i^in* slovenski dnevmk i * 7 <'-tdinjeniH državah, ' Mmm f eg* vse too. • . : Ima lO.OoO* močnikov IHvS NARODA iist slovenskih delavcev ? Ameriki The onfe Sio^nia? a in the uri^eo * tt l» ft issued every da/ .* Sundays and Holidays > WVLXrom FIIA1H1: 4i87 OOETLANDT, »liter«* m l*con*-Cfla- MatUr, »epUmbf M, itflj, at tka Poet Ofiet a* Vtv York. M, *„ mate Ik* Art of Gobcm of Sank S, 1*7», TELETOM MIAMI«: MIT ®OETLA»t NO. 297. — ŠTEV. 297. ____NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 18, 1915. — SOBOTA, 18. DECEMBRA, 1915. VOLUME tttti ^ LETHIK ^rrn AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE BJELOPOUE V ČRNIGORI. V ATENE JE PRIŠLO ZOPET NEKAJ SRBSKIH POSLANCEV. TURŠKA ARMADA JE ZAČELA PRODIRATI PROTI INDIJI. GRKI SO PRESELILI SVOJ GLAVNI STAN V KOZANI. — NA FRANCOSKO JE BAJE DOSPELO IZ ALBANIJE 40.000 AVST RUSKIH JETNIKOV. — ZAVZ ETJE ROZAJA. — TURKI OČITAJO ZAVEZNIKOM, DA SO P REKRŠILI LJUDSKO PRAVO. ~ TURŠKIM ČETAM, KI PRODIRAJO PROTI INDIJI, ZAPOVE VEDUJEJO NEMŠKI ČASTNIKI. — V ALBANIJI SE BAJE SEDAJ NAHAJA 120.000 ITALJAN OV. — GRŠKI REZERVISTI VPOKLICANI. Italijani. Četrta bitka ob Soči. — Sedem italijanskih divizij. — Avstrijske čete se zelo hrabro drže. Dunaj, Avstrija, 17. decembra. Avstrijski generalni stab je podal danes sledečo izjavo: Pri Soči smo odbili dosedaj šo vse sovražniške napade. Italijani niso s svojo četrto ofenzivo, v katero so stavili vse upanje, ničesar opravili. Gorica še vedno stoji. —: Italijani so napeli vse sile, da hi osvojili to mesto, pa zaman. Prebivalstvo je pobegnilo iz Gorice, lepo mesto se je pa izpremenilo v kup razvalin. Berlin, Nemčija, 17. decembra. Iz avstrijskega glavnega stana poročajo, da so zavzeli Avstrijci v neposredni bližini Bovca nekaj so-vražniških postojank, ki so bile zanje izvanredno velike važnosti. Rim, Italija, 17. decembra. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista poroča s fronte, da so Italijani demolirali pri Roveretu neki nemški 42-centimetrski top. Neka italijanska baterija je oddala nanj petnajst strelov, katerih zadnji je tep zadel. Četrte bitke ob Soči se je udeležilo sodem italijanskih divizij. Železniška nesreča na Angleškem. Newcastle, Anglija, 17. decembra. — Danes se je pripetila tu velikanska nesreča, ko so se zadeli nek tovorni vlak, ena lokomotiva in en potniški vlak. Pri tej priliki je izgubilo življenj«- lf> oseb. več kakor 50 pa jih je bilo ranjenih. Štirje vozovi so se preobrnili in popolnoma zgoreli. — Nesrečo je zakrivila baje zelo gosto megla. Na pomoč so poslali takoj sanitetni vlak z zdravniki in vsemi potrebščinami. Novi francoski rekruti. Pariz, Francija. 17. decembra. 11 Temps'' poroča, da je pregledovanje rekrutov letnika 1917 pokazalo, da so povprečno 163.5 cm veliki. to je za 2 centimetra manjši, kakor povprek 20 let stari re-k rut je. Treba bo zanje določene obleke predelati, kar bo za nekaj časa zadržalo opremo novega vojaštva. Pozor, pošjjalelji denarja! Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a [talijo, pošta gre nemotljeno pre-ro-spo Norman Galtovo se bo vršila jutri zvečer. — Za natančne podrobnosti se še ne ve v javnosti, nič več, kakor pred nekolikimi tedn i. Vendar so predsednikovi prijatelji mnenja, da se bo vršila ob šestih zvečer na domu gospe Galtove. Predsednik in njegova nevesta bosta odšla kmalu po poroki na poročno potovanje. Kam da bosta šla. se še ne ve. Domnevajo pa, d; bosta šla na jug, in sicer z vlakom v soboto zvečer iz Washrmgtona ne pa z vladno jahto ' Mayflower kakor so prej mislili. Srečo medenih tednov bo morda kalil razvoj v sedanjem mednarodnem položaju. Napeto razmerje med Združenimi državami in Avstrijo bo morda prisilil predsednika. da bo moral ostati v Washing tonu. kakor se mnogi boje. Sicer pa bo dal predsednik Wilson potrebna navodila državnemu tajniku Lansingu. v slučaju nepričakovanih zapletijajev pa bi se moral sam vrniti s potovanja v Washington. Draginja v Italiji. Rim, Italija, 17. decembra. — Cena premoga je strahovito narasla: tona premoga stane italijanskega veletržca v italijanskem pristanišč 110 lir. ktemu 20 odst. agia, tako da pride tona na 130 lir. Pri taki ceni je premog že za dobro sitni ranega meščana predrag. Vsak dan se podraži kaj. "Secolo" tolaži Italijane, češ. da je na Turškem še vse dražje. Kilogram kruha stane 58 centezi-mov. Meso se je podražilo za 60 odstotkov, železo za 50 odstotkov, nekatere vrste železa celo za 100 odstotkov. Japonska m uniči j a za Rusijo. Curich, Švica, 17. decembra. — Po poročilu lista "Neu Zueri-cher Zeitung" je sklenila japonska vlada, da bo v prvi vrsti pomagala z municijo Kusiji. V ta namen je baje najela sto podjetij s 100.000 delavci, vrh tega še hoče ustanoviti državno municijsko tovarno. Zbiranje čet pri Odesi. Rim, Italija. 17. decembra. — "Corriere della Sera" poroča iz Bukarešte, da je Rusija zbrala pri Odesi 250,000 mož. Dalje se je pričelo vkrcavanje v Odesi. Hersonu in Jalti. Čete stojijo pod poveljstvom generala Davidova. Izkr-1 canje se ima baje izvršiti na obali Črnega morja v bližini izliva Donave. Ostrejša nota avstrijski vladi. Združene države niso zadovoljne z odgovorom dvojne monarhije. Odgovor vsebuje 1000 besed. ZAHTEVE. Avstrijski vladi je baje žal, ker so se potopili tudi ameriški državljani. — Časopisje. Washington, D. C.. 17. decembra. — V današnji kabinetni seji se je bavilo skoraj izključno le z odgovorom, ki ga je podala Avstrija na takozvano "Ancoua" noto. Slednjič se je sklenilo, da se mora podati Avstriji drugo noto. ki bo imela približno sledečo vsebino: 1. Vlada Združenih držav zahteva. da ne smejo avstrijski podmorski čolni torpedirati nobene potniške in nobene tovorne ladi-je. dokler se iz nje ne izkrcajo vsi ljudje. 2. Dokler se to ne zgodi, ne bo vlada Združenih držav zadovoljna z nobenim odgovorom, in se ne bo popolnoma nič ozirala na iz-povedbe raznih prič. Združene države zahtevajo, da mora Avstrija poveljnika podmorskega čolna, ki je za povedal torpedirati "Ancono?", občutno kaznovati. Avstrijska vlada je v svojem odgovoru, ki je obsegal 1000 besed. izjavila, da ji je zelo žal, ker se je potopilo toliko ljudi, poseb-uo ji je pa žal. ker so bili med ponesrečenimi tudi ameriški državljani. Danes je naprosil knez Alfred Hohenlohe državnega tajnika, če sme poslati na Dunaj šifrirano brzojavko, kar se mu je seveda takoj dovolilo. Knez je najbrže brzojavil avstrijski vladi, da naj Dopusti, kakor je brzojavil svoj čas Bernstorff Nemčiji glede 'Lu-sitanije'. Amsterdam, Nizozemsko. 17. decembra. — Glede avstrijsko-a-meriške kontroverze piše "Koel-uisehe Zeitung": Wilson se hoče zopet proslaviti s tem. da bo ravno tako prisilil Avstrijo kot je prisilil svoj čas Nemčijo, da je popustila. — Prepričani smo, da mu bo Avstrija tako odgovorila, da se nikdar več ne bo mešal v zadeve, ki ga skoraj nič ne brigajo. Wilson lahko rolini proti Mehiki ali kaki srednjeameriški državici, proti taki velesili, kot je Avstrija, pa ne bo ničesar opravil. Dolžnost Avstrije je, plačati odškodnino rodbinam ponesrečenih a-meriških državljanov. Kakorhi-tro to stori, bo zanjo ta zadeva rešena. Ogrski voditelji zahtevajo mir. London, Anglija, 17. decembra. — Tu se širijo novice, da zahtevajo ogrski voditelji mir, in časopis "Morning Post" je objavil neko pismo, v katerem se opisujejo demonstracije, ki so se vršile v Budimpešti dne 7. t. m. V tem pismu se tudi poroča, da je zahteval grof Karolyi, voditelj neodvisne stranke, da naj stavita Nemčija in Avstrija zdaj, ko sta premagali nasprotnike ter zavzeli Srbijo, mirovne pogoje. Grof Karolyi je tudi rekel, da so storili Ogri dovolj za zmago nemškega orožja in da imajo pravico zahtevati mir. Angleške izgube. London, Anglija. 17. decembra. Zadnja lista izgub imenuje 111 o-ficirjev in 3046 vojakov. Sir Frances Lloyd, zapovednik londonskega okraja, je v nekem pogovoru povedal, da znašajo angleške izgube v zadnjem tednu dosti nad 30 tisoč mož. Armada mora dobiti vsak teden 20,000 do 30,000 mož, da ostane vedno enako močna. Rusi v Perziji London, 17. decembra. — Neka vest iz Petrograda naznanja, da so zasedle ruske čete mesto Hamad an v Perziji. Hamadan je zelo važno perzijsko mesto, jugovzhodno od Teherana. Vojni davek. I Senat je sprejel predlogo glede vojnega davka. — Lodge je očital demokratom pristranost. Washington, D. C., 17. dece. — Po šesturni debati je sprejel danes senat predlogo, ki določa, da naj vojni davek še eno leto ostane. Za predlogo je glasovalo 45 demokratov. proti njej pa 29 republikancev in dva progresivca. Ker je poslanska zbornica predlogo že sprejela, je sedaj odvisno samo še od Wilsona, če jo bo hotel podpisati. Republikanec Lodge je očital demokratom, češ. da hočejo obda-čiti bogatine, samo da bi si zasi-gurali glasove revežev. Senator Underwood mu je odvrnil, da je to resnica iu da se je tudi carino vedoma znižalo, samo da bodo morali bogatini več plačati. Predsednik bo predlogo najbrže že prej podpisal, pred no se bo podal na poročno potovanje. Senator Shafroth iz Colorada je stavil predlogo, da naj se sestavi mednarodni tribunal, katerega naloga bo poravnati vse mednarodne spore. V svoji predlogi odloč no zahteva, da naj se reducira oboroževanje. Kongres se bo zopet sestal 4. ja nuarja. Nemška atašeja. Londonski časopis obžaluje, da je angleška vlada dovolila prehod nemškima atašejema. London, Anglija. 18. decembra — Tukajšnji časopis " Morning Post * se v današnjem uvodnem članku pritožuje čez vlado, zakaj da je bila dovolila varen prehod nemškim atašejema Bo.v-Edu in pl. Papnu, ki jih je odpoklieala nemška vlada iz Washigntona, in sicer na zahtevo vlade Združenih držav, ker sta delovala proti nevtralnosti v Združenih državah. Ta časopis primerja sedanji slučaj z nemškim atašejema s polkovnikom H. D. Napierjem, prejšnjim angleškim vojaškim atašejem v Sofiji in pa stotnikom A. S. .Wilsonom, tudi angleškim častnikom. ki sta bila zajeta na grškem parnikom Spezia blizu Me-sine od nekega nemškega podmorskega čolna. "Morning Post" pravi, da bi morala angleška vlada odreči varen prehod za nemška atašeja ter ju prijeti, če bi se kljub temu ukreala, ter ju obdržati kod talnika za polkovnika Napierja ter stotnika Wilsona. u Slovenci. Kratek zgodovinski pregled. — Koliko nas je in kaj smo dosegli v skoraj tisočletnem boju. Slovenci se zanimamo in zavzemamo za vse mogoče stvari, zasledujemo svetovno zgodovino, skoraj vsi narodi so nam znani, sami zase se pa veliko premalo zanimamo. — Dolžnost vsakega Slovenca bi bila, že vsaj površno poznati zgodovino slovenskega naroda. — Najprej pridemo mi, potem šele drugi. V šoli se nismo veliko učili o Slovencih. Vlada je naroče-vala učiteljem, da nas morajo u-čiti od kdaj do kdaj so vladali avstrijski cesarji, ni jim pa skoraj dovolila, da bi nas seznanili z našimi velikimi možmi in z našo zgodovino. Rojak pri de gotovo v zadrego, če ga vpraša tujec kako jc bilo z nami in na kakšen način smo se povspeli do tako visoke stopinje. Vedoč, da bomo rojakom zelo ustregli, smo priobčili v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju kratko zgodovino slovenskega na-jroda. Kdor je prebere, ima že vsaj ;mal pojem o slovenskem narodu, i V Koledarju dobite še veliko dru-'gih. zanimivih člankov, lepih po-| vesti, šale in drugih zanimivosti. Stane samo 35 centov. ! Naročajte ga pri: ! SLOVENIC PUBLISHING CO., '82 Cortland St., Vow Yerk. N. Y. ki v prvi vrsti zahvaliti nemškim častnikom in inženirjem. Notranji položaj Rusije. London, Anglija, 17. decembra. Stefan Graham, bivši petrograj-ski dopisnik londonske "Times'* piše v tem listu : Duma jc bila odgodena, ker je zahtevala odgovorno vlado in uve-ljavljenje programa prof. Milju-kova. To se je namreč smatralo kot revolucionarno zahtevanje. — Koj po odgodenju dume so se začele stavke v municijskih tovarnah v Moskvi in v drugih mestih. Car je poklical voditelje strank k 'sebi na fronto in se ž njimi posvetoval o skupnem položaju. Napredni klub se jc na to odpovedal programu prof. Miljukova in skle nil drug program, ki določa kompromis glede vlade in izpodbija nje nemškega vpliva v Rusiji. Ruske oficirske službe. Berlin, Nemčija, 17. decembra. Nemški listi poročajo, da so ruske Izgube na oficirjih zadnje čase vsled ruskih ofenzivnih sunkov dosti večje, kakor so bile v zadnjih mesecih. Nove liste izkazujejo vsak dan izgubo 400 do 500 o ficirjev pri bojih na južno-zapadni fronti. 