Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe t Tečaj VI. srédo 20. kimovca 1848. List 8*. Kakó zoper poslopno ravnati •Vi* Poslopno lillO ali VIS La katastralnih del, ter pové, kako de so bili dokončili zne- ski koj od dvorné kanclije prenizki, od kmetov pa góbo (versteckter Haus- oder laufender Schwamm) zatréti. ktera se posebno rada na pod podam (Fussboden) zapertih brunih, oblogah (Verschallungen) in legah kaže in rase, je pred vsim potřeba, de i koreníne najdejo, to je, de se poise, kje de je rasti njene Zavoljo tega j potreba, de se pôd ? oblog in tako lesovje vzdig in odter vsa mokr emija, žaganje ? oblanje, kosci poprejšnj lesá in kar ka de bi znalo gobovi rasti lesam nadomesti do služiti, skerbno proč spi ? in z novim goba ségla , dobriga Zidovje se mora povsod, kamor je otrebiti. Ce je moč, naj se da zid celo léto sušiti ; če pa to ne more biti, naj se s pomocjó zerjavice posuši. Potem se vse špranje in luknj z psam dobro zamazejo hi ga vodniga peska naspč, prejšnje môkre zemlje naj se pod pôd popolnama i sebno pri nov vira poslopna odpraviti. , in namesti čistiga, po spraniga, ki je po- li poslopjih nar bolj Iz mokrot iz góba T se mora tedej z vso skerbj Juri Pajk. ♦ -A - t i ■ ' % tÊA a i rli ■ i V Zemljišni ali gnmtni davek na Sta jarskini in Mrajnskim. (Iz Slovenije.) Bravcam Slovenije je znano iz 17. lista, de za slo venski narod tako vneti poslanec iz Optujske volitne oko lice ? » gospod Domini kus, je 25. dan véliciga serpana predlog storil, de bi se zneski katastralne cenitve de v "St ajar ski in Krajnski deželi pregledali mu je pa minister denarstva s tem odgovoril, de je ce nitva na Krajnskim že pregledana bila iz Štajarskiga pa se nobene pritožbe ni bilo, in de bi se, ako je tam kakošniga popravljanja treba, prošnja samimu njemu izročila. Po teh besedah je gosp. Do mini kuš svoj predlog zastran obéh dežel nazaj vzel, ter je po minister-jevim svetu za Stajarsko deželo prošnjo sostavil, in po prijaznosti gospoda poslanca zamoremo vitni obsežik svojim rojakam na znanje dati. tu njeni pomrla © V ti vlogi razloži gosp. poslanec z veliko znajde nostjo ob kratkim celo prigodbo v létu 1832 dognanih previsoki spoznani, kar je priložnost dalo mnogim pri tožbam ? mnogimu pregledovanju in komisijam, ki so se godile v létih 1833, 1834 in 1835, brez de bi se bilo ? pogreški Krajnske cenitve izkazo kaj opravilo. Zdaj se je dolžilo, de poglavitne vodila posamim pràv izpeljane niso; zdaj se je zopet reklo, de so občne vodila same krive in napčne ; eni so rekli, de se Stajarska dežela z doljno Avstrijo primerjati nesme, drugi, de se sme; na zadnje so pri naslednji odločbi ostali : Stajarski ce nit ni zneski, zlasti pa v dveh doljnih kre sijah prenizko stojé proti čistim zneskam Krajnske dežele, in se tedaj povikšati morajo. Zastonj je bilo vsako zoperstavljanje in pregovar-janje, zastonj so se vali, zastonj je bila opomba, de se je o pravici cenitve na Stajarskim že v létu 1832, tedej 3 léta pred dvóniiti jelo, kakor so bili le znani zneski Krajnske cenitve. Mesca sušca v létu 1836 sta bila na Dunaj poklicana dva poslanca iz dežele in pa tehniški svetvavec od deželniga poglavarstva, de bi imenovane zneske zagovarjali in desiravno se je pri teh pogovorih postavna ravnava gubernija in pa Stajarskili ceniteljev