SMRTNA   NEGIBNOST
Jože  Udovič
O smrtna negibnost, srce, potopljeno v stoječi, motni zrak — onstran mojega bitja pa toliko čudežev.
Voda, spojena 3. lučjo v novo prvino življenja na Ibelem, čistem produ.
Višine, ustvarjene za žejne oči. Neslišni glasovi, ki spreminjajo svet.
Bitja, prižgana
ob prečistem ognju,
ki vsako uro svetle je gore.
Kako počasi prihaja dblak, na pomoč poslan, rob mu slepeče tli.
Počasi se bliža ptica, peruti ji lallinoi zvenijo, v kljunu nosi kaleče zrno.
Morda bom videl, kako zeleni samota.
639