MARIBORSKI Cena 1 Dir VECERNIK Uradntitvo in uprnvai Maribor. Ooapoaka ul. 11 / Talafon uradnlitva 9440, uprava 2405 lzha;a razen nadalja in praznikov vaak dan ob 10. url / Valja mesečno prejaman v uptavl ali po polti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eanlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni račun a nevar- 1°. dva pa lažje ranili. V Gelsenklrch |J” hf na Ml rs»«l-« notri nerodni SOCliV-"st. NadaFnfl nemiri so bil! tudi v Sai-7-u, kW na so odnesli pristaši raz bik ctrenif jz spopadov le neznatnejše boškorfhe. DetMOLD. 16. januarja. Po urad-!}®m poroMifi o Iridu vč*r-t*ni|h vo-'tev so dobili: socialni demokrat! *9.735 fnrl dr^evi.o^berf-nJh vol’tv<*h ska stranka 4352 (3628). nemški nacio- nalci 5923 (9414), Hniška deželna zveza 700 (510). komunisti 11.024 (11.601). državna stranka 828 (558), narodni socialisti 38 844 (33 038). katoliška ljudska stranka 2531 (2459), evangeličansko skupina 4610 (4079). Mandati y deželnem zboru zvezne države Llnne-Detmold se razdele po Iz Idu sledeče: so^alnl demokrati dobe 7 i (9). nemška ljudska stranka 1 (3), nemški nadonalci 1 (3). Ilolška deželna zveza 0 (1) komunisti 2 (1). državna stranka 0 (1). narodni socialisti 9 (0). katoliška liuriska stranka 0 (0), evangeličani l (0) poslancev. BERLIN, 16. januarja. Pri včerajšnji slavnosti ustanovitve države, ki io Je priredil Kvffhauserbund v tukajšnji športni palači. Je govoril tudi državni kancelar general v. Schleicher. Njegov govor se je nanašal pretežno na vprašanje nemške oborožitve. Von Schleicher ie dejal, da Je imela bivša nemška vojska za Nemčijo neprecenljive zasluge in ie zato prepoved oboroževanja zadela vsakega Nemca najgloblje. Nemcu ie že v krvi iz pradavnih časov, da se čuti svobodnega samo takrat, če sme uositi orožje. Sovražniki Nemčije so zaradi tega dobro vedeli, da jo bodo s prepovedjo oboroževanja najbolj ponižali. Nemčija Je postala s tem država druge vrste. Vsa stremljenja so sedaj usmerjena k velikemu cilju, da se nemškemu narodu zopet vrne popolna suverenost tudi Nemška državna vlada ne bo nikoli glede oboroževanja. podpisala nobene razorožiivene pogod be. ki ne bo odstranjevala krivice, ki ie bila v tem oziru storjena nemškemu narodu. Sicer pa zahteva nemški narod le enako varnost kakor vsi drugi. Najvažnejši smoter mora biti zato sedaj zopetna uvedba splošne vojaške dolžnosti. Spremenjeni časi pa seveda zahtevajo tudi spremembo oblike, zato misli vlada, da bi se morala nemška vojska obnoviti v obliki milice. Naj bo pa oblika te nove vojske že kakor-šnakoll, gojila bo vedno duha najstrož-ie disciplinarnosti in iskrenega tovarištva. Slavnosti so se udeležili poleg državnega kancelarja tudi državni predsednik von Hindenburg, mnogi ministri in visoki zastopniki obSasd. bivši prestolonaslednik ter princ Eitel Friedrich. Državnemu predsedniku so bile prirejene v palači in pred njo navdušene ovacije. Slien irraz po vsei Evropi PADANJE TEMPERATURE V FRANCIJI. POMANJKANJE KURIVA V NEMČIJI. SNEG V ROMUNI JI IN LED NA DONAVI. PARIZ, 16. januarja. Že nekaj dni imajo v Franciji silen mraz. Zdračna temperatura je padla na 9 stopinj pod ničlo. Po sedanjih poročilih sta zmrznila dva delavca. BERLIN, 16- januarja. Z ozirom na silen mraz, ki ie nastal v Nemčiji, so skoro vse zaloge goriva popolnoma skopnele. Gorivo bi zadostovalo po dosedanjih računih kvečjemu še za 10 dni. Vsak dan doživljajo trgovine s kurivom silen naval strank, ki bi se rade preskrbele s kurivom. Prodajalci kuriva so nastavili na vlado prošnjo, da bi poskrbela pravočasno za zadostno preskrbo Berlina. BUKAREŠTA, 16. januarja. V vsej Ru muniji je ostra zima. Snežni metež je tak, da je padlo v nekaterih krajih nad 6 metrov snega, V posameznih pokrajinah države se vzdržuje zasilen promet z največjim naporom le še na velikih dr- žavnih cestah, dočhn je ves ostali promet popolnoma ustavljen. Po dosedanjih poročilih je zmrznilo v vsej državi nad 100 oseb. V posebno obupnem položaju je mestece Sulina, ki leži ob istoimenskem ustju Donave. Donava je zamrznila vsevprek in je pokrita z debelo ledeno skorjo. Sneg je potrgal vse telefonske in brzojavne proge, tako da Je mestece popolnoma odrezano od sveta. Pravkar ie nastopilo v mestu občutno pomanjkanje živil in kuriva. Vlada je poslala na pomoč dva državna ledolomilca, ki pa sl zaman prizadevata prebiti se do mesta skozi ledeno skorjo, ki dosega mestoma debelost nad 4 metre in je vse razstreljevanje brezuspešno. BEOGRAD, 16. januarja. V Beogradu ie včeraj nastala ostra zima. Živo srebro je padlo na 8 stopinj ^eizija pod ničlo. Donava je pričela zamrzovati. sprejem AMNESTIRANIH emigrantov. SOFIJA 16. januarja. V bolgarski restoViid. se vrše za sprejem amne-“TiraniH bivših zemli-dclskih ministrov. ki bo^o prisneli ir emigracije 24. januarja, velike pripc^ve* Seja finančnega odbora BEOGRAD, 16. januarja. Danes ob 10. uri dopoldne se Je sestal v narodni skupščini plenum finančnega odbora. da bi se posvetoval o državnem gospodarstvu in proračunu za leto 1933/34. V uvodu v razpravo ie podal obširen ekspoze o finančnem in gospodarskem položaju države finančni minister dr. DJordJevič. V času poročila minister še vedno govori. Napad na vlado Paula Boncourja PARIZ, 16. januarja. Znani francoski publicist Henry de Kerllsse napada v »Ech„ de Parls« vlado g. Paula-Boncour-la In pravi: »V teku zf^nUh treh tednov je vsaka avtoriteta vlade popolnoma Izginila, namesto nje pa se Je pojavila močna forma sindikalizma in kot nadore-stllo za privatno Iniciativo kolektivizem. Vsaki vrsti anarhizma in kolektivizma ustvarja vlada ugodna tla s svojim nevarnim položalem in s svojimi pogubnim’ finančnimi načrti. G. Paul-Bonconr se more kal slabo ponašati s prt***'-—- delo svoje vlade. On bi b” moral ob nastopu svo’e ©h’»8tl kretr”’ n« desno. Etor’1 Je nasprotno in je krenil na levo. Namesto da bi posnemal Macdonalda — zatrjuje se namreč, da se le na to dolgo pripravljal, ko le čakal, da pride do obiastj — sl Je vzel za vzor Kerenskega. Kam nas to vodi, gospod Paul Boncour?« Hitler in Strasser PARIZ, 16. januarja. Iz Berlina poročalo: Glavni organ zemljedeicev »Keuzzei-tung« trdi, da je stopi! Adolf Hitler potom svojega osebnega tajnika v zvezo z Gregorjem Strosseriem, da bi dosege! po-mirienje s tem uglednim disidentom :n ''Ivšlm ideiTovom ?