popolnama opravi-čila in so tudi deželne tarife poterjene bile, je bilo vender ukazano, cenitne delà še pregledati (kar se je tri- zopet overglo.) krat zgodilo in h kterimu so bili 2 ptuja komisarja, dva ptuja nadglednika in namesto Naloga in konec tega pregleda j ubernijalniga uradnika paMarborškigakresijskiga poglavarja Marqueta poklicali, ni bil ravno kakošne pomote popraviti, ampak storiti, de se zneski Stajarske dežele mejni Krajnski deželi približajo in pa do naprej zaznamo-vane šume 1 milijona gold, povzdignejo. To pregledovanje se je godilo v létu 1836 in 1837 in sklenjeno je bilo se narboljšiga sredstva poslužiti, namreč povikšati cene pridelkov pri vverstenji posamesnih sosesk za eno ali več stopinj. kér se dvakrat opravičene tarife lotiti niso upali. In dobro so jo zadeli. De bi se ta za Marborško, Celjsko in Graško kre-sijo večidel zastran njivnih, senožetnih in vinogradških pridelkov namenjena naredba saj nekoliko na videz opra- po- vičila, so poskusili le od ene soseske privoljenje k * Odgovor na prošnjo gosp. Jožefa Slavica, kmetovavca vikšanju ene stopnje zadobiti. na Stajarskim. Vredništvo. Za nekoliko izurjeniga uradnika , se ve de ? to ni 16© tako těžko delo, zlasti pa, če župan ali soseskini pred stoj nik ne sprevidi, koliko v de ta mala sprememba izdá. Ze imé Grozno se motite, Ijub d t i moj pokaž y ki kaj taciga mislite i de Ako se dobi podlaga od ene soseske, je lahko tudi pri » je straža celiga 100 drugih enako poviksanje že po podobnost da po mestih in po kmetih, ne pa le mestni To povikšanj storiti. kov samih. Takó so Cesar zapovedali, in če si kmetj je pa cisti znesik toliko povzdig- dosihmal se niso ođne straže napravili nilo, kolikor nihce mislil ni ter je naprej odločeno vi jo boj mogli prihodnjič napraviti, kadar bo deržavni zboi na Dunaji to reč terdno sklenil in str a žne postave dal pa sokost preseglo ; je bilo tedaj treba zopet znizati. Tako se je pogresik s pogreškam popravlja!, in se je kata-ster zoper pravico in resnične primei stlačil ti le Nasledki tega nepostavniga ravnanja so v kratkim Nekterim kmetam se uiorebiti ta reč cio igrača Ljubi moji ! tudi to je velika pomota. Kakor zdej niste več podložniki nekdanjih grajšín, takó se bo po zdi ih postava h tud še marsikaka druga reč premenila Stajarsko oravno ali njivno zemljiše je cenjeno, in potem takim tudi soldašina. Ob časih cr » ledé na cisti dohodik, na vsaki oral čez 6 g old odo mirú se bo število vojakov (soldatov)silno po manj šalo in namesto njih narodno stražo, ki bo vitnisi in vrednisi avstrijansko pa le z 5 gold, in 24 kraje, bo vsaka soseska imela doniačo 2) V več okolicah (zlasti v Marborški kresíi na (brez posebne obleke) skerbela za mir in red v svojim kraj Pesnici) so njive proti travnikam previsoko cenjene Spoznajte tedej y dragi deželani de d 3) Vinogradi v Ormužu, v Velki Nedli, v Maleku, Radgoni v Marborški, ravno tako t je ravno tako vaša kot naša. De smo si jo v in z gornji Salient urnu v celi Celjski kresíi stojé na previsoki stopnji čistiga dohodka, če se primerijo z ceno normalnih lét od 1824 do 1828. Uboga Celjska kresija, ki nikakoršnih obertnijskih mestih poprej napi kakor po kmetih , se je morde zató zgodilo, ker nam je je v mestih bolj potreba zaslužkov nima, mora zdaj vsako léto 30,000 gold, gruntniga