85 do 10 odstotkov teh o-fieirjev so mladostne starosti. O ficirjev srednjih činov, zlasti stot ni kov. skoro ni več dobiti v izkazih. Vesti o posebnem miru Rusije. Berlin, Nemčija. 17. decembra. : Korespondenčni urad javlja, da je reakeijonaruo časopisje jako I razdraženo, ker se mu z liberalne stranke očita, da sili, naj sklene Rusija poseben mir. "Reč" navaja izrek lista 'Zcin-ščina": "Če bi se po željah libe- jralcev premenilo ministrstvo, potem bi se spioh ne izplačalo, nadaljevati vojno." — "Reč" meni, da so reakcijouarci s tem očitno priznali: Ali se ohrani sedanje ministrstvo, ali pa se ustavi nepotrebni boj. "Reč" imenuje to izdajstvo države. Vse liberalno časopisje se boji, da kujejo reakeijo-narni krogi izdajske načrte za se-iparatni mir. Panamski prekop. Panama, osrednja Amerika, 17. decembra. — Prvič, odkar je bil v septembru prekinjen promet v panamskem prekopu, so danes predrli zarezo skoz prst in kamenje. ki se je posulo v prekop in v poučenih krogih zatrjujejo, da bodo s 1. januarjem že lahko plule po prekopu manjše ladje in prekopni čolni. — Zdaj se je začela suha letna doba. vsled česar so se razmere znatno zboljša-le. Vendar iuženerji in drugi strokovnjaki, ki so zaposleni pri delih v prekopu, še nočejo navesti časa. kdaj da bo promet odprt za splošen trgovski promet. Pretiravana poročila. London, 17. decembra. — Neka srbska vest iz Skadra v Albaniji pravi, da so avstrijska in bolgarska poročila glede števila ujetnikov in množine, plena zelo pretirana.. Srbi da so vse, česar niso mogli rešiti, za seboj uničili.! ROJAKI POZOR! Ker nam letos nikakor ni mogo* ce dobiti PRATIK iz starega kraja, opozarjamo vse cenjene rojake in rojakinje, da naj pridno naro. č*jo aai Koledar. priliki: Prepričan sem. da bo prišel dan, ko bomo zavzeli Sofijo. Sedanja ekspedicija je bila skoraj brez vsakega pomena. Umaknili i smo se iz strategičnih ozirov in zato. ker nismo hoteli po nepotre-i bnem izgubljati vojako\. i Bolgari v Strugi. Rim, Italija. 17. decembra. — Najnovejša poročila iz Albanije j poročajo, da so dospeli Bolgari . »To Struge in jo zasedli. Namera-i vali so uničiti tudi srbske postojank-; pri Elbasanu, kar se jim > pa ni posrečilo. Avstrijci, ki so ■ vdrli s severa v Crnogoro, bodo i najbrže šele spomladi nadaljeva-1 li s svojimi operacijami. Proti Indiji. London, Anglija, 17. decembra. — V vseh tukajšnjih krogih jc povzročila veliko razburjenje novica, da prodirajo turške čete pod poveljstvom nemških častnikov izpred Bagdada proti Indiji. Ko so se Turki približali Kumu. je ruska vladna komisija pobegnila iz mesta. Ekspedieijo proti Indiji bo vodil nemški maršal Gol t z. AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOLGARSKA POROČILA. Zavzetje Bjelopolja. Berlin, Nemčija. 17. deemebra. 1 — Poročilo, ki ga je izdalo danes vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi : Naš«* čete so zavzele z naskokom Bjelopolje. Pri tej priliki so v je le 700 Črnogorcev in zapleni-, li veliko vojnega materiala. Obstreljevanje. Carigrad, Turčija. 17. decembra. — Turški generalni štab po-| roča; j Pri Kut-el-eAmari se vrše ne-' prestano vroči boji, ki pa nimajo skoraj nikakega pomena na splošni položaj. Ob Dardanelah je vrgel sovražnik kakih 3000 granat na naše postojanke, toda uspeha ni imel nobenega. Dve so-1 vražniški bojni ladij i smo tako. poškodovali, da sta si morali poiskati zavetja v varnem pristanišču. Zavezniki so prekršili ljudsko pravo. Berlin, Nemčija. 17. decembra. — Iz nekega turškega uradnega poročila je posneti: IG. in 17. julija so obstreljevali sovražni letalci bolnišnico v Dort-nopu. Angleži in Francozi so tako nečloveško postopali s turškimi jetniki, da jih je veliko pomrlo. Skoraj vsak dan so jih trikrat pretepli, hranili so jih pa samo s suhim kruhom in vodo. Sovražnik je s strojnimi puškami streljal na mirne prebivalce v vaseh Kikili in Kar asi. Boji na Galipolisu. Carigrad, Turčija. 17. decembra. — Vojno ministrstvo naznanja. da so imeli Turki zelo velike izgabe. ko so hoteli pregnati Francoze iz njihovih postojank. Na Galipolisu je le malo zaveznikov, toda do onih. ki so, skoraj ni mogoče priti. Sedaj se ne more reči. če stojimo mi ali oni v ofenzivi. Angleški in francoski vojaki so le kot nekaka ovira našemu vojaštvu, da ne more oditi na druga bojišča. Turški sultan je podelil nemškemu maršalu Goltzu najvišje odlikovanje. ki ga zamore dobiti poveljnik v turški armadi. Za vre uspehe se morajo Tur- i ZAVEZNIŠKA POROČILA. Precejšen plen. Pariz, Francija, 17. decembra. Dopisnik je poslal Havasovi ugenturi sledečo brzojavko: N' bojih pri Gevgeli so Bolgari zaplenili dve francoski strojni puški in dvanajst angleških topov. Vjeli so tudi 200 Angležev. Zavzetje Rozaja. Pariz, Francija, 17. decembra. — Brzojavka, ki je dobil danes črnogorski konzul, se glasi: 14, decembra so Avstrijci z vso silo navalili na naše postojanke pri Satidžaku, pa so se morali po hudem boju umakniti. V bojih med Ipekom in Rozajem se je sovražniku posrečilo zavzeti Rozaj. Ob ostali fronti vlada zdaj po-polen mir. Grški glavni stan. Pariz, Francija. 17. decembra Havasovi ag«-iituri so sporočili iz Aten. tla se jc glavni stan grške armade preselil v neki kraj, ki je oddaljen 55 milj južno od Bitolja. Tretji grški armadni zbor je odšel v Katerini, peti pa v Nigrito. Srbi v Atenah. Pariz, Francija, 17. decembra. -lz Aten poročajo, da so dospeli danes tja: Predsednik srbskega parlamenta A. Nikolie, bivši min. predsednik Trifonovie in veliko članov srbskega kabineta. Grki so .j ill zelo prijazno sprejeli. 40.000 jetnikov. Marseiles, Francija, 17. decembra. — Srni so pripeljali na transportnih ladijuh tO.OOO avstrijskih in nt-mskih vojakov ter pivko 500 avstrijskih in nemških častnikov, katere >o bili vjeli ISrbi od zaret-ka vojne pa dosedaj. .letnike so jKjslali v koncentracijski tabor. 200.000 mož na grški meji. Pariz, Francija, 17. decembra. — Iz Aten poročajo, da je med ' »evgeli in Dorainom ob crški meji koncentriranih 150.000 Nemcev in Bolgarov. Tem se bo pridružilo še 50.000 Avstrijcev, ki prodirajo izpred Krivolaka. Italjani so se izkrcali v Albaniji. Pariz, Francija. 17. decembra. -Neki tukajšnji časopis je dobil iz Milana brzojavko, da so izkrcali Italjani v pristanišču Avlona :}0. 000 svojih vojakov. Dfuga poročila celo pravijo, da je sedaj v Albaniji skoraj 150.000 Italjanov. Grški rezervisti. Pariz, Francija, 17. decembra. - Grška vlada je pozvala vse, v Fgiptu živeče rezerviste, da naj se vrnejo takoj domov in da naj se zglase pri >vojih polkih. Zaprisega čet. London, Anglija. 17. decembra. -Ko so včeraj zaprisegli v Buka-ivštu rekrute, jr imel rumunski kralj govor, v katerem je rekel imd drugim tudi sledeče: Vojaki, spominjajte se slavne zmage, ki smo jo izvojevali pred sedemintridesetimi leti pri Plev-ni in bodite ravno tuki kot so bili vaši predniki. Izjava francoskega generala. Paris, Francija, 17. decembra. -V nekem tukajšnjem listu opisuje očividec umikanje Sarrailove armade. Francozi so se v najlepšem redu umaknili in ni»o imeli pri umikanju nikakih izgub. Francoski general Bailout je izjavil . pri neki ILRS NARODA"1 -$MW*n»c Daily.) <£r*M»i ana pakli*bed Uj Jioffjiic Publishing Co. % i> corpora t too.) -t* c SAKSER, Pr»»»d«nt i.0 C iS B^NEDliL, Treiaarer. C rbM of Business of the corporation and addresses of above officers : 91 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 1km ee:o lete »e?ja list za Ameriko in Caaado ...".....................$3,00 ■4 pol leta....................... 1.60 * Uio za mesto New York........ 4.00 sol leta t* mesto Kew York ... 2.00 t* fcvropo ta vse leto...........4.50 * M "polleta ............. 2.65 V " "Strt lata............ 1.70 l'OLAS NARODA" Izhaja vsak daa Itvtemši nedelj in praznikov. "CUS NARODA" ~ ("Voice of the People") fst.au«] Mt7 day except Sundays aod Holidays. Subscription yearly $3.90. ^ijwwthiiBMol ol xreem«nL bra« podpisa in osobnosti sa ne priobčujejo. Oa&c mJ «« bligovoli poiiljatCpe?— Money Order. . ft,'. krsjs naročnikov pre- »inra da se nam tudi prejinjai '' Cortlapdt.' g^ggSffi Kašelj in hripavost prideta z mrz'im vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila. iS Balsam for Lungs (Severov Balsam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kaš:;a hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega, kašlja že pretekih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegove, rabo pr-o^očamo vsim — mladim in starim, otrokom ir. odraslim." Cer.?. 2o in 50 cer^čv "Imel «ora hurli ' p!-.; c. Frank Vacha, iz V k ulver Mine., "ter sem kupil steklenico Sever---', tv • Hal. :i: ■• I'ijuca in r^'Jno sem ea porabil o«!o vkU-nirn.'- 'k i-,' \ popolnoma izginil. Jas scat C3 It: at i ter -e zdiu'*.ci::i počutim.'' Kupite I ZAPEKA, SEVEROVE PRIPRAVKE i t&^^V&V^r: Veueu-j \ liiivtxlilu cd vašega lekarnarja. ^ EVERA'S Zavrnite nadomestitve. Ako vas l-.- O £ J .-a«. : ;; _ komar in* more založili, i.w tal^E-S r^iisS rodite tal i.;:>. Severov? Je« ras Krivice). Cei^i - W. F. SEVERA CO.. Cedar Rapids, Iowa. Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalce po celih Združenih državah. Od teh omenjamo sledeče: Ohijska vina: 1-10 galon Sci Zaboj i Stari Concord (teman) $ .75 $27.00 Concord (svetel) .80 28.00 I Catawba 1.00 35.00 Delaware 1.25 38.00 Riesling 1.25 38.00 j Sherry 1.25 $7.50 Port 1.25 7.00 Zinfandel (4 leta) 1.50 Žganja: Galon Zaboj Ste»:!er.>a Tropinjevec $2.00. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00 $ 9.00 $ .85 Slivovitz 2.75 in 3.00 13.00 1.35 Brinjevee 13.00 1.35 Cognac type brandy _2J5 in .3.00 10.00 .00 Vesel Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja. Za o in 10 gal. posodo računamo $1.00. za 23 gal. $2.00, za večja naročila je sotl zastonj. NaroČilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O ————— ----- - - Frank Petkoviek Javni Nota? (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEQAN, J3US„. st a? » PRODAJA fina vioa, izvrctss isrotks, patentirana; adravii*. PRODAJA voine listke v«eb ; r«kos&r;.