*-anke. Če orav Strasser ne odk’ania teh razgovorov s Hitlerjem, se v dobro poučenih kro gib '- ••»ar sodi, da je le malo verjetno, »fn . f»l ca nt»o mfr • 655 POLITIČNIH UMOROV V SOFIJI. SOFIJA. 16. januarja. Po podatkih uradne statistike ie bilo izvršenih na sofijskih ulicah v preteklem letu nič mani kakor 655 političnih umorov. NOVI SPOPADI V BARCELONI. BARCELONA, 16. januarja. Včeraj zjutraj so v mestu izbruhnili novi nemiri in neredi. V pred-nestiu Ssnce so se spopadli uporniki ? ire?*?n*To gardo. Na Nijlšču je obležalo večje število mrtvih in ranjenih. Strta 2 Mart&orsSf »VECERNIK« Jutra V Mariboru, dne lb. I. 192&- Dnevne vesti Dvajset let Legatove šole. Včeraj dopoldne je v svojih prostorih proslavil Antona Rudolfa Legata enoletni trgovski tečaj v Vrazovi ulici 20-letnico svojega obstoja. V okrašeni učilnici so se zbrali ob 11. uri dopoldne nekateri zastopniki javnosti .med njimi upokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Josip Tominšek, bivši narodni poslanec g. Franjo Žebot in drugi ter večje število absolventov in absolventk Legatovega tečaja. Proslavo so o-tvorili gojenci, ki so zapeli »Lepa naša domovina«, nakar je lastnik tečaja g. Legat podal daljše in izčrpno jubilejno poročilo zavoda. Dejal je, da je v dvajsetih letih absolviiralo tečaj okrg 3C00 gojencev, ki so se praktično izobrazili za. življenje in prišli tako do kruha. Nato so gojenci in bivši absolventi čestitali lastniku tečaja in mu izročili lepo diplomo. Končno je spregovori in čestital g. Lega-tu še ravnatelj g. dr. Tominšek. Gojenci so zapeli državno himno im jubilejna slovesnost je bila okrog 13. ure zaključena. Brzojavne in pismene pozdrave so poslali ministrstvo trgovine in industrije, načelnik Korenič; banska uprava dr. Mam, fmezoškof dr. Karlin, zadružni inšpektor Založnik, razne trgovske šole itd. Nov grob. Davi ob 3. uri je umrla po daljši in mučni bolezni v 50. letu starosti žena vpokojenega stražmojstra ga. Agata Šajnova. Pogreb blage žene im skrbne slovenske matere bo v sredo 18. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Bodi ji lahka zemlja slovenska, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! Iz železniške službe. Premeščeni so: Ivam Koren iz Šoštanja v Savski Marof, Marija Ungerjeva iz Novega mesta na Pragersko, Jakob Vrečko iz Kotoribe v Šoštanj, Albin Zakotnik iz Sevnice v Št. Mj, Alojzij Oolnik iz kurilnice Maribor v Prevalje, Jeraj Perdija-Mušin iz Semiča v Grobelno, Rupert Purgaj iz Št. lija v Pesnico, Peter Šlegel iz Dravograda v Stično, Andrej Bahun iz Metlike v Maribor, Jakob Kavčič od zastopstva državnih železnic iz Postojne v Kotoribo, Fr. Windisch iz Maribora na Pragersko in Viljem Seibitz iz Ormoža v Dravograd. Iz banovinske službe. Imenovapi so: za ekonoma pri javni bolnišnici v murski Soboti Josip Šušteršič, za primarija v peti položajni skupini pri bolnišnici v Slover.jgradcu dr. Vinko Železnikar, dnevničar Jakob Pihler pa je imenovan za služitelja pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah. Nove krušne cene. Z današnjim dnem se je podražil kruh za 50 par pri kilogramu. Odslej bo veljal kilogram črnega bruha 4 Din, belega pa 4.50 Din. Mariborski peki so podražili kruh iz razloga, ker je v zadnjem času poskočila cena moki za 80—90 par pri kilogramu, poleg tega pa morajo plačevati še 3 odstotni poslovni davek. Za Pomožno akcijo mesta Maribora so darovali: Zlata Brišnikova, trgovka 100 Din, »Rotary« klub 2000 Din, Leon Dol-kovski, hišni posestnik 200 Din, Jožef Tscheligi, pivovarnar 1000 Din, uradni-štvo tvrdke Hutter in drug 772.50 Din, mestni uslužbenci za mesec januar 4929 Din, uradništvo davčne uprave 135 Din, uradništvo poveljstva policijske stražnice 281.50 Din, uradništvo postaje Maribor, koroški kolodvor 441 Din, učiteljstvo deške meščanske šole 150 Din, uradništvo pošte Maribor I. 394 Din, uradništvo glavnega oddelka finančne kontrole 285 Din, delavci mestnega elektri-škega podjetja 120 Din, uradništvo kurilnice državnih železnic 644.50 Din, osebje postaje Maribor glavni kolodvor 3.589 Din in uslužbenci tvrdke »Karo« 400 Din. Vodstvo Pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje! Mariborski teden ob stalna inštitucija! Upravni odbor Mariborskega tedna je izdelal zadružna pravila, o katerih bo razpravljal na svoji prihodnji seji, ki bo v ponedeljek 16. t. m. v mestni posvetovalnici. Pogrešan izseljenec. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Josip Florjančič, posestnik v Kočni, ki se je leta 1904 izselil v Ameriko. Leta ln08 je zadntč pisal iz St. Louisa, od tedaj pa ni več glasu oj njem. | Problemi mariborske okolice. Pod tem naslovom smo priobčili v novoletni Ste vilki članek, katerega četrti odstavek s Pobrežja naj se glasi: Društev nam ne manjka. Imamo Sokola, Rdeči križ, »Zarjo«, Pogrebno društvo, Kolesarsko dru štvo in krajevno organizacijo JRKD. Zelo agilen je Rdeči križ, ki nam potnatga lajšati bedo. Za Miklavževo je bilo obdarovanih 145 otrok. Tudi gasilci so dobro organizirani in vselej pripravljeni na pomoč! Proti ali za priključitev? Pobreški občinski svet se bo sestal v sredo 18. t m. ob 15. uri k izredni seji, na kateri bo razpravljal o inkorporaciji pobreške občine k mestni. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 4. številki: zakon o sedežih in teritorialni pristojnosti apelacijskih sodišč; zakon o spremembi uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah in zakona o ureditvi rednih sodišč; zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podpori onim, ki jim primanjkuje hrane; uredbo o ureditvi izplačevanja vlog pri poedinih denarnih zavodih; nadalje načrt za deveto amortizacijo obveznic loterijske dva in pol odstotne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1932-33 ter nekatere razglase banske uprave. Nov tolmač nemškega jezika. Ljubljansko višje deželno sodišče je imenovalo profesorja Franca Aliča za tolmača nemškega jezika pri okrajnem sodišču v Ptuju. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v pondeljek 16. januarja ob 20.15 predava na podlagi skioptičnih slik g. univ. docent dr. Seliškar o Vjetermici, največji jami Jugoslavije. V petek 20. t. m. govori dr. Tuma o Beneških Slovencih. Povečanje mariborske tekstilne industrije. Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z. v Melju namerava premestiti svojo tkalnico, ki jo ima v Varaždinu, v Maribor. V tkalnici je zaposlenih okrog 300 delavcev. S premestitvijo tkalnice v Maribor bi se nedvomno omilila beda brezposelnega delavstva. Letošnji kožuhovinarski sejem v Ljubljani bo 23. t. m. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj plemeniti pridelek, naj čimpreje pošljejo svoje blago ua »Divjo kožo« — Ljubljana, velesejem. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg moke, 600 kg kave, 600 kg cikorije, 3000 kg riža, 1500 kg masti, 2000 kg koruznega zdroba, 1600 kg terpentinovega mila, 1200 kg bučnega olja in 800 kg ječmenove kave; do 25. januarja 1.1. pa glede dobave 3000 kg bencina. (Oglasi in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Jugoslovanski delegati na mednarodnem železniškem kongresu. V času od 19. do 30. t. m. bo v Kairu XIII. mednarodni železniški kongres. Zadnji tak kongres je bil leta 1930 v Madridu. Našo železniško upravo bodo zastopali na kongresu pomočnik generalnega direktona državnih železnic inž. Milan Jojič, nadalje inž. Vladimir Steblik in šef odseka za razdelitev vozov Josip Dolinar. Prva letošnja dražba »Divje kože« bo 23. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma. kamor naj se pošilja vsa kožuhovina. Čim več blaga se bo zbralo in čim boljša bo njegova povprečna kvaliteta, tembolj bo »Divji koži« mogoče vzdržati cene, ki jih bo določil svetovni trg. Tisti trgovci, ki jim gre za večjo količino in navadno plačujejo po svetovnih cenah, bodo prihajali na naše dražbe le takrat, kadar jim bomo lahko nudili mnogio dobrega blaga. Zato naj nihče ne prodaja na svojo roko, ampak le potom lovsko-prodajne organizacije »Divje kože«, Ljubljana, velesejem. Smrtna žrtev rodbinske tragedije. V soboto smo poročali o strašni rodbinski tragediji na Boču pri Selnici ob Dravi, kjer je 391etni dninar Anton Seršen ustrelil v vinjenosti iz neutemeljene ljubosumnosti najprej svojo 261etno ženo Terezijo v glavo in jo nevarno ranil, nato pa pognal v domnevi, da je žena že mrtva, še sebi dve krogli v levo stran prsi in v Čelo. Dočim je stanje SerŠenove žene razmeroma povoljno, je Seršen v soboto zvečer ob 21. uri podlegel absolutno smrtnim ranam. Zaključek kmetijskega tečaja na Spodnji Polskavi. V petek 13. t. m. se je zaključil kmetijski tečaj na Spodnji Polskavi pri Pragerskem. Predavanja so bila v osnovni Šoli vsak torek in petek od 15. do 19. ure. Zanimanje za tečaj, katerega so organizirali šolski upravitelj gosp. Kopriva, župnik g. Zorko in župan g. Kotnik, je bilo zelo veliko in temu primerno je bil tečaj tudi obiskan. Predavanj je bilo 19, in sicer iz sledečih panog: živinoreje, svinjereje, kurjereje, mlekarstva, sadjarstva, gozdarstva, travništva, zdrav stva, živinozdravilstva, kmetijskega knjigovodstva in zadružništva. Predavanja so bila jako poučna in zanimiva ter od vseh predavateljev kolikor mogoče poljudno podana. Zaključnega predavanja se je udeležil tudi okrajni glavar za desni breg g. Msikar in nekaj predavateljev. Gospod giavar, ki je znan kot velik prijatelj in pospeševatelj našega kmetijstva, je imel kratek nagovor, v katerem je apeliral na vse poslušalce, naj sledijo strokovnim naukom predavateljev, da bo padlo njih zrno na rodovitna tla in obrodilo mnogoteren sad, ki bo pomagal nam vsem v današnjih težkih časih omiliti neznosno krizo. Gospodu glavarju, predavateljem, kakor tudi vsem, ki so pripomogli do tako uspešne prireditve kmetijskega tečaja, se je ob koncu zahvalil šolski upravitelj g. Kopriva, nakar je bil tečaj zaključen. Kmetski mlini in davek na poslovni promet. Z uredbo je bila lani spremenjena odredba o; skupnem davku na poslovni promet na moko in mlevske izdelke, zdrob, kašo in koruzno moko. Radi neenotnega tolmačenja glede davka prostih poljedelcev pri mletvi te moke, je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo: Osebe, ki meljejo na merico in se smatrajo za poljedelce, se o-proste skupnega davka na poslovni promet ne glede na to, v katerih ali kakšnih mlinih se vrši omenjena mletev. Torek Torek ISVENGAU! Velika kavarna Kino »Union«. Danes v ponedeljek zadnji dan vesela opereta »Zena in di-plomat« z Marto Dggerth in Maxom Hanse nom. Od četrtka dalje se bo na splošno željo ponovno predvajal oajvečji film »Ben Hur«. Grajski kino; Neprebrano najboljša in najveselejša zvočna opereta »Zvezde z neba«. V glavnih vlogah so šarmantni Gustav Frohlich, ljubka Liane Haid ai pa kralj vseh komikov Szoke Szakall. Ta res krasni in zabavni film je imel povsod največji uspeh, film se nikakor ni mogel prehvaliti, naval na blagajne pa je bil ogromen in si iz teh razlogov dovoljujemo nasvetovati, da si preskrbite vstopnice. Pripravlja se: Scampolo s Paulom Hdrbigerjem in Dolly Haas. Poročilo mariborske meteorološke postaje. Barometer pada. Davi ob 7. uri je kazal pri 13 stopinjah 734, reduciran na ničlo pa 732.5. Toplomer je kazal davi 4.4 stopinje pod ničlo; vlaga 93; snega je padlo preteklo noč 12 milimetrov. Tatvina kolesa. V soboto popoldne med 15. in 16. uro je bilo iz veže mariborske bolnišnice ukradeno delavcu Matevžu Šprahu 1200 Din vredno, črno ple-skano kolo znamke »Waffenrad 8teyr«. Prijet tat kolesa. Včeraj so tezenski o-rožniki aretirali v Radvanju bivšega vratarja neke mariborske tvrdke Vinka A., ki je ukradel sedlarskemu mojstru Mešičku iz veže Babičeve gostline njegovo kolo Ko je A. včeraj peljal ukradeno kolo skozi Radvanje, so kolo spoznali Mesič-kovi starši in s pomočjo sosedov prijeli ‘atu ter ga izročili orožnikom. Oslabelost na cesti. Zaradi nenadne slabosti se je zgrudil predvčerajšnjim na cesti 37 letni hlapec Alojz Hajt iz Kamnice in so ga morali reševalci z avtomobilom prepeljati v bolnišnico. Žrtev poledice. Včeraj opoldne je padla v Gosposki ulici na poledenelih tleh 64-•etna, v isti ulici stamujoča vdova Marija Kovačičeva tako nesrečno, da si je nevarno poškodovala desno koleno. Z rešilnim avtomobilom je bila prepeljana v bolnišnico. »Franz Josef« grenčica čistilno sredstvo preb: vne poti. ki ie mnogo obremenjena z jedjo in pijačo. Narodno gledaiipe Repertoar. Ponedeljek, 16. januarja. Zaprto. Torek, 17. januarja ob 20. uri »Neviht-**-Red C. Sreda, 18. januarja: Zaprto. Četrtek/ 19. januarja ob 20. uri: »Sprt; obrnitev Ferdinanda Pištore«. Prvič v sezoni. »Nevihta«, tudi v Mariboru zelo uspeia drama ruskega klasika A. N- Ostrovskega, se ponovi v torek, 17. t. m. za red C. Veljajo znižane