davka več plačati, kakor placate obé po ži-vinoreji, kupčijskih in obertnijskih dobičkih bogatejsi pol-tretjikrat veči kresíi Judenburg in Bruk skupej; kar Tudi kmet in rokodelee se zdej po postavi ffospoílu imeiiujeta* Unidan sta mi dva kmeta pripovedovala, de se jima smešno zdi, de sta bila po pismu v kancelijo povabljena in gospoda* imenovana. „Ne véva u sta rekla tudi nar bolj od presodkov prevzeti gornji Štajarc tajiti r> ali cr » in za pravično spoznati ne more. To dobroto mora Celj ska kresija samo temu zahvaliti, de zraven pre obi o 2« zene Krajnske kresije Noviga niesta lezi. Kér se je vkljub danim zapovedim posvetvanje brez stanovskih namestnikov godilo, se lahko vidi in razjasni y zakaj se nihče zoper to tožil ni s dokončno odloebo oglasil in pri in če bi se bii tudi kdo vzdignil,bi nič izdalo ospodje v kancelíi norce iz nas kmetov delajo, ali kajť Ljubi moji! to ni nobena norčija, ampak resnica po očitnim Cesarski m povelji. Po novih ustavnih po-stavah ni nobeniga razločka med nami, kakor samo ta. kinamga častit lj i v ost našiga obnašanja in omi-kano zaderžanje da. De bomo duhovne in deželske naprejpostavljene tudi prihodnjič imeli, de jih bomo spošto- ne bilo pri znanim namenu dvorniga odseka za davke vali in se postávám pokorne skazali, to vsak sam vé in pri znani nepremotljivosti kanelijskih gospodov. se je kdo čez napčno razpoloženje davkov pritožil r Ce so kteri le enmalo pomisli, de svobodnost ali frajost ni raz uj z dan ost, ktera vsako družino, tolikanj več pa celo gosposke vedno enako odgovorile, take pritožbe. Poti umetno izpeljani in spricani razlagi vsih napak uaviviiv p i i iu/iii 5 M ----- v ^ v ? ---------" ------ 7 ' v ^ de zdaj ni časa za cesarstvo v nič spravi, kar žalostné prekucíje starih časov očitno kažejo. Vsak samostojni kmet ali rokodelec je tedej zdej gospod in se bo gospod klical, kakor smo mi že in pomot, mnogospoštovani gosp. poslanec, ki hoče, «v — ~~ < bi vse dežele po enaki meri davke odrajtova- zdavnej v Novícah v y imeniku prejemnikov vsaciga „go le bi se y kakor pravica terja, ministra denarstva naprosí y vnovic kataster v doljnim Stajarji přehledal de in spodai: imenovali. Torej pa milostljivi Cesar tudi priča kuj ej o, do se bo vsak takó obnašal, kakor se go in de bi se ukazalo vse v létih 1836 do 1840 storjene pomote popravile, spodu spodobi, to je, priljudno in omikano, česar se pa člověk le v šoli in med dobro tovaršíjo naučí, čeravno doige suknje in gosposkiga klobuka ne nosi. Saj obléká ne storí praviga gospoda, ampak vedu ost de se za podstavo vzamejo v létu 1832 dover šeni in že poterjeni zneski ÍAIS |)UlVljVlll štivom, ---------- ------ I--- de bi se pri pravično in natanjčno podani pri- lepo obnašanje in blago serce. y meri izpeljanim popravljenji tudi na pritožbe po posta Kér ste tedej, dragi kmetje in rokodelci! povzdi cr vah gledalo; njeni na enako stopnjo z drugimi deržavljani (Staats de bi se to delo le takim ljudém pod vodstvam burger), se boste gotovo tudi v vsim spodobno obna- torej tudi ne ošabno čez druge povzdigovali, po deželniga poglavarstva izročilo, ki deželo dobro znajo, ki so pošteni in 11a ktere se ljudstvo zanese. To je v kratkim prošnja mnogospoštovaniga gosp. Dom in kuš a. in jez se mu tù pri ti priložnost namesto šali kér taka pravica nobenimu