- Ilekih črt. POŠILJA denar t stari kraj ssussljivs in pošteno, UPRAVLJA vsa t notarski pes?! spadajoča dela. PHUfb 24« Zastopnik 4GLAS NARODA" 62 Cortlandt Street, New York, N. Y. Slovenska Društva I po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo I na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi Izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. BOJAEI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDM DJMAVAH, f f da si skoro niti dihati nisem upal. Tudi ozreti se nisem upal: venomer se m gledal le bolnega bratca. Dozdevalo se mi je. da ne diha vet-. Od nekod mi je priletela težka misel ter se mi je zajedla globoko v srce: "Umrl je... mrtev je." j Od strahu in groze seiu zdrhtel. Skoč:! seru s klopi, planil k postelji- zagrabil roko bratčevo ter ihte za klical: "Jožek!" Nanaglem je odprl oči ter me zavzeto pogledal. Ničesar ni iz-pregovoril, le njegov pogled me ,je nekaj vprašal. "členil sem, da si umrl", sem šepetal, nevajen zakrivati ali pre-, tvarjati misli. "A da le nisi." . In božal sem mu roko. Bratec [se je za hip nasmehnil. Spominjam se. kako žaloben in bolesten 'je bil ta nasmeh. 3ti kakor bi ga moje besede nečesar opomnile, se je takoj spet zresnil ter se zjigle-dal v strop. Bilo mi je neizrečeno I težko, ko sem ga videl tako resnega in zamišljenega. "Kmalu boš spet zdrav, Jožek '. sem ga tolažil. Proti večeru je prišel zdravnik. Mudil se je precej dolgo, a kaj je s sta riši govoril, tega nisem sli-, sal, ker so nas deco poslali v drugo sobo. Ko je odhajal, ga je oče spremil do ceste. kjer je čakal voz. ; ■ Ko sem ju slišal odhajati, sem sel iz sobe v vežo. Postal sem na pragu ter gledal za njima. Zdrav-j nik je sedel na voz. oče pa se je j vrnil. Videl sem. kako stopa čez dvorišče počasi, s trudnimi koraki in z globoko na prsi sklonjeno ' glavo. Ni prišel v hišo. ampak zavil je za vrt. Iz sobe je prišla mati. Xe vem, ali me je opazila ali ne; zmenila se ni za mene. Šla je v kuhinjo ter zaprla duri za seboj. I/, kuhinje sem zaslišal pridušeno plakanje. (Pride še.) i SLAMNIKARJI- POZOR! V torek 21. decembra se vrši v \ hiši štv. 62 E. 4. cesta (2 nad-, stropje) posebna seja, pri kateri se bo razpravljalo o uniji in o zvižanju plač. Ta seja bo v prvi vrsti za slovenske operetcrje, za1 to je pa želeti, da bi se je udele-' šili vsi slovenski slaninikarji in slamnikarice. Torej, ne zamudite te prilike in pridite polnoštevilnc V četrtek 23. dec. be vrši ob polsedmi uii zvečer v Beethoven Hali, 210 E. 5. cesta, New York City veliko zborovanje, katerega naj bi se udeležili vsi delavci v slamnikarski stroki. l>i i čisto tenko oblečen. In kaj bi mati rekli? Le idi nazaj v sobo!'' A že mi je držala za roko kumica Janžekovička in moral sem res v sobo. Lojze in Tonček sta sedela pri oknu ter s solznimi očmi gledala na dvorišče. Glasno ni-i sta plakala. To me je žalostilo, | ker sem menil, da Mice nista imela rada. Nisem moral spet -k njima. legel sem na klop ob peči, glavo naslonil na roko ter plakal. A , plač me je utrujeval, solze so tekle počasneje, mplone zaspal bi. Hipoma pa se mi zazdi, da slišim zvon jen je. Vstanem, pobitim k oknu, a ne k tistemu, ki sta sedela pri njem brata, ter naglo odprem. Res, pri fari so že zvonili. Glas zvonov je otožno drhtel po hladnem jutranjem vzduhu. "Zapre vendar okno. zunaj je mrzlo!" me je karala kumica. A zaprl sem le zunanje, sicer bi zvonove preslabo slišal. Dol ?o sem jih poslušal. Dozdevalo se mi je. ua še nikdar niso plakaii tako žalostno. Nekje globoko v duši so mi zveneli glasovi slične žalosti. In prvikrat sem začel jasneje umevati ono bol. ki sem jo že tolikokrat slišal tožiti iz glasov zvonov, ko so zvonili trudnim popotnikom v slovo na ono pot, ki se ne vrnejo po njej nikoli več... * * * Nekam po Veliki noči naslednjega leta je zbolel Jožek, moj mlajši bratce. Nekega jutra je tožil, da se mu v glavi vrti in da ga boli grlo. Ostal je v postelji. Povsem jasno se spominjam prvega dne bratčeve bolezni. Vsi so odšli nekam po opravkih in ostala, sva sama v sobi. Nekaj časa sva I še govorila. A Jožek je odgovarjal le nakratko, zato sem nazadnje tudi jaz umolknil. Tiho sem sedel na klopi pri peči ter listal knjigo z živo barvanimi slikami. V sobi je bilo tiho. Le ura na steni je tikala enakomerno iu uspavajoče. Postalo mi je pusto in dolgočasno. Knjigo sem odložil, se naslonil na steno ter se zagledal na posteljo in na malega bolnika. Soln-ee je v širokem pasu pa !alo ravno na posteljo. Polagoma tiho iu kakor boječe je ležal pas vedno više po bolniku, tja gor po rokah, počivajočih na rdeči odeji, tja proti mali, okrogli bradici. Ze je objemal vrat, moleč izpod odeje; oprezno kakor tipaje se je pomikal na brado, na mehka usteea. gor na goreča lica in na potno čelo. Žarki so trepetali na licu bolnikovem, kakor bi ga poljubljali. In nenadoma sem se spomnil nekega drugega obraza, ki sem ga še pred nedavnim gledal istotako v luči in svetlobi, dasi ne solnčni. Spomnil sem se jutra, ko sem se prikradel v zadnjo sobo in tam splezal za skrinjo, odkoder Sl-iu videl mrtvi obraz pestunjni. oblit s sojem mrtvaške sveče in kakor oškropljen od debelih potnih kapljic, svetlikajočih se liki jutranja rosa na voščenem, resnem obrazu starkinem. Gledal sem bolnika — krog mene pa je bilo vse tiho, le ura je tikala enakomerno uspavajoče in neumorno. Kakor ono jutra, se me je tudi sedaj lotevala težka žalost. Nekak strah me je ovladal. so jih morali z vozovi voziti domov. Naši rojaki so imeli precejšnjo srečo, posebno pa rojak i Louis Pogorele. Ustrelil je zopet enega volka in enega medveda. Ustrelil je tudi lisico zlatovlasko, ki je pri nas zelo redka in njena koža izvanredno draga. Baje bo dobil za kožo, kljub temu, da ! je malo poškodovana, $1500. Dela j se tukaj s polno paro. Vsi naši ro-jjaki bi radi prejkomogoče postali , državljani. Neki rojak mi je rekel, da je papir prav lahko dobil. : kljub temu, da ni posebno gladko j odgovarjal pred sodnikom. Pred kratkim sem govoril s tukajšnjim sodnikom Shaferjem, ki mi je rekel, da bi zelo rad dosegel, da bi dobivali rojaki svoje papirje na Ely ter si tako prihranili stroške za pot v Duluth. Torej, rojaki, požurite se in postanite državljani ! Elv je precej stara naselbina. Pred kakimi tridesetimi ali štiridesetimi leti so bili tukaj okoli skoraj sami Indijanci, pozneje so se pa umaknili naprej v gorovje. V tukajšnji okolici prebiva več tisoč Slovencev, ki se med seboj prav dobro razumejo. Pozdrav rojakom širom Amerike in vesele božične praznike! — Matija Pogorele. Ko so zvonovi plakaii. (Nadaljevanje.) "Mrtva ... umrla ... kako je to mogoče... kaj je to..."?" Spominjam se še jasno, da so mi ta vprašanja megleno iu zamotano, a z nekako pekočo težo vstajala v mislih. V glavi mi je šumelo, kakor bi me kdo udaril po njej. In sredi tega šumenja in valovanja mi je ena misel vedno in vedno spet silila na površje. Nekako zmagoslavno se je dvigala; moj strah in bol moje iluše je nista ne oplašila, ne omehčala, zrla mi je naravnost v oko in kakor škodoželjen zasmeh se je glasilo njeno težko vprašanje: "Kaj je to... kako je to mogoče? — Mrtva V Hipoma me je pretresla neka mrzla groza. Trpljenje in bolest preplašenega srca je prekipevala, mi silila v grlo, da me je dušilo; iz oei so mi privrele solze — obrnil sem se, naslonil se ob steno ter glasno zaihtel. "Kdo je?"' sem zaslišal vznemirjen, skoro prestrašen vzklik, a sam ne vem več, kdo da je vzkliknil — nemara več obenem. "Ah — ti si! — Kaj pa delaš tukaj? In v sami srajci!"' Mati me je vzela v naročje ter me odnesla v sprednjo sobo. Umirili in utešili so me šele, ko sem izplakal svojo bol. "A kako. da so teta umrli, mamica?" "Ker so bili stari."' "A jaz sem molil zanje, da ne bi." "Pa bodo prišli zato v nebesa." "V nebesa? K angeleem!" "K angeleem... iu tam bodo molili zate." "In za vas tudi, mamica?"' "Tudi." •K- ~ * Ves dan sem bil vznemirjen in razbuijen. Žalost mi je nekoliko pregnala le novost prizorov, ki sem jih videl v hiši. Z nekakim bolestnim zanimanjem sem gledal, kako so teti pripravljali mrtvaško posteljo: med. solzami sem se čudil številnim svečam, gorečim ob odru. Dotedaj še nisem videl nikdar, kako prihajajo ljudje molit in kropit, dasi sem o tem slišal govoriti, če je kdaj kateri -domačih šel kropit kam v sosedno vas. Tudi nisem prav razumeval, zakaj da govore vsi tako pridušeno in pritajeno; a dozdevalo se mi je. da mora vse tako biti in tudi sam si nisem upal govoriti. Med vse te nove vtiske pa se mi je vedno in vedno spet vpletala misel: "Kako to, da je teta umrla, ko pa sem vendar molil zanjo?" In kakor nemirna, skrivnostna veša mi je trepetalo nad vsemi mislimi nejasno in nerazločno, ker še neumevano, veliko vprašanje: "Kaj je smrt — kaj je to?" Pred pogrebom skoro vso noč nisem spal. Ker sem bil povsod napoti in ker sem hotel vse videti in vse vedeti ter sem vsakega iz-praševal zdaj o tem, zdaj o onem, so me spravili v posteljo, a zaspati nisem mogel. Nekaj je bil tega kriv pač nemir v hiši; vso noč je gorela tudi v naši sobi luč in ljudje so venomer hodili v sobo in iz nje. Bil sem sicer utrujen in izmučen in zato sem se silil, da zaspim. Oči sem zaprl — a ko sem nekaj časa tako ležal, sem z zaprtimi očmi jasno in razločno videl mrtva- Dopis i._ - Brooklyn, N. Y. — V torek dne 7. decembra je imelo Slovensko del. *pev. društvo "Brooklvnski Zvon" svojo letno sejo in volitev novega odbora. V odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik Bal-, tazar Derganc, blagajnik Viktor jVovk. tajnik Frank Malinič, za-pisnikarica Ana Marin. Obenem naznanja "Brooklynski Zvon", da priredi letno veselico na Silvestrov večer v prostorih rojaka Leo Štruklja, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn. Ker se je podporni član Henrik Knez ponesrečil pri delu, mu je izročilo društvo malo svotico ter mu s tem nekoliko pomagalo. Pri veselici se bo-| do oddalo na dražbo stiskalnico za grozdje (prešo). Ne zamudite te prilike! Pozdrav! — Frank Mahnič, tajnik. Forest City, Pa. — Razven nedelj delamo tu vedno, vendar imamo pa kljub temu slabe čase, razven v rovih Delaware & Hudson Co., kjer so delavci bolj zadovoljni z delom in zaslužkom. Drugače pa je v ostalih premogorovih. Ponekod vlečejo vozove mule, a kjer teh ni, jih mora nadomestiti človek, če hoče, da si kaj prisluži. Dima je tudi toliko ponekod, da se komaj kaj vidi. Posebno slabo • je, ker ta dim človeka nekam o-moti. Umevno je, da se po takih . krajih ne more dosti.delat in zato ' se tudi ne zasluži. Za to pa se bosi ne zmenijo dosti. Zasluži kaj ali pa ne, na delo pa moraš, če moreš : kaj delat ali ne. Oe pa ne prideš \ en dan, potem pa le poberi svoja šila in kopita, pa pojdi iz rova. jZnto ne svetujem sem hoditi, ker bo le malokateri zadovoljen. — Naročnik. Miners Mills, Pa. — Že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine, zato bom jaz napisal par vrstic. Naša naselbina je majhna, samo devet družin in nekaj samcev. Z delom gre pri nas kakor ponavadi. Delamo vsak dan, zaslužimo pa toliko, da se pošteno pre-živimo, za ječmenovee pa ne ostane veliko. Ob dolgih zimskih večerih si krajšamo čas največ s či-tanjem lista Glas Naroda, ki je res izvrsten list. S tukajšnjimi i-o-jaki se nič kaj dobro ne razumemo, ker so preveč napolnjeni z avstrijsko-nemškim duhom, bolj pa se rJeumeino z onimi v sosednji naselbini Durvea. zato se fantje večkrat napotimo tja, kjer siyo tudi precej prijazno sprejeti. Dne 12. t. m. sva bila z mojim prijateljem v Durvea pri gospodu Antonu Piruatu, kjer smo se tudi prav dobro zabavali. Tem potom lepa hvala gospodu Pirnatu in njegovi ženi za dobro postrežbo in za izvrstno vins'ko kapljico. Vsa čast tudi vsem drugim rojakom v Durvea, ker so tako napredni in se tako zanimajo za društveno življenje. Želim vsem rojakom širom Združenih držav vesele božične pravnike. Pozdrav! Rudolf Mihclič. Aurora, 111. — Z delom je bolj počasi. Dasiravno ui brezposelnih, vendar se delo težko dobi. Zdaj smo dobili belo odejo. Kljub slabim delavskim razmeram smo na društvenem polju dobro zavarovani proti boleznim in nesrečam. Imamo štiri podporna društva, ki pripadajo raznim jednotam. Tudi društvo sv. Jerneja si je izvolilo nov odbor za leto 1916. Predsednik: Joe Varbič, podpredsednik: G. Varbič, tajnik: Martin Jurkar, zapisnikar: Joe Resetič, blagajnik: Joe Iiačečič, zastopnik: Fr. Praprotnik. — Nemila smrt nam je pobrala iz naših vrst sobrata Louis Javornika, dne 4. decembra je zaspal v Gospodu, previden s svetimi zakramenti in 7. decembra smo ga spremili k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo tudi žensko društvo sv. Ane J. S. K. J., za kar se jim lepo zahval jamo za njihov trud. Ranjki j* bil član društva sv. Jerneja št. 81 J. S. K. Jediiote ter jc bil priljubljen in dober član. Bolan je bil 17 mesecev in 12 dni, za ves ta čas mu je naša jednota redno plačevala bolniško podporo. Bolehal je za jeti-ko. Za seboj zapušča žalujočo soprogo in pa eno dveletno hčerko. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Torej, rojaki, pristopajte k naši jednoti, ki vam bo dajala lepo podporo za slučaj dolgotrajne bolezni, ki človek nikdar ne ve, kdaj ga čaka. Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J. — M. Jurkar, tajnik. Ely, Minn. — Božič se bliža in zima tako pritiska, da bi kmalo živo srebro v barometru zmrznilo. Lovska sezona za srne in za severne jelene je minila. Lovci in lovke so jih. toliko postreljali, da Koncem tedna. . Neki gospod iz Chicage se je pritožil, da smo v članku "Govor nemškega kanclerja" malo preveč udarili po Nemcih, češ, da mogočna Nemčija nikakor ne bo sklepala miru. V svojem navdušenju za vsenemško kulturo pravi, da bomo obsedeli pri kozarcu razoča-ranja. Ce bi se moglo piti razoča-: ;inj iz kozarcev, bi se omenjeni rojak najprej upijanil. * * * V. V. se je s tem poskušal maščevati nad tajnikom sv. Barbare, Ivanom Telbanom, da je priobčil neko njegovo pismo v originalu, vi-š: Poglejte jra. kako piše; saj n-.ti pravilne slovenščine ne zna! }li vemo. da ni hodil tajnik celo življenje v šole. vemo pa tudi, da .i* človek, ki je napravil veliko šol, 1 življenja, v gotovih ozirih še veliko bolj učen kakor oni, ki je trgal Štirinajst let hlače po šolskih klopeh. * * * Vs,- časopisje je bilo izšlo v posebnih izdajah, newyorski župan je oblekel salonsko obleko, depu-taeije so se zbirale, naše mesto je liilo v zastavah, obrazi vseh so ža-reli navdušenja in nestrpnega pričakovanja. — Za božjo voljo, kaj se je vendar zgodilo? — Nič, bra- ' i«- Trošti so prišli v New York. * ^ * * K Vojna je rodila v Ameriki celo v: slo slovenskih časopisov. "Sloga v Clevelandu se je žc razdrla, \ Pittsburghu še niso bile ugodne razmere za boljšo "Novo Dobo", "Slovenija" se je nekje na zapadli v samih solzah utopila, samo "Slovenski Narod" v New Yorku še životari in dela sramoto slo venskemu narodu. * * * Neki hrvaški pravdnik v Pitts-1 !>urghu je takoj spoznal v .svoji velikosti toliko opevano jugoslovansko vzajemnost, kakorhitro je prišel v dotiku z dvema slovenskima opernima kapacitetama. * * * Sledi-.jič s- je rešilo jugoslovansko vprašanje samo od sebe. .Mi ' ikakor nismo zadovoljni s tako riizr š;" i jo, toda vedeli smo že pred meseci, da bo prišlo tako. ' '<• se nam je škoda /delo po ne-. • ! izgubljati besed. Go- ■•p< t.iuišra tako sihio in v tako kratkem času razširila, kakor se je to zgodilo z ruskim pristanom Ar-li.ingelskom tekom lanskega leta. Pred vojno se je omejevala trgo-\ na tega pristana le na malenkost-! i i/voz lesa, rib, kožuhovine in -nu-ili krajevnih izdelkov v se-v-Tui Rusiji, ter nekaj malega u-\'>/a blaga, ki se ga je potrebova " za krajevno uporabo. Vendar, daj je Arhangelsk edini pristan v evropski Rusiji, ki je še odprt zunanji trgovini z direktno morsko zvezo, in ki razveu morda Vla-divostoka, v vzhodni Sibiriji, nima nobenega tekmeca v Rusiji. Iz primeroma neznatne Inke še pred i mm letom, ki je bila navezana le • li- katere žage in pa številne ri l>i< se je Aihungelsk povspel nenadoma med najvažnejše luke sveta in je začel tekmovati celo z New \ • kon kur se tiče števila ter te-e ladij, ki prihajajo in odhajajo med prvim majem in dotlej, ko se začne zimska doba in zamrzne morje v teh krajih. Ob času, ko n< mi liil obiskal ta pristan, se je nahajalo tam približno 1130 velikih parnikov in okrog .'100 jih je Mlo prišlo od maja. Velikansko si' v:! t bark in čolnov se peča s P reva/.a njem po reki in kanalu, nekateri od njih prevažajo skoraj vsak po liOOU ton. Take čolne « dobili večinoma z Volge, kjer jih niso tako zelo potrebovali. li' ka Dvina je pri Arhangelsku široka od ene do treh milj, globoka pa je od 20 do 40 čevljev. Razlika med plimo in oseko iz Belega morja pa znaša kake tri čevlje. Na raznih pomolili in drugih prosto- Vesti iz Nemčije. Potniki, ki prihajajo iz Nemčije v švicarsko mesto Bern, nri povedujejo. kako zelo je zavladala v poslednjih mesecih v N čiji zbeganost. Prejšnje samozavesti in trdnosti že ni več. — Na Nemce so napravile utis nove priprave za spomladno vojevanje v Angliji in Rusiji. Dosihdob so bili prepričani, da jim bo zavzetje štiridesetih trdnjav, pohod j proti Balkanu in zveza s Carigradom ter ustavljcnje anglo- francoskega napredovanja na zapadli prineslo končno zmago. Dejstva pa so pokazala, da je Nemčija še tako daleč od mira. kakor je bi!:*, v onem zločestem času. ko j.* nemška vojska nasilno vdrla v nevtralno Balgijo. V berlinskih bankirskih krogih z nemirom govore o približa jočem se propadu dežele. Oni čar "Velikega cesarja" že ' ;fro izginja v meščanskih kr< n oglaša se odpor proti out isilnem prusostvu. ki je priveiiw ves s*, et ( v vojno. Berlinski list "Tagwaeht' prinaša zanimive podrobnosti o demonstracijah, ki so se vršile v j Berlinu pred otvoritvijo Reieh-. staga. Na predvečer j" bila sv e tovnoznaiia eesta Unter den Linden prenapolnjena od desetih ti-čev demonstrantov, ki so peli ono značilno mednarodno socialisti-^ čno pesem, v kateri se poživlja vse zatiran:', naj s^ zbn.de iz svo-t je sužnjosti. Prišlo je do bojev s policijo, ki je demonstrante raz v le lil a ter i jih tako oslabila. Zanimivo dejstvo je. da je bilo med aretiranimi tudi mnogo vojakov, ki so se 1 - • i- » i .. nahajali takrat 111 dopustin. i Žuželke. Letošnja zima bode nekaj vroča: - za one žuželke, ki so nastanjene v j - hišah in posteljah ameriškega pre-i bivalstva. Nedavno se je namreč - v New Yorku vršilo zborovanje j . tovarnarjev, ki se bavijo z izdelo-i 1 vanjem strupov za uničevanje ste- 1 nic, uši. bolh. ščurkov in raznih - drugih živalic, s katerimi se urad j 1 za ljudsko štetje še ni bavil. Pri; tem zborovanju se je jednoglasno' 1 sklenilo, da se bode imenovane Slovens ko katoliško s====® podp. društvo ^^^ svete Barbare a m ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporiraao dne 21. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI j PMdaednlk: JOŽEF PETEKNEL, Box 05, WUlock. Pa. L podpredsednik: KAROL ZAT.AH, Box 647, Forest City, P*. II. podpredsednik: L.OUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TKLBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tmjnlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZATiAR, 1004 North Chicago St.. Joiiat. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: J>jj 3KABTIN IVBO. 990 Chicago St. Jollet. HI. NADZORNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield 8U Pittsburgh. Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622. Forest City, Pall. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagh, Pa. HL nadaoxnlk: ANDBEJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohl«. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 78. Franklin, Kana. IX. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 628 Davson Ave., R F. D. t, Sram field, Detroit. Mich UPRAVNI 0DB0B: Preglednik: ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, 0 I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Bronehton, Pa. H. o pravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, III Dopisi naj m pošiljajo I. tajnika Ivan Telton. P. O. Box T 87. For asi City, Fen na. Društveno glaillo: "SLAB NARODA/' padla zlatenica, sušil se je po vsem telesu, in krč se je pojavljal v vedno močnejši obliki. Bo lezen, ki ga je v začetku mučila samo po udih. se je začela pomikati tudi k srednjemu in gorenje-mu delu telesa in h glavi. A vendar je bil Heine ves ta čas duševno popolnoma zdrav in je točno opazoval razvoj bolezni. Samo divja fantazija novelista Poea je bila zmožna izmisliti si takšne muke, kakor jili je pretrpel veliki bolnik. — Že dest dni živim tukaj v selu beden in nesrečen bolj kakor kdaj. Moja bolezen se je poslabšala na strašen način. Že o-sem dni sem tako pohabljen, da morem samo še sedeti v postelji ali nu naslonjaču (pozneje ni mogel več niti s postelje, ter so se mu rane od osemletnega ležanja odprle po vsem telesu). Moje noge so kot iz volne ter me morajo prenašati kot otroka. Najstrašnejši krč! Tudi desna roka mi začenja umirati, in sam Bog ve, kako bom pisal. Diktiranje mi povzroča muke. ker so mi zgnjile čeljusti. Bolezen v očeh se mi dozdeva neznatna napram ostalim bolečinam. Jaz sem beden, umirajoč človek'. Tako je pisal v pismu svojemu prijatelju. Postajalo mu je vedno hujše. Krči, bolečine v glavi, v hrbtenici so ga primorale, da je jemal morfij. Toda kmalu se je to sredstvo pokazalo brezuspešnim. dasi ga je jemal nad navadno mero. Ali kljub tem mukam je v tej dobi mnogo delal. V dolgih nočeh brez spanja je zložil mnogo svojih najlepših pesmi: le pisanje mu je povzročalo mnogo truda. Kentbemeyu je pisal: — I)a moja naklonjenost napram Vam ni oslabela, naj Vam bo dokaz to, ker Vam pišem, dasi mi to dela neizrekljive muke. ker moram pri pisavi primakniti nos tik zraven papirja, a istoea sno z levo roko odpirati vejice e-dinega, še napol rabljivega očesa. Kakih štirinajst dni pred smrtjo ga je poselila gospa Joubert. Skozi odprta vrata je opazila, ir vidoma I Potem se je pokazala bolezen na očeh kot posledica kratkovid-; nosti. radi katere je že nekaj trpel ; bal se je, da oslepi popolno-i raa. To pot je srečno ozdravel, a ■ črez dve leti se mu je bolezen po- ■ novila. Nekaj časa ni skoro nič ■ videl, punčiea desnega očesa mu l je postala tako velika kot cela r šarenica. V petinštiridesetem letu so mu ■ začele umirati vejice, a nekaj po-> zneje piše iz Mont Morencija: — Že štirinajst dni so mi tudi noge paralizirane, ter se ne morem nikamor ganiti, tudi po sobi hodim komaj par Korakov. Skoro v isti dobi je bolnika na- T« V • i s i n a. Spisal Ivan Cankar. Družba je bila. od vseh strani z visoko mejo zastražena, sama vase 111 v svojo nialost zamaknjena; otroci v otroškem vrtcu, piščanci v kuriliku. Solnee je sijalo tako preeudežno, da je dala bolha velikansko senco; in kobilica jc bila mastodont. Kdor jih gleda sedaj, resne, starikave, če-1 j ustave, imenitno stopicajoče, kričave in jokave pritlikavce, se mu zdi. da bere povesti Gulliver-jeve. '.vlepctanje klep na klep. Kolikor tesna je staja, vendar je kotov in kotičkov brez števila, in vsak kot je zase globus. Človek bi rekel, da gleda spako sveta, gleda vtelešen paradokson: ve-soljnost v orehovi lupini, kajii vse 00 fermenta je bile tam po kotih, ničesar ni manjkalo: ozka in £ roka poliMka. doin^c- novi « .. :•;«■ i«e stvari, drobiž in zgodbe za kratek čas. na grobu izmišljeni telegrami, civilizacija od fraka do irhastih hlač, diletantizem in umetnost, obadva v vseh svojih pisanih oblikah, človeško znanje o»l analfabetskih poljan do jezuitskih višav, zamišljena bogo-vernost, godrnjav skepticizem in vnebovpijoče framasonstvo, modrost od Platon: do Breneeljiia, čednosti vse, kolikor si jih je Bog bil izmislil v svoji neskončni dobrotljivosti, bratstvo brez kraja, popustljivost do samoponižanja. blagodarnost do beračenja, zvestoba do histerije, zaupljivost do naivnosti in čisto zraven nezavp-Ijivost do paranoje. hudobnost vsa. kakor jo je bil v bolečini porot lil ter nato v svoji grenki pre-šernosti legijonkrat razcepil satirik satan sam, zakrknjena samo-paŠnost, smehljajoča liinavščina, krivogleda zavidnost, iiropeče živalstvo. tankoglasa poliotnost. sramežljivo izdajalstvo in 11a prste šiudirana mladinska poezija. Vse do fermenta. Nekoč, na primer, so se bili spoprijeli zaradi vprašanja, kako da je izreči krvavo geslo: — '"Vs.-1 zbil!" Nekateri v kotr ; c? kraiko-malo zahtevali, da je treba govoriti, kakor je pisano: "Vse zbilj!" živalice v nadalje uničevalo na ta način, da se jih eksplodira, oziroma razstreli. Prva seja omenjenega zborova-i nja se je završila neugodno, kajti ; nek tovarnar., ki je marljivo pro-I ueeval običaje življenja ščurkov in I stenic, je predlagal, naj država ' New York sprejme posebne zako-! ne proti tem živalieam. Benjamin 'M. Kaye. odvetnik imenovane organizacije tovarnarjev, se je pa temu protivil. češ. da imamo v .New Yorku itak že dovolj zakonov. katerih veljava ni mnogo ve<~-I ja, kakor vrednost teh domačih živali. Tovarnar Cole je potem ei- 1 tal iz nekega časopisa, ki se bavi j v posebnem članku, z raznimi strn-jpi, in tako je med drugim naznanil navzočim o najnovejši iznajdbi 'uničevanja domačih žuželk. Ta iz-! najdba je neke vrste razstreljivi«. ki ima to lastnost, da se ščurek 'ali pa stenica takoj razstreli, ka-: kor hitro povžije kapljice strupa, j Vendar pa ima ta strup tudi svoje I nedostatke. kajti ako se «ra da žu-jželkam po noči. ljudje vsled mnogoštevilnih razstrelb sploh ne bodo mogli spati. tak<» da bi ta strup bil le za policaje, ki so pi» noči v i službi, in ki običajne spč. velike I vrednosti. SLOVENSKO-AMERJKANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne žtevilke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonali, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Roma in. — Rmena |)ošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil - — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko.— (Judne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Sinešnice. — Oglasi. Slike: - * ' " Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke Sail. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. —Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopn. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort št v 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetuim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na dol Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Drugi so ugovarjali; treba da je reči: "Vse zbou!M Nekdo se je celo oglasil s svojo posebno modrostjo: "Vse zbiv!'* To imenitno vprašanje še nikakor ni bilo razrešeno, ko so načeli že drugo: če bi. na primer, pisali fonetično. ali naj bi tedaj pisali — "sve zbou " ali "vse zbov". oziroma "vse zbiv" ali "vse zbiu". — Toliko, da ni prišlo ni predmestji skoro 110 milj d<> i »t lega morja. Glavna cesta je dolga skoro šest milj. Na daljavo k.dvdi štiridesetih milj severno in j /no od reke Dviue se vrši zdaj 'valin.) i/kreavanjc. Pred glav-iin deloin mesta se nahaja zdaj kakih 35 velikih pomolov, dočim so bili pred enim letom le trije ali štirje. N svojo šestdeset do sedemdeset milj dolgo rečno obal jo bi bil Ar-I .mgelsk eno prvih pristanišč na s\etu, če ne bi imel veliko zapreko skoro pol leta, namreč — ledov je. Keka Dvina jc zvezana s • lo mrežo celinskega vodovja, tako .da je mogoče prevažati blago i/. Arhengclska pa skoro do vsakega važnega mesta v Kusiji. Železni kc zveze s tem mestom sicer ni-f^o prav zadovoljive, a jih zdaj iz-oujejo od dne do dne. Tudi de-iajo ra/nc poskuse, kako bi bilo nioži.o omiliti težave z ledom. lička začne zmrzovati že v oktobru, a zdaj pričakujejo, da jim bo mogoče, da odstranijo led, kar se tra naredi, vsaj, do decembra. V to s vrh o se nahajata tam dva naiv~" ja h dolomca, kar jih - svetu, druge pa še grade na Angleškem. Mesto ima zelo zdravo podnebje. a jo zelo mrzlo pozimi. — Dasi i;na več držav svoje konzulate tam. vendar ga Združene države še nimajo. Izvoz živil iz Združenih držav. T *g»vinski oddelek zvezne vla-d»* ja\ Ija, da se je izvoz živil iz republike tekom minulih desetih mesecev v primeri z lanskim izvozom podvojil. V minulih desetih neseeih se je namreč prodalo v inozemstvo, in sicer večinoma v Evropo za »679,000.000 živil. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Jiigislovanska ^nita inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA •LAVNI UBADSTDQl mcdjednik: J. A. GERM, 507. Cherjrj Way <4 koi BH dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Aye., Barbertof Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CET, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dar. MARTIN IVEO, 800 N. Chicago St., Joliet, 111, NADZORNIKI: MTTTH ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kama« City, gani, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, IIL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo, • J. PORENTA, Box 701. Black Diamond, Wath, POMOŽNI ODBOR: JOSEPH M KRT EL, od dražtva av. Cirila in Metoda; HiV. 5, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od droit v a Srca Jenui, Iter. ■, Sly, Minn. JOHN GRAHEK, tt., od drultva Slovene«, »ter. 114, My, Minn. Vil dopisi, tikajoči se uradnih Eadev, kakor tudi denarna poiiijatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse prt Celi svet —.25 i Velika stenska mapa U. S. I na drugi strani pa celi i svet 01.50 POUČNE KNJIGE: Alinov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Domači zdravnik —.50 Evangelij * —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50e., oba $1.00 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.001 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 1. in 2. zvezek vsak po —.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —."jO Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.">0 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE1 KNJIGE: Baron Trenk , —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $3.00 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Krištof Kolumb —.20 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutrovem —.30 Na krivih potih —.30 ■ Na različnih potih —.20 Naseljenci —.20 1 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski —.20 1 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 : Odvetniška tarifa —,30 Prihajae —.30 Pregovori, prilike, rja ter snovala misli in načrte, j (Pride še.) Orehovo olje. l>«'tos, ko gre tako trda za na-. mizrio olje in za zabelo sploh, izdelujejo zlasti v Nemčiji v večji meri \7. orehov olje, ki je neki ja-| ko okusno. 100 kilogramov svežih orehov da 6t> kilogramov suhega ] blaga. Iz tega se dobi 24 kilogramov suliih jedrc, katera dajo o-| kroglo 12 litrov olja. Ako raču-jnhno, da stane 100 kilogramov o-reliov 60 do vendarle še zaceli rana. ki so mu - jo vsekali dogodki. i In res: iz vrtincev dvomov in . obnpa ga je kar naenkrat poteg-! nila misel na Tilko____ Kako je prišla ta misel? Odkod . je prišla f Zakaj je prišla? Prišla x je iu zablestela mu je pred dušo, in v tej misli je zaslutil rešitev, . četudi se za prvi hip ni zavedel, t kako in kaj ! . — Tilka... t Ah. da! Tilko hoče izrediti dru-. gače.... Vse drugače kakor Je-rieo! Ako bo dekletce živelo — "saj bo živelo? — bo pazil nanjo j kakor na punčico svojega očesa.1 . In ko bo dekle prišlo enkrat v ti-1 . sta nevarna leta. lie. iu Tomaž se' , je tesneje oklenil svoje misli, te-J daj bo šele pazil nanjo. Paxil bo .j nanjo bolj kakor na punčico svo-. . jega očesa----in tako bo na Tilki popravil to. kar je zamudil pri Jerici! — | Ta misel — lepa in svetla — 'mu je prišla tisti večer, ko se je] vračal iz mesta. Ta misel, lepa in I tolažilna. ga je kar hipoma zo-l pet postavila v življenje. Zdelo j se mu je. da je naenkrat zopet o-živelo okrog njega, kar se mu je zdelo, da je poprej umiralo, ali pa že izumrlo. j — Ako bo dekle živelo____Ako bo Tilka zdrava in bo živela-- Tisoč misli in načrtov se mu je porodilo v- glavi. — Ako bo Tilka zdrava in bo živela, bo enkrat vse zopet popravljeno, vse izbrisano, vse pozabljeno. In prejšnji mirni časi se bodo zopet vrnili in vsa dru-j gačna bo zopet vožnja v mesto in nazaj. i Gorko mu je postalo pri srcu, i In iz ponižne želje, naj bi Tilka živela, se mu" je porodilo trdno prepričanje, da bo živela — da mora živeti.... — Živela bo. In zdrava bo. In močna bo, kakor je bila močna Jerica. In ko bo prišla v tista leta. tedaj bo tudi Tilka prva v vasi. in vse bo gledalo za njo. A Tomaž. Mrakov Tom#ir. bo pazil nanjo bolj kakor na punčico v svojem očesu..... Dozdaj se ni brigal za otroka: vso skrb za to je prepustil mate ri. Od tega hipa dalje pa je bilo drugače. Z neko h!a«tjo, koh da ga čaka doma kaj posebnega, je hitel iz mesta proti domu. Lep večer je bil. ker je luna sijala in je voda šumela. Mrakov Tomaž je pač zapazil in občutil, da je lep večer: vendar se ni brigal za luno niti za šumenje vode. On jr* hitel in ne prestano priganjal Prama: ua lastne oči se je moral prepričati, ali je dekletce zdravo, ali bo živelo. — In pristopil je k zibeli. kjer je ležala Tilka. In z okorno roko. varno, kakor je mogel, je odgri-lii 1 zagrinjalo. Izpod odeje je molela drobna glavica s suhim, bledim obličjem. Otrok je dihal s malce odprtimi usti. Oči je imel zaprte: le na lahko je potrepava-la trepalnica, ko se je Tomaž približal z lučjo. — Tistikrat je zrl prvič Tilki v obraz tako blizu in tako pozorno. — Mati, ali je zdrava? Ali bo živela? Kako mislite, mati? Mali se je seveda silno začu-dija. Doslej tega ni bila vajena. Odgovorila je pa čisto nakratko in mignila z ramami: — Ne vem. Morda je mislila : — Ako smrt poliere otroka, bo itak najbolje. Tomažu pa se je zdelo, da mora izsiliti po v oljen odgovor. — Jaz pa mislim, da otrok še lahko živi.... Koliko otrok je, ki so izprva bledi in slabotni, pa vendarle žive. Nemara. Slabotno je res in božjastno je tudi. Kaj bi bil dal. da bi prešla ta skrb in bi mogel z zaupanjem gledati v prihodnjost! Včasih je za kaj časa samega sebe pregovoril, da je verjel, kar je upaL A navadno le za malo časa. Takoj je bil zopet na vrsti dvom: kaj pa, če bi bila Maruša iz Dobja vendarle uganila?! Sosede so hodile večkrat v hišo in se pogovarjale o Tilkinem zdravju. Nasvetovala je ta to, druga drugo: ena je prerokovala otroku smrt, druga zdravje, kakor je to sploh navada med ženskami. Tomaž je vlekel na ušesa vsako besedo: potetn pa Je živel pod ! vstisom zadnje besede, ki jo je čul. Ce je bila ta beseda ugodna, i je bil vesel in poln upanja. Če je j pa čul manj povoljno sodbo .je bil za par dni ves potrt in obupan----Kolikrat je pristopil k1 j zibelki, ako ni bilo matere v hiši, >j in dolgo in pozorno opazoval vsa- > ko mišico in vsako potezo na ofro-• - kovem obrazu! Biti so upi, ki jih druzega tudi očitanje. Vsak po gled, vsaka obnaša, ga je globoke ranila v dušo. Kad?"*1 je bil sam — uaj je bilo že ponoti, ko so drugi spali, ali pa kadar je samoten vo j zil po eesti iz mesta — so se mu j misli vrtele samo okrog zadnj* ] nesreče. In četudi je izkušal. da s< j vzdrži na površju drugih misli in j , tako vsaj za trenotek pozabi Je j riee — ni šlo. Iz vsake najnavad J nejše misli je prešel zopet na t.i I! predmet. Niti ene mirne iu pa j metne misli ni bil več zmožen. In to. čutil je. ga je staralo bolj ka kor pa njegova leta. Kaj let je pa takrat imel Mrakov Tomaž! — Petdeset — kaj je to! In vendar, kdor ga je pogledal od strani, ko je šel vpog-njen poleg voza in je opiraje se ob ročico pri vozu. pomagal v klanec, bi bil moral vsak reči: — To je staree pri sedemdesetih letih. Glava mu je biTa sklonjena, noge so se šibile. oči so bile mirte in liee razorano in izsušeno... . To so prinesli dogodki. Dogodki, ki so prišli, kakor pride hudournik izpod Blegoša ! So ei*lo vožnja mu je postala dolgočasna. Poprej se je vselej veselil, kadar je imel peljati v mesto. Že dali poprej je bilo vse tako praznieuo in slovesno okrog doma. Ljudje so hodili ter naročali. Tomaž je zapisaval in skladal prazne vreče in mehove na kup. Mazal je voz in gladil Prama. češ: jutri zopet greva na pot. In Prani, se mu je zdelo, ga razume. Tako ga je gledal vdano ter strigel z ušesi.... Zdaj pa nič tega! Zdaj mu je bila vožnja v mesto prava muka. Sreča vat i je moral Stefanka, ki j<* vozil z novim konjem in novim kolesjem. In zdelo se mu je, da ga gleda Štefauk z nekim čudnim pogledom, kot bi hotel reči: — Zakaj me nisi poslušal ? Zdaj imaš! In drugi ljudje — Tomaž jim je bral z obraza — so govorili in mu očitali: — Vse vemo, vse vemo! Revež! Premalo skrben si bil pa preveč si zaupal na njeno poštenje... . Stefanka si sovražil: a glej : Stefank ima novega konja, nov koleselj. ima pridno ženo in bo imel poštene otroke.... — Ah — vse to in morda še več, so -d mislili ljudje, četudi mu tega niso povedali v obraz! Že se je bil poprijel misli, da l»i zai se izbrisali iz spomina ti dogodki! Zastonj! Ti dogodki so bili.... in prišlo je do tega. da jo je zapeljal in vničil! Jerica kakšno dekle je bilo! ~*rva v vasi: najbolj priljubljena, •ajbolj spoštovana. Vpričo nje so lili tiho celo kiafači in kvantači; u-ki strah, neko spoštovanje je avladalo v družbi, če je bila ona raven. In če se je reklo: — Mra--ova Jerica je poleg, — je vsak edel. da ni nič nepoštenega. Tedaj pa pride oni Lah iu jo niči! — Prišlo je kakor strela. Prišlo je ' akor hudournik, ki pridere izpod Megoša: nihče ne ve kdaj: nihče •e ga ne nadja — in vendar pri-li ri in pokonča in vniči! Jerica je ostala v sramot«.... 'olnir je prešel____Štefani: pa se "e oženil in dobil nevesto pri so-odu. Ženiti se je moral, ker ž< n-ke ni bilo pri hiši. Tu se je oženil ->ri sosedu. Tisti dan. ko je bila Štefaukova •vaiba, je izginila tudi Jerica; bi-1 •i je komaj iz otročje postelje, ^ekli so, da je šla za svojim žoi-»irjem. V resnici je pa pobegnila v Ameriko, menda res z /olnirje-im denarjem. Od tam je pisala samo enkrat in rekla, da je lic-rečna, da prosi odpuščanja, pa d;» laj za Tilko skrbe. Po tistem se ii čulo o Jerici nikdar več. Tilka pa je bilo slabotno dekletce. o katerem je prerokovala Do-Senska Maruša že pri rojstvu, da ne bo živelo eno leto! Tako je bilo! Iludo se je bilo >forilo. In tako so TomaŽa postarala le La. Pravzaprav ue 1- ta. ampak de-Todki. Kako je to glodUo na duši neprestano! In kakor krt. ki pra vijo da izpodjeda korenine, nazad-•ije vse raz je, tako. se je bal To-uaž. bo tudi ž njim. Ene vesele, mreste misli ni skoro več imel. — Vse. karkoli mu j«* prišlo na pot. rra je spominjalo Jerice. Štefauk. ki ga je srečaval: vt/.uiki, ki so prijazno govorili ž njim, so mu klicale v spomin [retekle dogodke. četudi je govt.ril z ljudmi nnj-navadnejše stvari, govoril in ob-Tovoril je hitro. 1:or da bi se bal. ■a nazadnje prid* na vrsto vpra-*anje o Jerici. Pa četudi v pogovoru ni nihče omcnjrl Jerice — TomaŽ je menil, d.: bere v očeh till stih, s katerimi je govoril, poleg Pavel Perko: Mrakov Tomaž. Z naših gora. (Nadaljevanje). Ah kako s<> čudno škripala ko-i lesa! Lestve pri vozu, na katerih| j.* bilo naloženo vreč in mehov, so ječa le pod težo. Vrvi, s katerimi j«' vlekel Pram, so se natezale. Bi« je pel vedno bolj pogosto.... J In vendar neka misel le ni hotela j preiti, misel, ki ga je tlačila kakor mora. Tomaževo lice je bilo sicer žej, po naravi nagubano. Pri misli na Jerico in Štefanka pa so se gube ki so bile sicer nnokroglo zavit okrog ust. čudno podaljšale in nt navadno izpremenile. Oko, iz ka terega io sicer sijala satua pohlev i i ost ill posrežnost. se je hotel svetili v nekem čudnem blesku.. in vendar Štefauk ni bil kri\ kar je prišlo! Kriv je bil oni -ona glista podolgasta. oni Lah! (ilista je bil; suh iu bled ter vsi l j i v s svojo prijaznostjo, blebetam iu netečen. A vseeno — kje je neki moral inmti oči — vseeno s<* j«' zagleda la vati j — v onega Laha! In kar je bilo najhuje — Tc maž. stric njen, j<* bil slep in glul pri tem. Gledal je, pa ni videl poleg je bil, pa ni zapazil! — Tomaž, tole ne bo «v-isto prav Pazen bodi in oprezen! Takitn-b gosposkim ljudem ni veliko upa ti'. •— llaha! Bežite, bežite! In prepričan je bil, da ga oj»o luinjujo sosedje iz gole zavisti, za to k»*r si je bil izbral, Lah Toni "žolnir", stanovanje pri njem in ne drugje. In kdo ga je še opomnil takrat' Stefunk! Mladič, ki komaj ve, kaj so take stvari — njega, ki je iz kiišcii iu previden. — llaha! Imel bi jo rad. zato govoriš! A ljudje so prav imeli. Kar To lini/, ni hotel zapaziti in česar tudi mati ni vedela — to je bile Žolnir j«' meril po naših hribih in risal in zapisaval v svoje ma pe. Ljudje so rekli, da bo vojska In z občudovanjem so so oziral /n njim ob nedeljah, kot da ima v svojih mapah moč iu oblast, da prepodi sovraga, preden se je še prikazal. Ni čuda! S kako samo zavestjo je pa tudi razgrinjal svoje popi rje in postavljal kole in stojalu tam po poljih iu bregovih' h a ko bi si naj potem ne bil štel v »ast Mrakov Tomaž, da se je nastanil žolnir ravno pri Mrako vih. Mrakovi so imeli pod strehr lepo svetlo sobico z razgledom na vas». Tomaž si je večkrat rekel: — Nihče v vasi, niti sam župan, ni uui take sobice pod streho. — V tej sobici "fi je nastanil žolnir. Seveda je bil ponosen Tomaž, če so Priporočilno pismo v prid nepoznanemu človeku. (Benjamin Franklin.) Pariz, 2. aprila 1777. Nosilec tega pisma, ki je na potu v Ameriko, me je prisilil, da mu dam priporočilno pismo, dasi-ravno m i je tako nepoznan, da niti za njegovo ime ne vem. To izgleda >ie»*r kot izvanreden slučaj, toda zagotovim vas, da kaj take-ir.i pn nas ni nenavadno. Često-krat se namreč pripeti, da mora ti' poznana oseba priporočiti nepo-znanea in večkrat se tako ljudje medsebojno priporoče. V kolikor pride nosilec tega pisma v pošte v. morate se o njegovem značaju in zaslugah sami prepričati, ali pa njega vprašati, kajti on mora o tem vs.-kako boljše vedeti kakor jaz. Vsekakor ga pa priporočim vsem onim javnim osebam, kojim j«' v>akega tujea, ki je neškodljiv. priporočiti, in tako upam, da mu izkažete, potem, ko se z njim boljše spoznate, vse usluge, za ko-j<- mislite, tla jih zasluži. S tem vas i-kreno pozdravljam itd. V VAŠKEM HOTELU. (Simeon Ford.) Vzgojili so me v državi Connecticut. toda ne po moji lastni krivdi. Se p red u o sem postal polnoleten, pripetil^ se je mojim stari-sem ena izmed mnogih nesreč, ko je so zasledovale skoraj neprestano vse člane naše rodbine in tako smo bili prisiljeni ostaviti lepo domačo hišo v New Yorku, ki je bila opremljena ne le z vsemi modernimi udobnostmi, temveč Tudi z velikim številom mortgages, glase*ill se na različne svote. Preselili smo so v "Windham county, o/ironia v središče pokrajine, kjer se pečejo najboljši "paji". Vasica je bita prijetna, krasna, mirna, tiha. zdrava, divna in lepa, oddaljena tli milje od ulične železnice in ve bolj od mestnega hrupa. Tamkaj se ni nihče spodtikal nad t 'in, ako je kdo pri obedu ali večerji nosil jedila z nožem v usta. Moja trditev, da je bila vasica mirna, je le splošnega pomena, do-•itu je zatrjevanje, da je bilo tamkaj z1 lo zdravo, smatrati povsem 1'i snim. Ako v vasi kdo umrl, ki je bil preko osemdeset let star, obesili iJa hišni zvonec velik žalni trak bcb» boje in ko so ga potem pokopali, so vsekali na na-«ri obui kamen njegovo ime. Ono vasico s. m ostavil že pred petindvajsetimi leti z namenom, da si poiščem sreče, kojo pa še vedno zasledujem — toda stari ljudje v \a>i. ki sem .jih pred tolikimi leti ostavil, s.- niso prav nič postarali. Minulo poletje, ko sem bil tamkaj s svojimi otroci, sem opazil, da so \ si stari ljudje še ravno tako ži-\idmi, kakor so vedno bili. in v iz-ložbeiiem oknu edine vaške pro-dajalniee so bile izložcne še vedno iste slaščice in oni isti žepni noži kakor prid petindvajsetimi leti, ko se mi j»- obudila želja, da ku-di d predajalnieo, ko postanem bi»)jHt. V. deco s«-|)i s»- nastanil v vaškem hotelu in izkušnje, katere sem tu d<»živel, so mi kasneje zelo koristile. Kadar je ireba ilobro premislili o kakem zelo zapletenem vprašanju glede uprave hotelov, i' bij skušam uganiti, kako bi \so stvar rešil omenjeni vaški hotelir. Pote;n storim ravno nasprotno. hi vemlar je imel oni hotelir mnogo zelo praktičnih idej. katere bi tudi jaz zelo rail uvedel v svojem hotelu. Tako je starček vedno iskrbel za to, da so si moral; njegovi »gostje sami žagati in s-kati drva, uko so hoteli imeti dovolj toplote v sobah. Potrebni les jim j<* seveda on prodal, dočim je žage in sekire velikodušno posodil. Ako se pravilno spominjam, morali so gostje pri njem kupovati potrebni loj za mazanje žag. toda slednje je, kakor rečeno, on posodil. Naša soba je bila v tretjem nadstropju; strop je bil zelo slab iti komadiči zidu so neprestano padali na tla. Podnevu me to ni mnogo motilo, toda ponoči, ko so podgane veselo skakale po od«--j». vsled česar sem se seveda prebudil. mi je večkrat padel koma-dič stropa na glavo in tako vsaj '.! asno pregnal podgane. Sredi sobe je stala dokaj velika železna peč, slična malemu obrežnemu svetilniku, ki je zamrznil na lu-bradorsškem obrežju. Peč je imela več konjskih sil, v kolikor pride poraba drv v poštev, in poleg tega je imela tudi ono ta mersko znamenitost, da je bila soba tem bolj mrzlo, čim bolj je v peči gorelo. Poč sem povsem znanstveno preiskal k* konečno prouašel, da i j je stopetindvajset odstotkov to-: plote odšlo po dimniku v mrzlo ozračje, dočim so se ostanki toplote spremenili v razne formacije revmatizma in ozeb. Ker sem dokaj mirne naravi, sem peč le redkokedaj ponoči naložil, vsled česar sem moral radi mraza rano vstajati in so ogreti s tem, da sem na dvorišču žagal drva. Na svetu imamo mnogo mrzlih predmetov — mrzle roke, mrzle noge. mrzle steklenice in zmr-znena ušesa — toda najmrzlejši j predmet na svetu je sekira, ki leži vso noč na kupu drv v državi Connecticut. Drugih posebnosti v tem hotelu nI bilo. Hrana je bila dobra