cene. »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, iz' vrstna komedija češkega pisatelja Frančiška Langerja, ki je ob sklepu poslednje sezone, dosegla popoln uspeh ter je mariborsko gledališče z njo gostovalo i>o večjih krajih bivše mariborske oblasti. s® uprizori prvič v letošnji sezoni v četrtek, 19. t. m. Režira J. Kovič, ki igra tudi glavno ulogo Ferdinanda. Veljajo bloki. »Celjski grofje« kot delavska predstava. Imenovana Kreftova drama, ki 3« najprivlačnejša letošnja dramska predstava, se uprizori v soboto, 21. t. m. kot prva letošnja delavska predstava. Veljajo z n i-Žane cene. — »Grofica Marica«, popularna Kalmanova opereta, ki je svojčas dosegla prav-tako velike uspehe, kot se-daj »Pri belem konjičku«, se bo ponovila po štiriletnem presledku zopet letos. Pre' miera bo v kratkem. Režira K. Bach-mann, zasedba je v pretežni meri nova- —11 ; ' Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju tre* buha, kongestijah, bolečinah v kolkih i« živčevju, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, o-motici, pobitosti, povzroči na ra vn n »Franz .Josefova« grenčica izdatno izpraznjeni® črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Fran« Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klima-kterijalne dobe z največjim uspehom. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Velika kavarna. Danes kabaretni večer, popolnoma nov spored. Ponesrečeni smučar. Pretekli teden s« je pri smučanju nad Tremi ribniki hudo ponesrečil 201etni gojenec pomorske trgovske akademije Viktor Soštaršič. Pri padcu si je dvakrat zlomil desno nogo pod kolenom. Zdravi se v tukajšnji bol' nišnici. Nezgoda na ledu. Pri drsanju na Treh ribnikih je včeraj 201etni uradnik Teodor Janežič tako nesrečno padel, da si ie poškodoval desno nogo v gležnju. Prepeljali so ga v bolnišnico. Žrtev poledice. Na poledenelih tleh je padel včeraj na Pobrežju 401etni trgovec France Gornj2k in si poškodoval levo roko v zapestju. Iskati je moral pomoči v bolnišnici. Ukraden plašč. Preteklo soboto zvečer ie nekdo ukradel ali pomotoma za m en jsl v nekem lokalu dijaku Hubertu Pupisu zimski plašč, vreden 500 Din. Pupis je tatvino prijavil policiji. Zaradi oslabelost] se je zgrudil včeraj pred Veliko kavarno delavec Herman Leks iz Slemena pri Selnici ob Dravi. Ker je obležal na mrzlih tleh nezavesten, so ga poklicani reševalci spravili z avtom v bolnišnico. Wa!Iaceov duh piše romane... V Londonu je bila pred kratkim naj-večja splritistična seja, kar jih pomni človeška zgodovina. Na seji je bilo navzočih namreč 2.000 oseb. Znani mediji so sporočali vesti z »drugega sveta« in pozdravljali nekatere sorodnike pokojnikov, ki so bili v dvorani. Več žensk je dobilo hude živčne napade, neka starka je pa celo umrla, zadeta od srčne kapi. Na tej seji je izjavil Bob Curtis, bivši zasebni tajnik, da je prejel od nekaterih medijev, ki se jim je javil Walla-ceov duh, obvestilo, da bo VVallace Še t drugega sveta diktiral nekaj romanov-Sedaj pa je nastopil bivši založnik Wal-laceovih književnih del in vložil tožbo proti Cv.rtisu, češ da hoče ta sam napisati nekaj romanov v Wallaceovem slogu in jih sijajno vnovčiti s pomočjo spi-ritistične reklame. Kako se bo ta »du-hovska« zadeva končala, je zaenkrat šo težko kaj reči. V Mariboru, dne 16. T 19,33. . .n L. w. jteJ&M uaeuČIHI iMatffiors?! »m«WTK« lu?« BEE® 3T2T.22?/ s:... ‘i vttLJi&bfi ■ SuMIK*_ 'StFSfns*' Tr.umiaien uspeh koroških pevcev v Mariboru KONCERT V DVORANI UNIONA. DRUŽABNI VEČER. MAŠA PRI ČIŠKANIH. SLOVO IN ODHOD. FRAN- Naš Maribor že ni zlepa doživel tako veličastne manifestacije bratstva Slovencev s te strani in z one strani državne ^eje, kakor v soboto in včeraj. Poročali smo že, kako zares iskreno je sprejel koroške brate na kolodvoru ob prihodu in Po ulicah, ko so korakali na Slomškov Srob, še bolj veličasten prizor je pa mudil koncertni nastop v veliki dvorani »Uniona«. Obisk je bil tak, da ta prostorna dvorana gotovo še nikoli ni bila tako polna kakor v soboto zvečer. Več sto ljudi je moralo oditi, ker ni bilo več ^est ne za sedeže na za stojišča. Prihod pevcev na podij je pa bil povod *a nepopisne ovacije in manifestacije ljubezni in neločljivega slovenskega bratstva. Delo naših koroških pevcev, samih kmečkih in delavskih mož in fantov, K.i so oropani svoje narodne inteligence sami postali kulturni tvorci in delavci, je bilo kronano z najlepšini uspehom. Saj Pa nas je presenetila tudi njihova pevska kultura in nepopisno lepa koroška "arodna pesem. Skupni pevski zbori iz Škocjana, Li-buč, Kotmarevesi, Št. Janža in Bruce v Zilji so odpeli najprej pesmi: »Je pa krajč’5 posviva« in »Vse te uštne ljete moje«. Nato je pa stopil pred pevce voditelj koroških Slovencev, poslanec g. ž©pnik Poljanec, ki jih je predstavil, orisal njihovo delo in prebral izjavo, v kateri izjavljajo koroški Slovenci svoje kulturno skupnost z vsemi Slovenci, naj žive kjerkoli, v Avstriji, Jugoslaviji, Madžarski ali Italiji. To izjavo so tisoči poslušalcev sprejeli z do srca segajočim navdušenjem in porosile so se marsikatere oči. Za tem je zapel skupni zbor: »Nmav čriez jižaro«, »Mrzva rosa, ojstra kosa« in »V Šmihele« ano kajžico mam« Pa zbor iz Škocjana in Libuč. Zbor iz Kotmarevesi je zapel »Na misu mi pride« in Košatovo »Domovino«. Slednjo je moral ponoviti. Šentjanžani so nastopili z dvema: »Bom pa ruteč zvozav« in »Še bepša življenja na svijete k’ni«, Bručani. Ziljani, pa: »Pojdamo v Škufce« in »Tam kjer teče bistra Zila«. Tudi ti dve so morali ponoviti. Po odmoru je izročil g. prof. Mirk v hnemu Ipavčeve župe zborom krasen lovorjev venec in jih pozdravil v imenu vseh jugoslovanskih pevcev. Nato so zbrani zbori zapeli še sledeče: »Jest sem an buren pauer«, »Jest mam tri lub-ce«, »Sem se rajtov ženiti«,. »Pojdam v Rute«, »Mam pa mline pod kvanoam« in »Horjančce so dro lape«. Skupne zbore je vodil zelo dobro organist Janez Koprivnik, zborovodja pevskega društva »Do-brač« ma Bruci v Zilji. Težko in le polagoma se je pomirilo silno navdušenje poslušalcev, ki je sledilo petju in poslovilnim besedam poslanca g. Poljanca. Potem se je pa v dvorani razvil družabni večer, ki je trajal še po polnoči in po odhodu Korošcev, ki so se morali odpočiti za nadaljno turnejo. Pri družbanem večeru se je g. Poljanec zahvalilvsem, ki so pripomogli do obiska in koncerta, zlasti pa mestnemu županu g. dr. Lipoldu, ki je tudi še sarp spregovoril