ne gré. y njegovih voliteljov y sosebno pa Krajncov zahvalim y de se je v ti za telesno blagovitnost Štajai-ske in Krajnske dežele toliko važni reči serčno potegnil. bolski dopis iz Boliiuja (Dalje.) Po dokončanim spraševanji je bilo deljenje daríl, pri kterim so zmed nar pridnisih solarjev in solarc iz Iřvala bodi vam Optujski volitelji, de ste za na- V8ih treh delin nektere z lepimi, za nje primérjenimí bukvicami obdarovaní, drugi pa pohvaljeni bili. Na zadnje so bili otroci tudi še zavoljo sadjoréje očitno pohvaljeni, mestnika z brali moza y kteriga v ljubezni do domovine, do slovenskiga jezika in narodnosti nihče ne preseže Taki možjé so pravi namestniki Slovencov. ktere so se létas še bolj in še v obilnišim številu, kakor lani, poprijeli, vsakdanjo šolo hodili, samó 56, kteri nič sadnih drevése priredili in se s tem nič pecali niso. Osim fantov in déklic, ki so se pri presajevanji, cépljenji, plétvi, snaženji pridniši skazali, je pa, kakor Na Dunaji 2. kimovca. Peter Kozler. takó de jih je zmed 176 otrók, ki so v Se ena beseda zastran narodne straže kmetam. Unidan sim se zopet prepričal, de kmetje še ve- in oskerbovanji drevése nar čidel mislijo, de narodna straža (Nationalgarde) je je bilo pri lanjski šolski poskušnji obljubljeno, še posebej le mest na naprava, s ktero se samo mestniki pečajo obdarovanih bilo, kér so jim gospod oskerbnik baron za kratek čas. Cojzovih fužin sami iz svojiga v denarjih podeliti dali. I « 1 Obdarovanim in pohvaljenim v veselje so tudi v to najeti briga in lepiga naučili, serca in roké god ci vmés jo zag ó dli de je bilo vse vesélo. k Bogu povzdi u or, ft nimo in zapojmo ma zahvalno pesmico." Šolarček jo S tem pa ni bilo se dokončano k sklepu smo zápoje in drugi za njim. Takó je bilo vse lepo dokončano. bili še priče, cesar bi nihče pričakoval ne bil, in kar je vsih pričujočih serca ganilo. Priden šolar, Janez Rabič une nu od cr » ospoda J. B začetnika in duhovniga učenika te sole, v to podučen in pripravljen, stopi zmed srede svojih tovaršev, se vsim pričujočim gospodam po- nizno priklone, ter sledéči vsim šolskim okolišinam pri (Konec sledi.) —--------r— - _______ Slovstvo. Kratka slovenska slovnica za pervénce. Na svitlo dal Dr. J. Mur se c učitelj veroznanstva pri st. st. meščanski soli v Gradci 1847. Hiérjeni nagovor ima r> Naj mi bo dovoljeno, današnji, za nas solske otroke 8. praznični, veseli dan ocitno povedati, kar moje in mojih (Dalje.) K zapominku od spodej x»/ bi bile morebiti solskih tovarsev in tovaršic serce občuti in na znanje dati želi. — Hvala priserčna nar pred Vam prečastiti ptuji gospodje! ki ste nam revnim otrokam veselje storili, nas tukej danes obiskati, in za vse dobro vnémati. — Vam pa, tudi pristaviti imena: priča, dekle, deklič. 10. §. Beseda „sklon" namesto dosedanjiga rabot niga naši gospodje učeniki! se mi revčki dosti zahvaliti naš nebeški Oče, naj Vaše pri- ne moremo. Ljubi Bog, zadevanje blagoslovi, naj Vam tukej in tam vse dobro da. Prosimo Vas, bodite nam, Vam iz serca vdanim otrokam, še za naprej skerbni učeniki in očetje! padeža4, je mnogo licnisi od poslednjiga; to veljá tudi od marsikterih druzih imenovavk te slovnice, tako postavimo, se nam iména posamesnih sklonov : „imeno-vavnik, rodivnik" i. t. d. bolj pripravne in podvizne (praecis) v zaznamovanji