in tečna. Vsa jed je prišla naenkrat na mizo in gostje smo imeli pravico, da si je iz skupne sklede vsak sam poslužil z onimi komadiči. ki so bili za tega ali onega najbolj zapeljivi, in sicer tako, da se pri tem ni izgubilo mnogo dragocenega časa. Ako primerjamo to jef-fersonsko priprostost z navadnim banketom, se človeku dozdeva, da je postal kralj. Vendar sem se pa prepričal, da so bila tedaj vsa jedila boljša, kakor dandanšnji. Se sedaj se radostno spominjam, kako prijetno so bili živci razburjeni, ko se ji* oglasil zvonec, s katerim so vabili goste k obedu. Kako izredno sem tedaj hitel k pralni-ku ki je stal blizu vrat, zajel iz njega potrebno vodo in se umival. In brisača, liože moj, brisača! Dan. ko smo v onem hotelu videli čisto brisačo, je bil zgodovinskega pomena. In tudi glavnik je bil zgodovinske vrednosti, toda kljub temu smo se ga. vsi posluževali ravno tako, kakor generacije pred nami in kakor se ga bodo posluževale generacije, ki pridejo za nami. Ko smo konečno opravili našo toaleto, hiteli smo vsi v go-stinjsko sobo in tam uničili jedila, ki so bila boljša, kakor ona, vsled katerih slavimo Lueulla. Harvev Parkerja in Delmonica — kako sem tedaj znal ceniti jedila! Jamaica in vojna. Prvi prostovoljci iz imenovane kclcnije odpotovali v Anglijo. I/ Kingstona, Jamaica, se jav-lja. da je prvih 740 prostovoljcev odpotovalo v Anglijo, da se tam , pridruži angleški vojski. Od se- 1 daj naprej bode imenovana kolonija poslala vsake štiri mesece po " vojakov v Anglijo. Od vojaštva se je poslovilo nad 20.000 ljudi. koji so vojake pred odhodom obdarovali z mnogimi potrebščinami. Nabiranje prostovoljcev se i sedaj vrši redno po vsem otoku. Vlada kolonije je te dni naročila prvi aeroplan, ki bode veljal £2200 (funtov sterlingov) in katerega bode podarila angleški vojni upravi. Tudi prebivalstvo Turks Islan-da je pričelo nabirati prostovoljne denarne prispevke za nabavo raznih vojnih potrebščin, koje se pošljejo angleški vojni upravi. \ Vesti iz južnih republik. _ i Carine prosti izvoz živil iz Chile; peruansko - chilensko razmerje; brazilsko delavstvo za mir; mehi-kanske železnice. I/. Santiago, Chile, se javlja, da j se je povodom posebnega zasedanja ehilenskega kongresa raz- ' pravljalo o prostem izvozu živil iz Chile \ inozemstvo. Ko se je ( pričela evropska vojna, je vlada bila prisiljena prepovedati izvoz ; živil v inozemstvo. Ker je pa bila ^ zadnja žetev izredno obila in nje kakovost izb orna, je izključeno, ' da bi v republiki vsled izvoza nastalo pomanjkanje živil. V.sled te- y ga so se trgovci in poljedelci zdru- 1 žili ter naročili svojim zastopni- ; kom v kongresu, naj poskrbe za ^ zopet no dovoljenje izvoza, ker inače bi cene tako padle, da bi se sploh ne izplačalo delo na polju. Zakon, ki prepoveduje izvoz živil v inozemstvo, se z 31. decembrom razveljavi. ' Iz Lime, Peru, se poroča, da se je tamkaj pričelo s splošno agita- ! eijo v s vrh o zopet ne ustanovitve : diplomatičnega občevanja med republikama Peru in Chile. Razmer- : je med obema deželama je bilo že dalj časa zelo slabo, in sicer radi nekaterih obmejnih pokrajin, o katerih obe vladi izjavljata, da so i last tako republike Chile kakor j Peni. « Tz Rio i*ie Janeiro, Brazilija, se i javlja, da se je tamkaj vršil mednarodni delavski kongres v svrlioj« ustanovitve nuni y Evropi H t kongresu so prišli tudi delegatje iz drugih dežel. Zastopane so bile vse delavske unije brazilskih držav. Uspeh kongresa je seveda brezpomemben, kajti na želje delavstva se evropski luogote; nikdar ne ozirajo. V New York je dospel sen or Pani. predsednik državnih mehi-kanskiii železnic. V krafkein se prično namreč posvetovanja med zastopniki mehikanske vlade in ameriškimi lastniki mehikanskih železnic, katere se potem zopet izreče kontroli naših državljanov. Kakor znano, so bile velike mehi-kanske železnice v kontroli Američanov do leta 1910. oziroma do tedaj, ko se je pričela revolucija proti tedanjemu predsedniku Por-ririo Diazu. ^ i> - TOLAŽBA. Na ustnih cvetočih igra ti nemiren nsmev kot solnčni bi žarek v kristalnem se ježem kopal. O vem, ker slišala nove ljubezni si spev, ljubezni, s katero mi drugi je tebe oropal. Naj bo! V tolažbo takratne bolesti. ko vaju duhovnik bo združil za večno, mi duša bo polna ponosne zavesti: da prvi sem ljubil te — ljubil nesrečno. Dragoslav Cilk in. Pittsburgh. Pa. Najdenina. Brvar je šel nekega dne v misli zatopljen po cesti proti domači vasi; mislil je pa itak vedno dosti. Ta zamišljenost ga pa ni ovirala. da je nekoč našel sredi ceste bankovec za dvajset-kron. V žep ni hotel vtakniti bankovec, saj to bi bila najdena tatvina. Brvar pa je bil pošten mož; da bi ga nesel na okrajno glavarstvo in čakal na najdnino, to mu tudi nikakor ni ugajalo, ker najbolj .ga je zajezilo, ako se je kako stvar dolgo zavlačevala. Sedaj mu šine v glavo dobra misel (dobre misli je vedno goji! ». "Oho", si je mislil, "položi osemnajst kron doli in tako si že svojo najdnino odtegnil." Pečeno — storjeno. "Toda jaz teh osemnajst kron ne položim sredi ceste, ne. tu bi jih lahko našel kak nepoštenja kovic." Potem je teh osemnajst kron skril — seveda za onega, ki jih je izgubil — v travo in vesel odšel, med p°'.jo pa seveda zopet obilo mislil. Brvarka se je drugi dan zelo čudila, ko se je njen mož zopet napotil v mesto. "Saj greš vendar komaj vsaki mesec enkrat v mesto, sedaj greš dva dneva zaporedoma V* "Opraviti imam tam", je rekel tajno Brvar in hitel proti mestu. "Videti hočem, ako je oni, ki jc bankovec izgubil, že našel svoj denar", tako si je med potjo mislil in dospel do mesta. Ne, nihče še ni bil tukaj; vse je še na prostoru nedotaknjeno. Sedaj je Brvar ju zopet prišla na um dobra misel. "Saj sem vendar zopet zaslužil najdenino", je mislil sam pri sebi in četrt ure računal, koliko mu gre. Položil jc nazaj v travo .šestnajst kron in dvajset vinarjev ler zadovoljen z zaslužkom šel domov. Brvarka se nikakor ni zamogla dovolj čuditi, da je njen mož šel sleherni dan v mesto ter si tam iskal svojo najdenino. Konečno je bil ostanek tako majhen, da si ga je Brvar kot pošten mož brez očitanja vesti prilastil. ''Vendar je to lepa stvar z najdenino in poštenjem, samo malo preveč smešno je pa tudi!" si je mislil, ko jo je zopet domov mahal. Slučaj. "Ali si že slišal, da se bosta obe hčeri našega soseda omožili?" "Da. To bo pač prava družinska solata! Oče je t rgovee s krompirjem,. eden zet je tovarnar za kis in drugi zet pa je tovarnar za olje!" Dober izgovor. Gost: "Gospod gostilničar! Jaz se moram pritožiti zaradi velikega nemira v vaši hiši; vso noč nisem zatif=nil prav nič nisem mogoi zaspati!" Gostilničar: "Verjamem; če vi očes ne zatisnete. kako pa naj pote® zagpitel" _________ 35 - ZASTONJ ksb 14 K GOLD SK $5.65 UNION SUPP^m^j^^r, Dep. 331, Saint Louis, Mo. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste iadelnjem Is : popravljam po najnižjih cenah, a de- ! lo trpežno ln zanesljivo. V poprav j tanealjlvo vsakdo pošlje, ker sem i« oad 18 let tukaj v tem poslu ln seda: v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo sahteva bres n^daijwifr vprjtfanj. JOHN WENZEL, 11» Basi fžnd Bt, ClevelaM. OU» 1 JOS. TRINER, izdelovalec •1333-1339 SL Ashland Ave., Chicago, 111. Ce se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-ralgično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c. trine rs i v EL1X3P. ^ S bitter-v/ihe ^^SnS*1 % TRINtROVO horkejviko ^^W byJOSEPH TRINEF 733 S Ashland Ave. — Cmr-ACO. ILL ^^J TWIN ER=JEVO ameriško Elixir grenko vino. To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To sredstvo tudi Olajša bolečine v notranjosti, odpravi konstipacijo, ustvari tek, ojači prebavno moč, vzdrži organe pri delu, odpravi nervoznost.| Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti in kiorozi. Cena $1.00 V lekarnah ' VRNIMO SE. Mi vsi se radi spominjamo dni, L.j smo bili polni zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pripravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni sistem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro opazite kako neredno&t, vzemite Slovensko - Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING ! COMPANY, 82 Cortlandt St., New York, j U zalogi ga imajo tudi! nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica! 6104 St. Clair Ave., Cleve-j land, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Lesko vie, Box 44, —! Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut' St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N.l Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi ; mes Ave., Indianapolis, Indi M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in j več drugih naših zastopni-! kov po drugih naselbinah, i Fr. Cherne, 9534 Ewing! Ave., So. Chicago, m. USTNICA UREDNIŠTVA. Naročnik, Cleveland, Ohio. — V južni Califomiji so najgorkejši kra.ji. Koliko je Slovencev v Cali-forniji. vam pa ne moremo povedati, ker nimamo liikakih tozadevnih podal kov na razpolago. Po našem mnenju jih je največ naseljenih v San Francisco, potem v Los Angeles in Pasadeni. Razkropljeni pa sil vsepovsod. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA ČANDEK. Pred enim letom sva bila skupaj na West Allis in Milwaukee, Wis., in sedaj ne vem, kje nahaja. Prosim cenjene rojake. če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Prank Požar, Box 176. Mellon. Wis. (18-21—12) _ NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjam, da sem odprl novo urejeno TRGOVINO na 312 National Avenue, kjer prodajam vsakovrstna iiiož-ka. ženska in otročja obuvala po najnižji ceni. Zajedno pa tudi popravljam stare čevlje. Za obilen obisk se rojakom toplo priporočam. Martin -Jug. ;J12 National Ave., Milwaukee, (18.21.23—12) Wis. Kje je moj bratranec ANTON KOVAČ l0 ? Doma jo iz Ost rožnega brda na Krasu. Lansko leto je bil v Lowell, W. Va., kje pa se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu zuaii njegov naslov, da ga ml naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Anthonia Humar, U414 Spilker Avenue, Cleveland, O. (16-18—12) Rad bi izvedel za naslov svojesra prijatelja FRANKA SELAK. Pred tremi leti sva bila skupaj v Gradcu na Štajerskem, doma je pa iz Sevniee na Dolenjskem. V Združenih državah biva že kaka tri leta. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznnai. ali naj se pa sam javi. — Frank Grab-ner, Box 92. Thomas, W Va. (15-21—12)__ Rad bi izvedel za svojega prijatelja ANTONA STEFANČIL'. po-domače Škerlov iz Jablanice pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Rutar. Box 20. Czar, W. Va. (17-20—12) Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za renutičic bolečine, ekereleal in nefib-čnost sklepov in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington St. New Y.rk, N. Y. Velika zaloga vina in žganja, f ^^ ^ MARIJA GRIILL ^HH^L^^^flSnt Prodaja belo vino po................ 7:jc. gallon - črno vino po................ 50c. jj^^^MBK DroSnik 4 gallone za .................... $11.00 S Brinjevec 12 steklenic za................ Š12.00 ' 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 J^^HfflflHS^ Za obilnc£naročbo ae priporoča f^ Marija Grill, W 5308 St. Clair Aye., N. E., Cleveland, Ohi« f Kje sta JOSIP K ESN IK in FR. VAUTARDoma sta iz Moravč, fara Sv. Kri/, pri Litiji. Pred let "m >M .»dšla iz Forest City. Pa., v Thomas. W. Va. Ce kdo ve za nju na>!ov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se sama javita. — Louis Kota r. Box 61. Vandling. Pa. (16-1 S—12 lSC-eni svojega brata JL'RA Id-1.-JANOV1Č. Zadnjič sva bila skupaj v Charleston. W. Va.. kjer sva delala pri Pat rn C're»-k. Norwich. Prosim c ^jene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani javi. — Turno Dejanovič, R. F. D. 1. Kinzna, Pa. (16-18—12) EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn, Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413. Za obilen poset se priporočam. •TOS. SCHARABON. i Rad bi izvedel za naslov svojega . prijatelja JOHNA KRAVA-1 j NJA. podomače Rugarjev Ju-l ane. Slišal sem', da se nahaja nekje v Montani. Prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da «ra mi naznani. — Ludvik Vulč. 1 »ox 202. Darragh. Pa. (17-20—12) Kje sta KRISTEL.T PŠENICA in JOHN MU NIČ ? Prvi je bil pred enim letom v Claridge.1 Pa., drugi pa v Portage, Pa. Prosim, da se mi javita, ali pa če kdo izmed rojakov ve /m nju naslov, naj ga mi naznnai. — Matija Hudovernik. Box 59S. Forest City. Pa. (16-18—12) S Iščem svoja dva brata FLORI in JOE BRVLC. Pred enim letom sta bila v Clevelandu. sedaj pa1 ne vem. kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi nju naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Annie ( Tomažin. Box 195, Yukon. Pa. Westmoreland Co. (17-18-1211 GLAS NARODA, 18. DECEMBRA, 1913. WATERLOO Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P. pogledal človek, so bili s~uti sovražniki. — Obkoljeni smo bili od vseb jstrani. Niti generali, niti častnik, da. še cesar ni imel nikake priložnosti za rešitev. Jaz sem letel z Bucliejem in petimi drugimi tovariši proti kmečki pristavi. Granate so nam kazale pot. Nikoli pa ne bom pozabil, tudi če bi živel še sto let. strašnega upit-ja. ki je napolnilo celo dolino. Gotovo je bilo slišati to kričanje na več milj daleč. Zdelo se mi je. da kriči eeh; Francija in da poziva svoje vojake: — Na pomoč, otroci. jaz umiram. Ne. tega vam nikakor ne morem popisati. — Slednjič sem začel jokati kakor otrok. Btiche me j( hotel vleči seboj, toda jaz sem se branil in jeclal: - Pusti me. pusti! — Izgubljeni smo, vse smo izgubili ! Na Katarino, na gospoda Gulden in na Pfalzburg nisem niti mislil. Se danes se mi čudno zdi di: nas niso pobili angleški in pruski jezdeci, ki so jahali v t ropa h po cesti. Mogoče so nas smatrali za Nemce. morda ^o pa imeli naročilo, da morajo vjeti samega cesarja. Nasproti pristave Rosonime smo morali zaviti na desno v polja, ker so bile tam zadnje postojanke naše garde. Gardisti so se neustrašeno borili. Cesta je bila podobna strašnemu mostu. Kdor ni šel po njem. je bil izgubljen. (Nadaljuj« m). NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jili bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik ^hmmmmmmmmmimm^ma GLAS NARODA. IS. DECEMBRA. 1015. r ^ S Veliki vojni atlas a vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij t skih posestev vseh ?eles0. I Obsega 11 raznih zemljevidov m na 20tih straneh in vsaka stran je lOV-i pri 1 3"V£ palca velika I Cena samo 25 centov. I Manjši vojni atlas ■ ^občega devet raznih zemljo vidc I na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. S Cena samo IS centov. K Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak 19 lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre-g| bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod H tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne V države. g Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov S in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem | odjemu damo popust. I Slovenic Publishing Company, ■ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y ZASTONJ ^deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) ____ HPVJ^U11111 ■ ^^r^TVT^K-^^T^-j^^V,^ 1 Ta POSEBNI KUPON je vraden deset (li) Sf MABSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m bm fa predloži skupno i devetdesetimi (60) aH vel rte almi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki sus m Uk HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali Ki M< K THB AMERICAN TOBACCO CO, IM rrsmlass Dept. 49« Broome St, New t*rte, M. 1« y^gf Ta ponudba ugasne 31. marca 1916. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Little Falls, N. Y. in okolici. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako : postati -državljan, kjer se oglasiti za dr- ' žavljanske listine. i Sorodniki naj bi se sestali s pri- 1 seljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. P«WI MIAKT? ne osWdi^RermmtlMm, koatlboi aH trrsnje ▼ rokah. nogah in križn v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opeklina, bole. ture. kraste in grinte. potna noge. kurje oči. bradorice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brea uspeha rabil, mo jamčim n $6.00. Pišite takoj po Ioanik in knjižico, pcčtiem sastonj. JAKOB WAHClC, IMS E. 84th St, Cleveland, O. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost ]e> 21 pri 28 palcih. i .jp Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij j. I. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Eyrope $1,50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena jek15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držaj. Vsi so vezani ▼ i platno in vsak stane 50 centov. | Naročila in denar pošljite nmi Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Streel, New York, N. Y. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS MRBDi mojimi i mmmm BBS VSAKOVRSTNE TISKOVINE ilSH IZVRŠUJE Ptf NIZKIH " CENAH. • * jp. • " DELO OKUSNO • * • 9 0 • IZVRŠUJE PREVODI J DRUGE JEZIKE, UNUSKO ORGANIZIRANA. « • «i POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITO NAi SLOVENIC PUBLISHING GO. ' 82 Cortlandt St., New York, N.Y. 1 dobite "GLAS NARODA" skosl itlrt mesece dnevno, ftsvsemit nedelj In po-atavnih pnumikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na testih straneh, teko, da dobite tedensko 16 strani berite, t mesecu 150 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donate dnevno poročite ■ bojišču te nine stt-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta Številka jasno govori, da Je list selo rasširjem. ▼se osobje liste je organizirano in spada ▼ strokovne ulje. Liti Nadaljevanje). s Po preteku četrt uiv ->1101 /•' videli bitko pri llougouinoutu. Ma- jj hoina je >inil skoraj i/. \>«'li po^iupij visok plamen. Granate so pokali* in prinele. da je l>ilo jrroza. ^ Vn^N'skt* in >adki* mi zdele danes še moeiiejše kakor prej- -sin dan. Ko s»> nas žareli Prnsi napadati od strani, sem vprvic malo podvomil. re bomo zmagali ali ne. t'e bi se hoteli umakniti, bi se moralo to zgoditi v sihu-m nrrrdu. Tavati med dvema armadama, ni ni-kaka malenkost. 1 Pri tej misli sum prebledel. V tem trenutku je pa zaoril za menoj iz tisočerih «rrl klie: /A-vel eesar! — Pogledal ^'ln skozi odprtino in opazil vso kavalerijo na-šejfH ib-siie^a krila, vsejra skupaj kakih .~»l)()() mož. ki se je pomikala preko eesti- v dolino med Houjroumontom in La Haie-Sainte. .Jasno mi jt bilo. da hoeejo kavaleristi iiapasti Angleže in odločiti našo usodo. Angleški poveljniki mi tako glasno komandirali, da so včasih prev-pili eelo naše klice. StiMŠno jf bilo gledat? nas« kirazirje. ko so jahali v dolino. Zde- | ii .»o s«- mi. kakor plaz. di se utrga v gori in pokoplje vse pod seboj, j Pokanj.- je bilo tako silno. «la se je naš hlev tresel in majal kakor ob ^ potresu. Sko/i dim s.-iii videl an«rle.škt topniearje, kako so za^fuščali svoje t opo\ e in st> za ee I i umikati. V Mem trenutku so bili naši kirazirji že J pri to| ovih. Slišali smo strašno gi nienje. klice na pomoč, ropotanje orožja iu salvo za salvo. 'l'o je trajalo skoraj celo uro. Pozneje so pri-ie/.dili ulanei. ^ardni jrrena«lirji in dragonei. Sablje so imeli visoko dvignjene in s«, dirjali proti višini. Toda Angleži v drugi vrsti so stali kakor zid. j Angleži sii zelo dobri vojaki. Pozabiti se seveda ne sme. da so vedi li. da jim bo prišel lilueeher s GD.tHX) možmi na pomor. — Ta zavest jim .i«- podvojila pogum. Kljub temu smo pa do šeste ure zvečer unii-ili ve'"- kot polovieo njiliovil: topov in vjeli veliko množino vojakov. Kamorkoli je pogledal elovek. ni videl drugega kakor ranjenec iu mrliče. Nastopil je vrei-r. na bojišču je vse mirovalo. Cesto je straži la sta- i ra garda, ostali vojaki so s(> pa nt-znanokam poizgubili. .Mi smo se preplašeno spogledali. — Slednjič je prišel k nam po lest viri stotnik Klorentin in rekel z resnim glasom: Streiei. yiiu j ste prišli v» na vrsto. — Sedaj se pravi zmagati ali umreti. Spominjam se. da je te besede obsegala tudi eesarjeva i«i\>klii-maeija. Splazili -mo se po lestvici na dvorišče in tam obstali. Nas je peljal stotnik na desno stran dvorišča, major je pa razpostavil drugi bataljon na levi strani. Zadnjie »o zadon- li naši bobni starem poslopju, potem smo j»a odkorakali sko/i /adnja vraia. ki so bila tako nizka, da se je moral vsak skloniti. Okoli ziilu je bilo \ se polno ranjencev. Ranjenci so stokali in prosili vode. Vide! sem tudi veliko močno marketenderieo, ki je gnala s\njega osla. Ka.i je nesrečniea hotela tam. mi še danes ni znano. Zjutra.j s., -i-it prodirale st,me stotnije, toda bile so ž«* vsaj stot nije. Naša dva bataljona nista bila popolna, iu potrebovali bi še vsaj par dni časa, da iti vse tako uredili, kakor je bilo prej. Že od prejšnjega večera nismo imeli ničesar v listih. Vsakdo j«- bil sam pri sebi prepričan. da ne more dolgo vzdržati. Naenkrat je zadonel klic : Garda prihaja ! Da. slednjič je prišla garda, slednjič je prišla. Od daleč smo videli na veliki cesti velike kosmat« kape in blesteče orožje. Kdor >•■ ni videl garde na bojišču, si .je ne more niti predstavljati. kakšna j«* v resnici. Obstajala je samo iz starih preizkušenih v«-i Taiinv, ki ->«» i»ili v svoji mladosti kmetje, pa so rajše zamenjali t lug in imitiko s puško, Uili so samo močni in izvanredno razviti možje Skoraj vso se že bojevali \ Nemčiji. Nizozemski, v Italiji. Španiji. Kusiji. in a Kgiptu. Hoja so bili tako vajeni, kakor kmet domačega (»pravila. Ni čuda t«»rcj. «'•«• smo pri klicu: Garda prihaja: — vsi nehote p<>-mislili: Hitka je ilobljena. Tudi gardo je vodil maršal Ne v, ki je bil še malo prej uprizoril napad s s\ojinii kirazirji. Cesai je presneto dobro vedel, da je Ney ( njegov najboljši poveljnik. 1'rvi je jahal Ney. za njim Friant. in slednjič trije ali štirje dru- J ■ji n iisali. Neizrečen«) smo bili veseli in zadovoljni. Toda pomniti je tr.-ba. da pri i cm tudi Angleži niso držali rok križem. — Vedeli so. da 1 se ji približal glavni napad. Z«l« lo se nam je, «la je na naši levi strani bojišer popolnoma prazno. Streljal ni nihče. Mogoče je pošla sovraž- i niku nunieija. ieog«ičc se je na novo formiral. — Na desni strani je ne- { prestam« grmelo. i Tedaj je pa prijezdil z bliskovito naglico mimo nas neki štabni ' častnik iu jeelal • Grouchy! Maršal Grouchy prihaja! i I" se je zg«)ililo takrat, ko se je napotila garda od ceste proti sadnemu vrtu, da bi vprizorila splošen napad. Kolikokrat seiu si v teh petdesetih letih že predstavljal ta nočni napad in kolikokrat sem že mora! «> njem pripovedovati. Nekateri so 11 < > t • -111 govorili, da je bila garda sama in da .j«' sama vzdržala ta silen "genj. to«la jaz bom povedal ono. kar sem videl na svoje oči. (Via naša «rma