nekaj iskrenih besed dragim gostom v pozdrav in vzpodbudo. Obenem so izmenoma zapeli še. razni koroški zbori in naš »Jadran«. Včeraj zjutraj je imel g. Poljanec mašo v frančiškanski cerkvi, pri kateri so peli njegovi koroški pevci. Cerkev je bila kar prenapolnjena. Po maši in okrepčilu so pa odšli gosti v spremstvu velike množice Mariborčanov na kolodvor, kjer je bilo zadnje slovo z novimi iskrenimi 'govori in zahvalami. Potem je vlak odpeljal koroške brate v Celje in Trbovlje, kjer so nastopili popoldne in zvečer, dočim bo danes koncert v Ljubljani, jutri pa na Jesenicah. Prepričani smo, da so se s tem obiskom močno okrepile bratske vezi med nami in Korošci in da bodo odnesli bratje preko Karavank neizbrisen spomin in trdno oporo za nadaljno kulturno in narodno delo med svojimi rojaki. Soort Prva smuška tekma na Gorenjskem. Včeraj je Jugoslovanska akademska organizacija skupno s SK Ilirijo in Smučarskim klubom Ljubljana priredila klubsko tekmo na 15 km, katere se je udeležilo 51 tekmovalcev vseh treh organizacij. Skupni rezultati so bili naslednji: 1. Herbert Leupold, izven konkurence 1:07:15; 2. Joško Janša (Ilirija) 1:10:21; 3. Arne Guttormsen, izven konkurence 1:11:41. 4. Bogo Šramel (Srn. klub Ljubljana) 1:14:23; 5. Bervar (Sm. k. Ljubljana) 1:14:31. Smuška tekma pri Rimskem vrelcu. SK Guštanj-Kotlje je priredil včeraj v okolici Rimskega vrelca smuško tekmo za klubovo prvenstvo in sicer na 16 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Stanko Št angl; 2. Harnold; 3. Konečnik. Tekmovanje za biljardno prvenstvo Maribora. Dosedanji rezultati v drugi kategoriji v tekmovanju za prvenstvo Maribora so naslednji: Pepček Bertoncelj:Černec 400: 212, Koletnik :Černec 400:237, Kolednik: Valjak 400:315, Bertoncelj:Sterniša 400: 182, Zvonko Poš:Valjak 400:309, Koletnik :Bertoncelj 400:286, Koletnik :Zvonko Poš 400:294, Koletnik:Zvonko Poš 400:317, Bertoncelj :Zvonko Poš 400:275, Bertoncelj: Ant. Poš 400:246, Karaman :Koletnik 400:291, Bertoncelj:Karaman 400:254, Koletnik: Val jak 400:294 in 400:265, Kara- man: Anton Poš 400:327, Karaman:Anton Poš 400:316 in Koletnik :Karaman 400: 372. V prvi kategoriji jc Bender zmagal nad Lepejem 800:629. S to zmago je prevzel Bender vodstvo v prvi kategoriji. Razpored tekmovanja prihodnje dni v prvi kategoriji je naslednji: Drevi ob 20. se srečata Bender in Omišelj, v torek 17. t. m. ob 20. uri Ferk:Hobacher in v četrtek ob 20. Lepej:Ferk. Tudi v drugi kategoriji: se bo tekmovanje nadaljevalo in sicer vsak večer ob 20. uri. Biljardni turnir se igra v kavarni »Jadran« in so tekmovalcem na razpolago trije biljardi. Novi tekmovalci se sprejemajo vsak dam. Interesenti naj oddajo prijave pri blagajni v kavarni »Jadran«. Mariborski smučarski klub vabi tekmovalce na sestanek v Grajsko klet v torek 17. t. m. ob 20. Določitev tekmovalcev k posameznim tekmam. Kot izbirno tekmo za določitev tekmovalcev k tekmi za državno prvenstvo v Bohinju je klub določil podzvezno tekmo, ki bo dne 22. t. m. Seja upravnega odbora MSK bo po sestanku ob 21. uri istotam. ISSK Maribor — lahkoatletski odsek. Zimski trening, obvezen za vse člane našega odseka, je vsak torek in petek v telovadnici drž. humanistične gimnazije pod vodstvom gg. prof. P. Cestnika in St. Bertonclja. Načelnik. ISSK Maribor, — damski odsek. Sporočamo vsem članicam, da je vsako sredo in soboto od pol 19. do 20. ure v telovadnici drž. humanistične gimnazije pod vodstvom gospe Pešnik-Sevnrkove ritmična gimnastika. Vabljene tudi dame nečlanice. Prijave sprejema pred vsako vajo vaditeljica. Načelstvo. Sokolstvo Preselitev ruske sokolske zveze v Beograd. Ruska sokolska zveza, ki je imela doslej svoj sedež v Pragi, se je preselila v Jugoslavijo v Beograd. Ruski Sokol ima v naši državi 16 zelo agilnih organizacij in upa., da bo svoje delo še poglobil in razširil. Sokolsko društvo Maribor - matica obvešča vse svoje članstvo, da bo v sredo 18. t. m. ob 20. uri v tnali dvorani Narodnega doma članski sestanek z dnevnim redom: razgovor o občnem zboru, ki bo 5. februarja t. 1. Pridite vsi! — Zdravo! Smuški odsek Sokola Maribor • matice vabi vse svoje ter odbornike drugih sokolskih smuških odsekov na sestanek, ki bo v torek 17. t. m. ob 5. uri popoldne v Narodnem domu (društvena soba). Razpravljali bomo o smuški prireditvi, ki jo nameravamo izvesti skupno 28. in 29. januarja. Vabljeni so tudi drugi bratje, ki bi pri prireditvi pomagali. — Zdravo! Nemci, Čehi in radio v Češkoslovaški. Vprašanje jezika je često povzročilo konflikte med Nemci in Čehi v Češkoslovaški. Kakor znano, imajo Nemci svoje oddaje na Češkem, pa se jim zdi, da nemških oddaj še ni dosti. Vprašanje je prišlo pred parlament po interpelaciji, ki jo je predložil nemški nacionalistični poslanec Kalina. Zahteval je posebno postajo za nemške oddaje. Dokler pa se to ne zgodi, je poslanec zahteval zvišanje števila nemških oddaij v čeških postajah. t* »Koliko bi zahtevali, če U ml tetovirali na praa .Aliče’?« Jože Kostanjevec: Pismo (1914.) Po slamnati strehi je šumelo kakor v peči kadar še razmahne ogenj. Dež je bil in voda je curljala po lesenih žlebovih okoli strehe, se odtakala v kamene-n° korito, šutnela dalje in napajala njivo hv travnik. Sivi, težki oblaki so viseli nad hišo, odnekod se je prikradel prvi zamazanorjavi svetlobni trak, pogreznil se niže, nastopalo je umazano vlažno jesensko jutro. Na malem vrtiču so se belile ob zidu zadnje astre, nad nje so se sklanjale bele in rdeče krizanteme, še više so pojemale v vlagi in mrazu zadnje georgine. Hišne duri so se odpahnile, na pragu Se je prikazala ženska in se ozrla po dolini s trudnimi očmi. Privezala si je ruto na glavo, da ne bi nagajali težki bujni lasje, šileči na zagorelo čelo. Dvignile so, se močne zarjavele roke na tilnik in zavezavale, nagnila se je glava in prisluškovala. »Oba še spita,« je dejala na to. »Da bi se le ne zbudila še nekaj časa, zakaj težko jima je odgovarjati na vprašanja.