zdé, kakor ko bi v podobi prilogov : „i m en ova vili, rodivni", i. t. d. bile. Kakó po in dvizno se postavim erste Endung der vielfachen Zahl vi j preljubi naši starši in drugi prijatli in dobrotniki ? ? ki nas srečne imeti želite! glejte in bodite prepričani de nam . k sàchlichen Geschlechtes zamore po slovensko reči : množni srednji imenovavnik i. t. d. Namesto „druževnik (Social.) de čas, kar smo v šoli bili, nikakor zgubljen ni; bi utegnilo bo to , kar smo se tukei lepiga in dobriga naučili boljši biti „druzivnik" naravnost iz nedolo druživen". Sčasama bodo slo pravi sreči več pomagalo, kakor vse časno blagó. Zató civnika (infinit.) „družiti, venski slovničarji imenoslovje ali terminologijo bolj in j preljubi naši starši! se Vam iz serca zahvalimo, de ste nam v šolo hoditi dovolili, in Vas lepó prosimo, de nam to veliko dobroto še daljej vživati pustite. Se veliko boli vgladili, ter pričelili in vličili, de se bode z eno ali z malo besedami mnogo reklo. rajši Vas bomo ubogali in še rajši molili za Vas. vi ^iwm in moji spreljubi šolski tovarši in tovaršice, kteri bote danes šoli slovó dali! ne pozabite nikoli lepili naukov, ki ste jih tukej přejeli; živíte takó, de bote staršem in in s neut bilo 11. cd nj Nekaj od sklanjanja imèn. §. Dobro bi bilo za terdno vstanoviti, de možki enobrojni prisvojivnik (dat. sing. mase. et naj bi imel vselej končnico u, kakor je édno v staroslovanskim jeziku (ra možkih ? kí učenikam v čast in veselje, in de bote v svojim zader- so prira9tliko dobivale ; permeri „Dobrovský — institut žanji pokazali, de ste pridni šolarji in šolarce bili. ling. slav. str. 460 in dalje.) : naj bi že po tem v Naj tudi še Vam. Vi vsi drugi moji šolski bratci in mestniku (lokal) bilo u in i na zbiranje , desii bi sestrice ! danes eno besedo povém. Kaj ne , vse lepó in tudi tukej u utegnil boljsi biti, (razun morebiti pi ime veselo se Vam danes zdi ? Zató hodite radi šolo de bodo gospodje, starši, angeljčki in vsi nebeški radi v nih, ki pred mestnikovo koncnico čerko j imajo). Zakaj ki ima nar manj pol- i je ozek ali tesen glasnik, prebivavci nad Vami veselj Prečastiti gospodje ? ne zamérite mi, de sim mlad fantic ponizno Vas prosim takó po domače vprico Vas govoriti se prederznil nog lasj pev ovorniki nič pràv za-nj ne marajo Z Ceski učeni pred kej casam so měnili kej delati so práv pogosto polnoglasnice HHHHHH kér s tesnejsimi zamenjevali j Boga m t« Obljubi de jih tudi celo odmetovali, ter pisali postavi je malokteri govor s še takó iziska kati, jitro, sméh i mšica ? psati « 55 ce namesto nimi besedami in po ih vladinah ft stva izpelj sméh, mušica, pisati in sila veliko „cakati, jutro, velikrat zoper tt)liko zdál, kakor ta kratki, prosti nagovor mladiga šo navado ljudski ovorjenja. Pa sedanji jim niso za to larčka. Kaj je bilo v stanu tudi bolj v živo otrokam in nič hvaležni (priméri „Elemente der altbóhm. Gramm staršem prid dobre šole pokazati ? Ali ni bilo to nar P. J. Safarik ? herausg. v. Jordan, Leipzig str. 14 • v . hvaležnost, pokor v resnici in stanovitno dobro, v mladih ser pripravi vse, kar je cih otrók obuditi prišlo je iz otročjiga, nedolžniga serca, in je tudi ljubezin, vnemo za in dalje). Eden zmed poglavitnih vzrokov, zakaj de so ■ * m i «i /^i 1 •» i^N * -1 1 i • fit 1 i f i • • 1 i T niso bile le naučene besede se Slovaki Ceham v slovstvu jéli odtégovati, in v last nim narecji pisati, terdi uceni St de je 5 glo vaki pervotne oblike jezika bolj ohranili 5 ker so Slo- v kakor Cehi boko v serce séglo. Zakaj med tem, ko ie fantič to Tudi Slov bodo morebiti nasledniki bolj hvaležni 9 srovoril, in kakor so besede nanesle, seje zdej proti s: o » i zdej proti drugim poslušavcam ■ ft mm zdej proti šo- niki ne kerčijo, de bi namesto širokih tesnejši ako w J polnoglasin jezik ohrani, de namrec glas j pri spodam, , larjem obernil, in se, proti komur se je spodobilo tudi drugači, obnašal in to v svojim unanjim pokazal: so se starši in drugi pričujoči jeli solziti, otročiči so za- klonil , in se c pisali, lastnost jezika ali pa blagoglasje ozke tirja) kakor je cutilo napeljalo , in tudi ne izpusajo primerjeno Sosebna lastnost slovenskiga jezika je dvobroj (dual), kteriga so vsi drugi Slovani že zdavnej zgubili; celi rutic iskati in se brisati, in ménim ? de nikogar ni bilo, kteri bi v sercu ginjen ne bil. Obljubim, de so vsi starši, kar jih je pričujočih bilo, si sami pri sebi mislili nim mestniku torej smémo ž njim ponosni biti. Kako terdó se ga Slovenec derži, se iz tega razodeva, de ga v govorjenji v dvobroj- er se je njegov nekdanji sklon u zgu- in rekli: ja f radi vas bomo v šolo, radi k takim učenikam še pošiljali. In vsi otročiči so gotovo v sercu radi. še rajši bomo bil, kterikrat kor de bi v • rajsi z druživnikam dvobroja namesti, ka ga iz mnog obroj ravno tistiga sklona (mest želeli in obetali: radi bomo ubogali, gosp pisavca nagnilo, v r v šolo hodili zanaprej Potem ko je mali govornik vidno ginjen y nika, vzél. To je mende tudi dvobroji mestnika skozi in skozi druživniku enaciga po-kér je staviti, desiravno končnica dvobr. mestnika (lok. dual.) pred seboj vse se solziti in jokati vidil — toliko de njega ni oma m ? ktera je druživnikova. Nekdaj je mest sami ira prema sralo ni © © srečno to dogovoril, stopi nazaj nik v dvobroji z rodivnikam vred imel u , zdaj pa je med svoje šolske tovarše in tovaršice, in rece r> Mi vender v • del enak z mestnikam ob roj a To po otročiči pa zdaj še v zahvalo za vse, kar smo se do- očititi ? tukej postavimo dvobrojno sklanjo iména „slon" IBS 1. slon-a 2. slon-ov (nekdaj-u) 3. slon-ama 4. slon-a 5. pri slon-ih (nekd.- 6. s slon-ama Po gosp. Muršeco vi 1. slon-a 2. slon-ov, u 3. slon-oma, ama 4. slon-a 5. pri slon-oma, ama 6. s slon-oma, ama. slovn Spominka. om y oma i om imajo prednost de so stare oblike ali forme ? am pa bolj okroirle. ? ama i am so » Ako prav sodimo, je nekako lože iz govarjati: slo nam, slonama, kot (Dalje sledi.) ? slonom, s 1 o n o m a. Iz Buiiajskiga zbora. Pervo reč povzdigo kmetijstva je deržavni zbor unidan dokončal: kmetij so d vsiga pod do gruntnih gosposk. Nekt 1 o ž t v i bojo o v poslednjih Novícah po Cesarsl davk dskodoval kt P n e. s e Tako ste brali ukazu Zdej je tedej imenitno vprašanje: kolik tarifa odškoddovanja, in kdo bo pla bo Za to rec je komisija postavlj iz poslancov vsake dežele, ki bojo osnovo dili, čez ktero bo celi zbor pot sklenil V ti komisii so Za P r i m o r s k o : gospodje D e fr a n c e s k i y Gor JUP j Doljak, Pak i net ti, in Cerne. Za Mars ko in Slezko: mel, Ili b ner, Motika gospodje Oheral, De in Ku dli ch. Za Stajarsko: gosp Pliker, Kavalkabo, Turn, Mikel in Wisenauer. Za Dalmatinsko: Petrovič, Rad m ili bovac, Miheli-Vituri in Iwičievič. Za Koroško: Laner in Heis. Gra Za odločena. druge dežele že pervi dan ni bila komisija Za Krajnsko deželo pa sedijo v tem zboru gosp Ambrož, gosp. Dolšajn, ktera sta 31. dan preteče- mesca očitno pokazala, de za kmeta kaj dobro ni ga mislita, in pa gosp. Laufe nš taj n, ki je še le pozneje na Dunaj přišel. Naši kmetje se zares nemorejo čez svoje dozdanje poslance clo nič pritožiti, kér se serčno za nje potegujejo. Gosp. Am brož je unidan v zboru tudi gosp ministra vprašal : zakaj de v se ni na Krajnskim stojná sodba (Standrechť) preklicana, kér se od ta- , zavoljo kterih je bila 1 • v * slisi cih hudodelstev nic vec ne pred nekimi mesci ta sodba zapovedana. Gosp. minister je obljubil, ta ukaz kmalo preklieati. Tudi od gosp. Kaveiča je znano, de se v prid Med mnogimi kmeti ski h reci posebno dobro ponaša, druzimi rečmí, za kmeta dobrimi, se je v 33. seji dei zavniga zbora za kmete takóle potegoval: ;,Po nobeni ceni se ne sme kmetam njih pravica vzeti v nekterih ojzdih les sekati in pasti, ako nočemo veliko tav- ktei ko govoriti zná, in ki zapopade, de je razun tudi iiemš desetine in tlake še več trebnih ! r e č i za našo dezelo silno po !%ovicar. Prepoved žito iz Hervaškiga voziti, je V ze preklicana; že dobivamo žita dovelj v Ljubljano. Hervaška armada odliva iskreno naprej v Madžarsko deželo. Dozdej se ni bilo nikjer vojske ; kamor koli so svitli ban in Hervatje prišli, so jih s prijaznim sprejeli. Neizrečeno lepi so Živijo u razglasi vitezkiga bana na vse avstrijanske ljudstva, na Madžare na vojake i. t. d., ktere je na znanje dal, predin je vojsko začel. Her vaško-Madžar ska vojska je zdej tako imenitna , de je Laška bolj zaostala, kjer je dosihmaf še v vsim pri starim in se še nič pràv ne vé, kaj de bo. Nabéra slovenskiga družtva za Hervate se pràv vesela kaže; od vsih straní pošiljajo darove in čeravno ne bomo ravno tavžentov nabrali, bojo verli bratje na Hervaškim dobro voljo za delo vzéli. —Na Dunaji je bil 13. dan tega mesca spet hud ropôt zavoljo tega, kér so nekteri ljudjé hotli, de bi ministri za ceno akcij dobri stali, ktere je neki Svoboda v podporo Dunaj- skih ubogih rokodelcov na svitlo dal j pa hvala Bogú ! de je le pri ropotu ostalo. Sole v Ljubljani se bojo začele prihod nji mesec; samo bogoslov ska, osma in pa zdrav il ska šola se bojo še le o Vsihsvetih začéle. Ra smo slišali, de mislijo roljivci Ljubljanske okol starejiga gosp Srni da (Kovača) iz 8 • V riga imajo že zdav eliko V • v gosp S panje ali ktei sane clave. Pràv je, volíte eniga ali druz voliti, do kte-pa župana iz i možá prebri- ; tode povejte m de posla biti. je imenitna reć. Cela dežel gleda na-nj kakó de se obnaša » Vredništv Današnjimu listu je pridjana perva pola željno pri-čakovane tragedije ali žalne igre „D ivica Orle a liska" z naznanilam, (le bo začéto delo odsihmal pridno sledilo in pa 16. „doklada." I ÎjJ ubijani J&i'ftjšiji Žitni kup (Srednja cena). 16» kimovca. 11. kimovca. gold. m mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... » Soršice....... R* v, ezi......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Vrednik Dr. Jancz Bleiweis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu »