Dobili smo prvega magistra hudourništva
Pogovor z direktorjem Podjetja za urejanje hudo-urnikov, dipi. ini. Danilom Bedenom je potekal prav na dan, ko smo dobili Slovenci prvega magistra zna-nosti hudoumiških ved. To je po zagovoru naloge »Ekološke osnove urejanja erozijskih območij na pri-meru Polhograjskih Dolomitov« postal dipl. ini. Alei Horvat. Ker je podjetje, ki ima sedež na Hajdhhovi 28, pomembno enoto pa še v Podsmreki, se je direk-tor najprej pomudil pri odnosu sedanjega vodstva naše občine do kolektiva. »Medtetn ko smo se preje viški direktorji sestali najmanj dvakrat letno z vod-stvom občine, jaz do danes ne bi poznal župana, če ne bi to izrecno hotel sam. Obljubil mi je obisk, pa žal dosedaj tega še ni storil. Menim, da bi moral več pozornosti namenjati tudi normalnim podjetjem in se manj ubadati z izgubarji. Ti potem vedno računajo na občinsko pomoč. Če pa bi bila skrb občinskih mož enakomerno razporejena med vse gospodarske sub-jekte, bi gospodrstvo prav gotovo stalo na bolj trdnih nogah. Saj tudi dobra podjetja potrebujemo določene usmeritve, da bi bila lafako še boljša.«
V Podjetju za urejanje hudournikov je okrog 170 zaposlenih. Imajo zelo dobro strokovno sestavo, saj je ob magistru hudourniških znanosti, še 17 diplomi-ranih lnženirjev ter 20 tehnikov. Dejansko so vsi specialisti, saj edini znajo skrbeti za varovanje pred poplavami in ujmami, ki jih povzroča v Sloveniji nad osem tisoč kilometrov hudoumikov, pred snežnimi plazovi in tudi pred erozijskim delovanjem ob pro-metnicah. Za to pa imajo na voljo desetkrat manj sredstev kot v razvitih evropskih državah. »Ko je še obstajala OVS Ljubljanica - Sava smo v viški občini, še posebej pa v Polhograjskih Dolomitih, izvedli celovito revitalizacijo in obnovo hudoumiških objek-tov. Uredili smo tudi vsa zaplavna zemljišča. Zato ta del občine ni doživel poškodb ob znanih ujmah 1. novembra 1990. leta in letoSnjega oktobra. Da bi imeli urejene prav vse hudourniške objekte, smo oskrbeli tudi erodirana območja v Mačkovem in Jer-nejčkovem grabnu, na Mali vodi ter sanirali zemeljski plaz nad Zalogom.«
To pa je znatno manj kot v pretekJih letih.
»Razumljivo. Od 1. novembra 1990. leta smo pred-vsem odpravljali posledice ujeme. ki je divjala na Idrijskem in Cerkljanskem, kjer se je sprožilo vrsto zemeljskih plazov, v porečju Selščice, Bistričice in Kamniške Bistrice in zgornje Savinjske doline. Lani smo opravili za 200 milijonov tolarjev del, letos pa kar za 700 milijonov. Dela smo lzvedli z nadčlove-škim naporom vseh zaposlenih in velikim razumeva-njem vseh drugih zunanjih sodelavcev. Našega prve-ga magistra smo bili zato še toliko bolj veseli, saj je Aleš Horvat imel tudi glavno skrb za sanacijo vseh teh velikih poškodb.«
V dveh letih se je motno spremeoila filozofija urejanja in izgradnje hndourniških objektov. Bo to vplivalo tudi oa postavitev zadrževalnika Božna?
»Ljubljana je imela v preteklih 35 mesecih lzjemno srečo. Če bi 1. novembra 1990. leta bili oblaki le 200-300 m nižji, bi se večina vode zgmila prav na pobočju Polhograjskih Dolomitov. Takrat so v Mur-glah sicer že imeli vodo do pragov, dodatnih 20-30 cm vode, pa bi pomenilo pravo katastrofo. Zato opozarjamo, da je še vedno osnovna naloga vseh odgovornih, zašfita Ljubljane pred visoko vodo Gra-daščice. Lahko bi to opravil vzdrževalnik Božna, lahko tudi vei manjših zadrževalnikov. V vsakem primeru, pa se bo potrebno odločiti, kaj bomo nare-dili, da se bomo obvarovali pred vodno katastrofo.«
Omenili ste nezanimanje obdnskega vodstra za vaio dejavnost. Kje se ie srečujete s takim nezanima-njem?
»Stvari morda nista povsem primerljivi, a povedati moram, da itnamo velike težave z nakupom mehani-zacije. V Sloveniji izdelujemo le rovokopače in na-kladalce, nimamo pa buldožerjev, bagrov, pajkov, itn. Po te stroje moramo na Zahod, kar pa močno podraži nakup. Ves čas pa govorijo o nezaposlenih, o tovamah, ki nimajo kaj delati, itn. Kot sem že dejal, čas je, da se vsi bolj posvetijo uspešnim kolekti-vom in pomagajo potegniti gospodarsko krivuljo navzgor.«
STANE JESENOVEC