« Iz doline se je začul glas zvona, vabi! je k prvi maši, danes je bila nedelja in Praznik Vseh svetnikov. Vrtačnica pa se je danes namenila k deseti maši in ostati Čez poldan, da obišče po večernicah grobove. Stopila je na vrt in nabirala cvetja, ki se je kopičilo v predpasniku, astre, krizanteme, georgine. Nje misli pa so pri tem blodile daleč, daleč v kraje, ki si tih ni mogla predstavljati nje neuka glava Kie je to. sever? Kak?ni so tam ljudje. kakšne vasi, kakšne hiše? Ali sije solnce tudi tam, ali pada rosa na polja in travnike, ali pojejo ptice spomladi in gnezdijo tudi tam? Ali imajo ljudje družine, starši otroke in ali vlada ljubezen med njimi tudi tam? Ako jih imajo in se ljubijo med seboj, zakaj se potem vojskujejo, zakaj jih zapuščajo in streljajo druge ter se dajo tudi od njih streljati. Tako je razmišljala, a pri tem jo je srce bolelo in prsi so se tesnile. Nje pamet ni mogla pojmiti dogodkov, a občutilo jih je srce tem težje, tem silneje. Andrej, nje mož, oče obeh njunih otrok je bil tudi tam gori. Ali se sme spomniti, kako je J bilo onega dne ko je odhajal, da ne bi | glasno kriknila, da ne bi ga klicala raa-zaj z vso močjo svojega- glasu, z vso silo svoje duše? Ali sme pogledati starejšega sina, ki je ves podoben svojemu očetu, da ne bi ji prišle solze v oči? Dvakrat je pisal mož domov, obakrat je sporočil, da je zdrav in da se mu godi dobro. Da se bodo še videli na tem svetu, ako bog da. In vesela je bila tistikrat ko je dobila pismi. Toda sedaj že dolgo ni bilo nobenega glasu, dnevi so se vlačili kakor večnost, tednov ni hotelo biti konca. Bila je pred nekaj dnevi v mestu. Na vsak korak je srečavala ranjence z obvezanimi rokami in glavami, ob bergle se opirajoče, v vozičkih se prepeljava-joče. Tesno ji je postajalo ob teh sireča-vanjih, noge so se ji ustavljale, oči nezavedno zrle za njimi. A povedali so ji vrhu tega, da jih leži po. bolnišnicah še mnogo, ki se ne morejo ganiti, ki si si ne morejo pomagati. In da so jih že mnogo odpeljali na božjo njivo za mestom. Kako je to, da je Andrej pisal o vsem drugem, samo ne o tem? In , kje je sedaj, kaj dela, kako mu je? Misli so se ji začele mešati, glava jo je bolela in kakor snop v burji je omahovala iz l mesta proti domu. Doma pa sta io izpra- ševala otroka o vojski, o očetu, o stricih in svakih, ki so bili tudi odšli. In ona jima ni vedela odgovarjati in se je skrivala pred njima, pošiljala je prezgodaj v postelj, budila prekasno in delala sama za tri, štiri, samo da ni bilo treba odgovarjati na tista boleča vprašanja, ki jim ni vedela odgovora ne ona, ne marsikdo drugi, ki je bil učenejši od nje. Tako je potekel čas zaspano in leno, tako je čez dolgo prišel dan Vseh svetnikov... S cvetjem je stopila v vežo in sedla na nizki stolec. Pod njenimi prsti se je pletel venec, bel in rdeč, pomešan z zelenjem, bleščeč od velikih deževnih kapelj. Obesila gia je na steno pred seboj in se ozrla vanj. Kakor veliki curki strnjene krvi so rdele irdeče krizanteme, kakor mrtvaški prt so se belile bele astre in kakor utrinki mrtvaških sveč so se nagibali zagoreli lističi temnih georgin. In velike deževne kaplje so se tresle kakor solze pogrebcev. Duri so se odprle in prikobacai je mali Andrej v vežo. S prstom v ustih se je vstopil pred venec, ko ga je zagledal. »Komu si napravila venec, mama?« »Tistim, ki nimajo nobenega, da bi jim ga položil na grob.« »Ali je tistih mnogo?« »Mnogo, otrok... sedaj jih je mnogo, pravijo.« ‘ Prijela ga je za roko in peljala s seboj v kuhinjo, kjer ga je na ognjišču oblekla.-V tem je že pridrsal mlajši, Franček, .ki je tudi že opazil venec. »Lep, lep, mama, čegav bo?« je ječal. »Ne vem, kako se imenujejo vsi, ki jim je namenjen,« je dejala mati in nje oko je strmelo v plamen na ognjišču. Vprašanja otrok so zbudila v njej čudna čuvstva, čudno žalostne misli. Pekle so jo kakor žerjavica. Nazadnje je vprašala sama sebe: »Res, kontu sem pravzaprav napravila venec... komu?« * Kakor iz škafa je lilo, vedno bolj, vedno gosteje. Po zraku je šumelo iz doline navzgor, v gozdu je stokalo in ječalo smrečje, je škripalo bukovje in visoko v vrhovih, nevidne, so se žilile vrane in kavke... Na poti pod hišo se je prikazala temna postava, zavita v črn dežni plašč. Težko se je pomikala navzgor kakor bi nosila m ramah ves svet. »Kdo je neki, ki si upa do nas ob takšnem vremenu?« se je vprašala Vrtačnica in stopila na prag. »Bog daj, mati Vrtačnica,« se je oglasil prišlec in začel otresati dež raz sebe. »A, ti si, Miha?... Kaj dolbrega?... Morda pismo...« Sapa ji je zastala V pričakovanju. Morda od njega, od moža. »Da, pismo,« je dejal pismonoša in ji izročil list. »Da bi le res bilo kaj dobrega.. . Pa da jte, da se malo osušim in pogrejem na Vašem ognjišču.« Pismonoša je dobil čašo vina in se je grel, Vrtačnica je odpirala pismo z drhtečo roko, na mizi je ležal venec, namenjen nepoznanim. Andrej in Franček sta stala materi ob strani in vpirala y njo svoje oči... Ko je prebrala, je zbrala vse dušne sile, da se ni opotekla. Trde kakor kamen so bile poteze njenega obraza in roka je stiskala list kakor s kleščami. Nato je dvignila otroka zaporedoma kvišku, ju stisnila k sebi ter zopet postavila trdo na tla. »Škrinjarjev Tone je pisal,« je dejala na to mimo pismonoši. »In sedaj vem, komu sem napravila .venec... njemu ... svojemu možu...« Stran 4 Mariborski »VEČERNIK« Jutra AacNsfa* JtlKfM Rod na r V Mariboru, dhe 16. I. 1933. Dasi je z vsem srcem hrepenel po svetu in življenju 'za bregovi, mu je postalo ob očetovi vrnitvi iz Št. Vida neznansko hudo ob misli, da zdaj ni več njegova prosta volja če gre ali ne gre, ampak mora, mora iti. Krov praočetov in očetov se mu je rušil nad glavo, domača tla so se mu umikala izpod uog in ga sama potiskala dalje, da je moral premikati noge. »Končano je!« si je dejal z bolnim, čisto tujim glasom. »Veliki svet je posegel s svojo roko tudi sem. Bolan sem se mu umaknil, a on mi je sledil in terja izpolnitev dane mu obljube. Porušil imi je dom in obstoj, ter mi pokazal cesto. »Pojdi!« je dejal, in moral bom iti. Samo kaj bo z očetom? Kaj bo s sestro?« Počasi, skoraj mukoma se je dvignil in se napotil proti kamnolomu. Tam je valovalo živahno življenje. Tuji ljudje so merili kamenje, usmerjali vozove in se prepirali. Vozovi so prihajali in odhajali ter odvažali kamenje po beli cesarski cesti vse gori do Razdrtega tH vse doli do Vipave. Med to pisano gnečo je stal Čakanja; star in sključen le strmel v tla in je mislil. Sina ni opazil. Odkar se je bil vrnil od Mozarja, se je bil pogreznil vase, zaklenil se v najgloblje dno in skrbno skrival svoje misli in čuvstva. Nikomur več ni zaupal, ne postiljonu Maitevžu ue sinu Francetu ne drugim ljudem. Zdelo se mu je, da so se vsi dogovorili, da bi ga mučili in do smrti izmaličili. V stroj, ki kamenje drobi, ni veroval; čakal je, da gaipripeljejo, im bili so trenutki, ko se je veselo smejal: »Saj ga ne bo! Saj ga sploh ni. Le ostrašiti so me hoteli.