost, lahko postane , silno stara. Zgodi pa se tudi, da se ji v zrelejših letih primeri kaj hudega: če kdo nenadno odkrije svoje sre ali če se uniči eksi, stenca, ki je v bistvu vezala dotedanjo prisrčnost
Ni pravilna domneva, vsaj kot pravilo 110, da je prvi čas zakona — ne glede na medene-tedne'— najsrečnejši.'V začetku se vidi vse lepo, potem pa pridejo nesoglasja, nasprotstva in Cesto se prikaže soglasje še-, le po Več letih. Mnogo sodobnih nesrečnih zakonov, ki se tako hitro ločijo., bi bilo morda po petih ali desetih letih vztrajnosti srečnih. Kdo od današnje moderne, na rekordno brzino usmea-jene mladine, čije živci so drugje tako silno zaposleni, ima časa in potrpežljivosti, da bi izprašal svoje srce in vztrajal, dokler ne spozna svoje i» voljenke? Redkokdaj se kak začetnik v zvestobi odloči da bi toliko žrtvoval svoji oseb, nosti, kolikor je potrebno za razcvet zvestobe.
Dandanes se zvestoba preveč zamenjava s sentimentalnostjo in mnogi jo smatrajo za prcetoVoljrio sprejeto verigo, ki jo lahko odstranijo, kakor hitro se jim zdi preveč. In vendar bi se dalo toliko govqriti o sreči zidanja na zvestobo in ohranitve zvestobe.
Kristina J-g-a
- j,
c
!t C в*
3
»
i
.. a i.
Гл-.iv ■ f,
SS Г^
7Г
s-r
* 3 o, o
S"
O I гђ
-, N S №. O
o ® 1 i.
f.,8 -s
' s
3. Q: ?r S"
• 3
3 ra
H
M
ft<
Ml
?
:
Poštnina plačana v gotovini
\
Kozmetika
Nekoliko preveč pragmatistično so vezali dišave, njih iznajdbo in porabo na čase, ko so se ljudje redko umivali, ko so kraljice menjavale srajce komaj vsakih Štirinajst dni (ne le če so žalovale, kakor tista Izabela, katere srajca je postala rumena kakor zemlja, ki daje imena celo sercu), v dobi, ko so ljudje pod Ludovi-kom XIV. segali po pečenki z golimi prsti. Seveda je imel baš zaradi tega pene-tranten vonj telesa tistih časov, ko se ljudje niso dcwolj umivali pač pa se pom-pozno oblačili, svoj pomen. Tudi ostri parfemi so odgovarjali razmeram, n. pr. priljubljeni moškat tiste neumite dobe. Dvomim pa, da so bili takrat nosovi, ki jih danes moti smrad benžina in premogo-vega prahu, robustnejši od dandanašnjih.
Najbrže ni pravilna sodba, da so ljudje hoteli prikriti vonj lastnega telesa, ki je prav tako raznovrsten kakor ljudje sami ter ga hoteli »panati« posredstvom te ali one dišave. Umetna dišava se lahko kvečjemu zveže s specifičnim vonjem telesa ter tega omili, ne pa odstrani. Namenu izpuhtevanja lastnega vonja služi dandanes tako velika izbera umetnih parfemov kakor tudi poseganje po neki gotovi dišavi. Samo ženska, ki se ne zaveda te svrhe, se bo z dišavami oblivala v toliki meri, da ne bo od nje puhtelo nič drugega nego umetni parfem, s čimer pa je prav za prav že ubit zmisel dišavljenja. Ženska, ki diši kakor mirodilnica, je pač monstrum.
Lepotila so pomladila. Da jih je toliko na ponudb}, si lahko razlagamo iz ženske mode, ki veleva petdesetletnici naj na-pravlja vtis dvajsetletne ženske. Samo koža in kite popuščajo. Tudi temu skuša starajoča se ženska odpomoči, prav tako kakor tista mlada ženska, ki ji telo trpi zaradi preobilnega dela ali prevelike udobnosti. Vprašanje pa je, če lepotila resnično pomagajo? Ah, saj ne gre za to, da »pomagajo«, ampak čisto navadno za to, da dobi ženska mikavnejši izgled. Ali, kakor mi je nekoč dejala ženska štiridesetih let: »Saj nisem prav nič mikavna, ampak se samo delam takšno.« Očividno gre poglavitno zato, da zbudi ženska pri moškem tisto iluzijonistično stanje, v katerem slednji očaran trdi. da je ta in ta dlra-žeetna, da mu ugaja, da jo ljubi in bi se *ad očrnil s njo.
Kaj čitaš najrajši?
Kdor Se ni izpolnil in oddal dopisnice — glej zadnjo stran! — naj to stori čim prej!
Pride doba, ko mora vsaka ženska poznati umetnost kozmetike in se popolnoma odpovedati lepotičenju ali pa začeti uporabljati lepotila z nežno diskretnostjo Če tega ne ume in obvlada, napravi iz sebe strašilo, da sploh ne govorimo o bolesti in melanholiji, katerima podlega v urah samote in priprave na boj, ki ne pomeni zanjo nič več nego grotesko. Da se ne more ločiti matere od hčere, to more presenečati samo tako otročje in otroške ljudi, kakor so Američani. Preveč črtala uniči naravno lepo dostojanstvo starosti. Prav tako, kakor postane prirodna svežina sedemnajstletnega dekleta siva, če se dekle preveč napudra. Ampak ljudje toliko plešejo in igrajo tenis, se toliko pote in svetijo, da je res treba vsakih pet minut seči po dozi.
S smrtjo so se ljudje pomirili, z ostare-lostjo pa se še vedno nočejo sporazumeti, zato se šibi jo toaletne mizice od steklenic, doz, škatel in aparatov. Tako pre-sedi starajoča se ženska po cele ure v strahu pred svetostjo svojega oboževane-ga telesa in tuhta ure- in ure sama, včasi tudi z veliko asistenco ob njem. Biti star, pomeni danes bolj nego kdajkoli prej podati ostavko, izločiti se, biti obsojen samo na gledalca in ne biti več v obratu. In to je pač najstrašnejše, kar se more zgoditi meščanu v tej dobi človeka brez duše. Zakaj življenje, ki ga je bil živel, ni bilo re tako veselo, ne tako polno radosti, da ne bi imel vzroka pričakovati še nekaj drugega, kar pride. In tako se hoče oborožiti, za vse, kar utegtie priti, to se pravi: biti hoče mlad. Sicer bi mu življenie obrnilo hrbet in bi ga prikrajšalo za doživljaje.
Ne zato, ker je bilo lepo, bi rad vsak podaljšal življenje, marveč zaradi tega, ker ni doslej mnogo pomenilo in ker ni bilo prav nič lepo. — Fr. Blei.
» Katere živali ležejo jajca
Jajce znači v fiziologiji oplojeno gmoto, ki jo zneso neke životinje in ki se izvali po daljši valitvi. Razen rib in ptic sodijo sem: lupinarji (raki, jastogi), mekužci y morju in nà kopnem» (kamenice ali ostrige. polži) večina žuželk (čebele, metulji, kobilice, pajki itd.), določeni plazilci (želve, kuščarice, kače itd ), žabe in krastače. Pri mnogih teh vrstah mora iaice skozi različne pretvorbe, predem zadobi dokončno oblika.