« Nenadoma pa se mu je zopet porodila skeleča in vznemirjajoča misel: »In če vendarle je?« Zamahnil je z roko, kakor da bi hotel odgnati nevero in dvom in se zopet ves umiril, kakor morje po prestanem viharju. Cisto brezizrazen in kakor skala negiben mu je postal obraz. France se je ozrl vanj in je mukoma trpel. Zasmilil se mu je v dno srca. Okreuil se je in odšel v mejo, kjer so iz rjavih tal poganjale prve spomladanske cvetice. Caharija pa je strmel v kupe kamenja, ki so se bolj in bolj nižali; gledal je za odhajajočimi vozovi in mukotrpnim delom svojih rok ter mislil nase, na sina, na Maričko in na stroj. Rad bi bil vprašal Mozarjevega oskrbnika, ki je meril kamenje, zaradi stroja, a bal se je, da bi se mu tudi on rogal in je rajši molčal. In molčal je tudi tedaj, ko je bilo kamenje odpeljano, ko so izginili zadnji vozovi in je ostal sam v praznem kamnolomu. Tiho in nepremično je stal sredi sive udrtine in strmel v tla. Le v sebi je trpel, ker zdelo se mu je, kakor da so mu odpeljali zaklade zlata in draguljev, ne pa kupe kamenja, kupe gramoza. In še več: kapljice njegove krvi in minute njegovega življenja, se mu je zdelo, so razvozili škripajoči vozovi ter jih razsejali po trdi cesti, da bodo po njih hodili ljudje in vozili vozovi... »Vsa krvava je cesta od Razdrtega do Vipave,« je mislil. »Z mojo krvjo so jo poškropili in po mojem znoju bodo gazili. Do osi se bodo pogrezali vanj, do kolen bodo brodili po njem, jaz pa bom vel in izžet in med smeti me bodo vrgli, med mrhovino dejali.« Sunkovito se je zganil, prestavil stari nogi in se drsajočih korakov napotil v votlino, ki je zdaj še boli samotno zijala izmed sivih čeri. V somraku je poiskal na steni podobo loške Marije, zastrmel se vanjo in se zgrudil na kolena. »Devica preblažena!« je zaječal. »Mati predobrotlji* va, ki si me vedno uslišala, vedno obvarovala zleia, usliši in obvaruj me tudi zdaj, v najhujši stiski! Milostno si me vodila v življenju, vrnila si mi sina, dala mu zopet zdravja im moči, daj mi še mir srca, ki so mi gd vzeli! Daj mi jasno misel in trdno vero, da bom vedel kaj je resnica in kaj je laži Ne dovoli jim, da bi me skušali, kakor je hudič Tvojega Sina skušal, ker glej: sedemdeset let sem živel v kamnolomu, sedemdeset let sem tolkel kamenje, sedemdeset let sem zaupal vate. In zdaj naj bi postal neraben in stroj naj bi zamenjal moje delo? Ti jim tega ne boš dovolila, ker storili bi greh, ki ga nisem zaslužil...« Tako je v mislih molil Caharija pred podobo Marije in neskončna grenkob:: mu je prevzemala dušo. Ia v molitvi je našel mir. Zazdelo se mu je, da so se oči Brezmadežne nenadoma zalesketale v živem ognju ter posijale vanj vse polne milosti in pomoči, da ga je kakor takrat, ko je molil za sina in njegovo zdravje, vsega prevzela nova vera v rešitev. Konjice Konjice zoper razdiralno delo dr. Koroščeve skupine. Občinska uprava trga Konjice je imela v četrtek 12. t. m. ob 18. uri izredno sejo z dnevnim redom, da se zavzame stališče zoper »Ljubljanske punktacije«. Po kratki debati se je sklenilo soglasno odposlati županski zvezi v Ljubljano naslednjo resolucijo: 1. Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. in njegovemu visokemu kraljevskemu domu izrekamo svojo globoko vdanost in zvesto ljubezen. Zavedamo se jasno, da nas je gospodar, Njegovo Veličanstvo, zedinil za večno v nedeljivi Jugoslaviji na podlagi svobodnega narodnega sporazuma z dne 1. decembra 1918. 2. Ne dopuščamo ničesar, kar bi merilo na iz-premenitev sedanjega državnopravnega stanja Jugoslavije. Razkosanje naše skupne domovine na več edinic odločno odklanjamo. Jasno nam je, da bi bili zdrobljeni, ako bi se sami začeli drobiti, kakor to brezumno hočejo punktaši. 3. V svetovno težkem gospodarskem stanju apeliramo na občane, da se zberejo k složnemu, smotrenemu delu, čim tesneje strnjeni pod vodstvom mož, ki jim je blagor skupne države in državljanov najvišja zapoved. 4. Izrekamo se za dekoncentracijo državnih poslov, toda te do one meje, ki jo dovoljuje skupmost nedeljive države in skupni prospeh državljanov. Okrajna organizacija JRKD in krajevna organizacija JRKD v Konjicah sta odposlali 12. t. m. gospodu ministrskemu predsedniku dr. Srskiču v Beograd brzojavko naslednje vsebine: »Globoko smo užaljeni nad punktaši. Ostro obsojamo njihovo razdiralno delo. Iskreno smo vdani. Njegovemu Veličanstvu, nedeljivi domovini, visoki vladi in Vašemu blagorodju.« Okrajna in krajevna organizacija JRKD v Konjicah sta sklenili naslednjo resolucijo, ki se je odposlala banovinskemu odboru JRKD v Ljubi jamo: Okrajna organizacija im krajevna organizacija JRKD v Konjicah obsojata vsak pokret, poziv in vsako težnjo, ki ima namen drobiti temelje državnega in narodnega edin stva Jugoslavije. Samo nedeljiva Jugoslavija more uspešno zbrati, braniti in očuvati sebe in svoj troimenski narod. Ne dopuščamo nikake razprave več o obstoječem državnopravnem stanj« Jugoslavije, ki ima svoj neomajljiv temelj v svobodnem sporazumu od 1. XII, 1918. Smo za dekoncentracijo državnih poslov, toda samo do one meje, ki jamči popolno integriteto edinosti države in enakovrednost vseh državljanov, katere zadevajo enake pravice in dolžnosti. Med slednjimi je glavna in bistvena očuvati državno edimistvo. Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. in visokemu kraljevskemu domu izrekamo globoko vdanost in ljubezen, ker nas je prav on in vitežki rod Karadjordjevičev osvobodil in nedeljivo zedinil.« Slične resolucije in brzojavke so sprejele tudi ostale krajevne organizacije JRKD v okraju, in sicer v Vitanju, na Stanicah, v Zrečah, Oplotnici in Ločah ob sodelovanju vseh poverjenikov vsedržavne stranke iz onih krajev, v katerih krajevne organizacije JRKD še ne obstojajo. Energičen nastop naših občin in vsedržavne stranke je na prebivalstvo okraja napravilo najboljši vtis in je splošna zahteva, da se narodni izdajalci postavijo pred sodišče in najstrožje kaznujejo. N sme biti nikakega ozira na posamezne osebe, ki so prizadete, ne sme biti nikake izjeme v zakonu, po katerem smo vsi državljani enaki. Dr. Koroščevih somišljenikov je sram tega razdiralnega dela in se naravnost izogi-bajo priti v dotik z javnostjo. Zanimiv sovjetski izum. Znani sovjetski izumitelj profesor A. Sorin je Iznašel nov način emisije časopisov na veliko razdaljo, ki bo omogočil, da bodo izšli listi z isto vsebino istočasno na vsem ozemlju sovjetske Rusije. Podrobnosti o teni velezanimivem in velevažnem izumu se hranijo v največji tajnosti. Umetno srce Senzacionalni poizkus kirurga Tjerebin-skega v moskovskem institutu za transfuzijo krvi. — Možnost operacije srca. Naglih korakov je sodobna tehnika in nič ne zaostaja za njo tudi medicinska veda, zlasti kirurgija. Kar so bile še pred leti sanje, to je danes stvarna resnica. Moskovski institut za transfuzijo krvi je v zadnjem času izpopolnil izum kirurgov Brjuhanjenka in Jankovskega, to je neki aparat, ki ga nazivajo »umetno srce«. S pomočjo izumljenega aparata se je posrečilo napraviti institutu nekaj senzacionalnih poizkusov, s katerimi se je ba-vila medicinska veda že več let. Za prve poizkuse so kirurgi izbrali psa, kateremu so odrezali glavo. Priklopili so aparat ma.glavo, ki je »živela še šest ur. Pa tudi nadaljni poizkusi z mrtvim psom so popolnoma uspeli. Umetno srce je omogočilo življenje odrezani glavi, omogočilo celo življenje vsemu organizmu, ki ni prenehalo, čeprav ni delovalo več pravo srce. Izum »umetnega srca« je omogočil rešitev izredno važnega problema. Sloviti moskovski kirurg profesor N. Tjerebin-ski je izvršil z njegovo pomočjo več u-spelih operacij na živalskih srcih. Razrezal je srce na posamezne dele, kar je pri nekaterih srčnih boleznih neobhodno potrebno, jih operiral, sešil in zopet napolni! s krvjo. Za časa operacije, ki je trajala skoro pet minut, je nadomeščal srce in pljuča Brjuhanjenkov aparat »u-metno srce«, ki je deloval absolutno točno in brezhibno. Profesor je na ta način operiral deset psov. Kirurg Tjerebinski je pričel s poizkusi že pred dvema letoma. Vsi operirani psi žive še danes v institutu za transfuzijo krvi v Moskvi. Periodični pregledi psov potrjujejo, da so operacije popolnoma uspele in je sedaj na vrsti človeško srce. Glavno pri operaciji srca je: kirurg mora skrbeti, da se ne zgosti kri. In tudi ta problem je moskovski institut uspe- šno 'rešil. Učenjaki zavoda so iznašli celo vrsto kemičnih spojin, ki delujejo na to, da ostane kri tekoča. Ti preparali, takozvani specifični stabilizatorji, povzročajo nagli padec temperature krvi. Kirurgi upajo, da jih bodo lahko uspešno uporabljali tudi pri drugih boleznih. Nadčloveka bodo napravili! Uprava ene najstarejših in največjih londonskih bolnišnic je objavila v londonskih časnikih obširen komunike o najnovejši iznajdbi svojih zdravnikov. Profesorji bolnišnice so se baviii že dolga leta z nekim kemičnim preparatom, ki ima baje lastnost, da podaljša človeško življenje in krepi vse telesne in duševne sposobnosti onega, ki uživa ta preparat. Profesorji trdijo, da izgubi Človek, ki zauživa ta preparat, popolnoma vsak strah in se njegova duševna moč močno razvije, telesni organizem pa neverjetno okrepi. Poizkus s tem preparatom j® pri raznih živalih, kot so ovce, mačke itd., popolnoma uspel. Mačke, ki so jim preparat primešali k hrani, so postale tako bojevite in hrabre, da so pričele napadati velike pse, ki so jih preganjale in končno tudi premagale. Nov tip motornega čolna. Neki francoski inženjer je skonstruiral nov tip motornega čolna, pri katerem se oa skoro ne da govoriti o kakem čolnu. Vodno vozilo sestoji namreč iz treh votlih, podolgovatih valjev, od katerih sta dva nameščena zadaj, eden pa spredaj in so vsi trije napolnjeni z zrakom. Med seboj so zvezani tako, daje sredi med njimi neke vrste ladjica, v kateri je montiran motor z zračnim vijakom. Kon-strukter upa, da bo s tem novim motor- J nim čolnom dosegel brzino najmanj 165 km na uro in sicer zato, ker ne naleti njegov čoln med vožnjo na noben vodni odpor: vsi trije podolgovati valji se namreč v vodi naglo obračajo, tako da je vsak odpor vode v resnici izključen. Če ie konstrukterjevo upanje res opravičeno, bo pokazala bližnja bodočnost. Mali oglasi Razno SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA In vaših koles ne boste več rabili, nudi se vam prilika, da jih pustite temeljito osnažitl emajlirati, poniklati. vse kro-gljične ležaje zbrusiti tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno dela Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo! 3889 PUSTNI KROFI najfinejši, dnevno sveži, samo 1.— Din komad. Pekarna Čebokli. Glavni trg. 42 DRSALKE BRUSI in ponikla dobro mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica 14- 21 »PRIJATELJ GOSPODINJE« ie patentirani štedilnl obroč, katerega dobijo cenj. interesenti na dvodnevno poizkuš-njo brezobvezno. Svoj naslov in čas obiska izvolite sporočiti zastopniku I. Bratošu. Maribor, Meljska 38. 132 Stanovanle STANOVANJE v mansardi, vilika soba, mala kuhinja, čisto separirano, takoj oddatn le stalno nameščeni starejši 2—3 članski stranki. Najemnina Din 300.— mesečno. Vprašati Sritarjeva ulica 5„ I. 184 Sobo OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam takoj. Kejžerjeva ulica 9, vrata 12 (Melje). __________ 1S2 Kupim PROTI OGNJU VARNO WerthelnrbIagaino kupimo. Ponudbe pod »Kassa« na upravo lista._____________ lgj Pouk POUČUJEM vse predmete za ljudsko in nižjo srednjo šoto po Din r.— od ure. Ponudbe pod »Učiteljica« na upravo lista. 183 NEMŠČINA brez učenja posameznih be sed. konverzacija, začetni pouk, trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. _______________432! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresajočo vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, ozir. dobra mati, stara mati, tašča in teta, gospa Agata Šafna soproga žendarmerljskega stražmojstra v. p. v ponedeljek, dne 16. januarja 1933 ob 3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni in sprevidena s tolažili sv. vere, v 50. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v sredo, dne 18- januarja 1933 ob 15. uri, iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 19. januarja ob 7. uri v župni Cerkvi sv. Magdalene. Maribor, dne 16. januarja 1933. Ivan Šajna, soprog; Janko, učiteij; Vladimir, ključavničar; Ferdo, železu, prometnik; Bogdan, učenec, sinovi; Marica, Ljudmila, učiteljici; Anica, kand, učiteljišča, hčerke- Vsi ostali sorodniki. 188 ■l Izdaja konzorcij »Jntra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora