Letnik VIII.	Predplačati se ne more.	1. Februvarja 1911.
MUDr. K. HELBICH.
\7ydroDi sadni soki „3ulep".
Spošno je znana zdravilna vrednost ovočja, ki tvori prehod med hranili in slaščicami. Torej je ne jemo ravno radi tega, da bi se nasitili ampak preje, da bi se osvežili, k čemur znatno pripomore tudi njega prijeten okus. Ovočje sicer nima veliko, toda vendarle precejšno redilno vrednost radi znatne mere prebavljivih snovij. namreč radi ovočnega in trsnega sladkorja, dočim vsebuje na drugi strani dokaj rastlinskih kislin in eteričnih olj, katere prištevamo med slaščice. Večja kot redilna vrednost sadja, je pa vsekakor vrednost v zdravstvenem oziru: znatna množina neprebavljivih snovij, kakor čreslovina, ki zvišuje delovanje črevesja, učinek, ki se vsled dražljivega vplivanja ovočnih kislin na želodčni sleznici še stopnjuje.
Prvič, da bi se torej omenjeni učinki sadja stopnjevali in drugič, da bi bilo isto na razpolago, kadar ni mogoče dobiti svežega sadja, se je znašlo najraznovrstne načine konzerviranja in spravljanja sadja, v svrho pridobivanja ovoč-jih sokov, zlasti pa pri grozdju — za vino. Isti način se je uvedel tudi za druge vrste sadja, katero se spreša in pripravlja razne mošte.
Kakšna je razlika med sadnim sokom in moštom V Edino vsebina alkohola, ki nastane pri kvašenju sadnega sladkorja. Dokler mošt ne kipi, tako dolgo ne vsebuje alkohola in tako dolgo ni vino. Določiti trenutek tega prehoda ni mogoče, ker je isti odvisen od najrazličnejših, mnogokrat nedoločljivih činiteljev.
Sadni mošti igrajo v dietetiki važno ulogo, pred vsem vsled alkohola. Ne ravno radi tega, ker istega vsebujejo temveč zato, ker ga imajo v manjši meri kot vina iz grozdja in drugič radi vsebujočih naslednjih snovij: sladkor, pekti-nove snovij, dekstrin, glicerin, soli in razne sadne kisline. Te snovij imajo sadni soki v znatno večji množini kot vino
iz grozdja in sicer povprečno za 50% več. Iz tega vzroka nam služijo kot tečna in dietetična sredstva, priljubljena zlasti radi njih čistote, prijetnega okusa in nizke cene.
Šele v zadnjih letih so prišli nekvašeni sadni sok i do prave veljave in to zopet le vsled alkohola — ki ga sploh nimajo. Da isti ne nastane, se mora umetnim potom zabraniti pristop kvasnic. Od sadnih mostov se razlikujejo nadalje sadni soki v tem, da nimajo pektinovih snovij in da vsebujejo več sadnih kislin. Razven teh, imajo še sladkor in organično-kisle soli. So prijetnega okusa, osvežujoča in hladilna pijača, ki povspešuje v organizmu menjavo snovij in odvajanje vode. Izvzemši slučaj driske, se jih pije bodisi mešane s čisto vodo ali pa z vodo, ki vsebuje ogljen-čevo kislino. Jabolčni Julep je najboljša osvežujoča, alkohola prosta pijača in izvrstno dijetno sredstvo, ker zdraži z vsebujočimi kislinami črevesje, povspešuje prebavljanje in odvaja v večji množini vodo.
Jabolčni sok se odlikuje razven sladkorja — ki je vsem sadnim sokom skupen — zlasti radi velike množine kislin in sicer: jabolčne, tolščne, čreslovine, jantarjeve, oksalove, mlečne in eterične kisline.
Jabolčni Julep je pred vsem najprimernejša pijača za bolnike, ki trpe na vročinski bolezni — če nimajo driske, nadalje pri zaprtju, protinu, odebelelosti, srčnih boleznih in pri porodih. Ravnotako je dobrodošla namizna pijača vsem onim, ki ne uživajo ali pa ne smejo uživati alkoholnih pijač, torej otrokom. nosečim, nervoznim in onim, s srčnimi napakami itd.
Višnjevi Julep se odlikuje razven vsem sadnim sokom skupnih lastnosti, tudi s priljubljenim okusom po višnjah. Je alkohola prost, torej nadomestilo onim, ki radi pijejo viš-njevec in ki so se mu morali odreči vsled bojazni pred posledicami alkohola. Robidnični Julep ima sicer posebno značilen okus po robidnicah, ki pa je popolnoma prilagoden okusu vina. Borovničevi Julep navzame iz jagod, iz katerih se ga stiska, veliko množino znane čreslovine. Ker je ta običajno zdravilo za črevesne bolezni, zlasti če so v zvezi z drisko, je najpripravnejše uživati borovničevi sok za njih uspešno zdravljenje. Ne moremo tedaj dovolj toplo priporočati teh sokov ljudem trpečim na želodčnih in črevesnih boleznih. —
O razpošiljanju „JuIepa" glej predzadnjo stran platnic-
Imamo izkušenosti, ki govorijo popolnoma za njo. Ni nam treba pisati priporočilnih pisem; kajti o tem pričajo v vsaki številki objavljena priznanja in sicer boljša, kakor bi si jih dali sami. In čitajo jih tudi oni naši odjemalci, ki nimajo za otroško moko nikakih interesov, kajti k temu jih kličejo odtisnjene podobice otrok in njih mladostni životopisi.
Hočemo samo opozoriti, da bi se ne ogibali Vydrove otroške moke tudi tam, kjer je dosedaj še morda ni nujno potreba. To je najboljša hrana za otroke pri prehodu iz lažje k težji hrani.
Vsaki materi je več ali manj znan slučaj, kjer je iskati vzrok smrti otroka v taki mladosti, le v nepozornosti. Kako naj bi bilo mogoče, da umira cela četrtina otrok že v prvem letu V ln to povečini vsled katarja prebavljalnih organov? Odkod je prišla usodepolna bolezen, kje je iskati vir? Ali je mogoče hraniti popolnoma zdravega otroka s poljubno hrano? Ali more njegov nežni želodec sprejemati vsako, dozdevno primerno hrano? Nikakor ne! Hrana mora imeti take sestavine, ki obsegajo snovi, ki jih vsebuje materinsko mleko. In taka je Vvdrova moka. Ona ne provzroča katarjev, nasprotno, ozdravlja jih. če se je otroka lotila ta bolezen vsled neprimerne hrane. Torej če opazite obo-letost, dajte jim našo moko.
V takih slučajih je otokom kot zdravilo ; zlasti se jo mora nemudoma pravilno pripraVljeno rabiti tam, kjer primanjkuje materinska hrana. Tu vrši naša moka neprecenljivo nalogo, ker je najdovršenejše nadomestilo materinskega mleka.
O nje nizki ceni se ne da prerekati. Če primerjate dobroto Vvdrove otroške moke z drugimi mokami, uvidite, da je za s/3 čenejša. Pri njej ne iščemo dobička, ampak pot, po kateri si pridobimo priznanje malih Vvdročanov za naše druge izdelke tudi v njih poznejšem življenju. Nikdar ne bodo pozabili na materinska pripovedanja, da jih je v marsikaterem slučaju ohranila Vvdrova moka, da jim je vrnila zdravje, brez katerega bi nihče izmed njih ne vzrastel v srečnega korenjaka ali pa v cvetoče dekle!
Pišejo nam P. T. gg:
Franc Bartunek, sedlar in tapetnik, Podoli. Dovoljujem si Vam poslati sliko našega Francka. Od šestega tedna do 11. meseca svoje starosti. je bil izključno hranjen z Vašo izvrstno otroško moko, ki se mu je tako priljubila, da že po četrtem mesecu ni hotel več materinega mleka. Se sedaj ne more pozabiti moke. Pošljite jo še 1/2 kg., da bi bil v tem času. ko dobiva še zobe, ravno tako vesel, kot dosedaj. Star je 15 me-
secev. visok je 80 cm., ima I2zobkovter tehta 12'/j kg. V 13. mes. je že sam tekal a glavno je. da nam dosedaj še ni zbolel, da je imel in ima vedno mirno spanje. Vsled tega vsakomur zanesljivo priporočam „Vvdrovo otroško moko", ki je najboljše in najcenejše hranilo.
Frančiška Dedkova, soproga sedlarja in de-koraterja v Mladi Boleslavi. Dovoljujem si Vam poslati podobo našega Vencelna, katerega hranimo 2 do 3 krat na dan z Vašo moko. — Pri osmih tednih je tehtal 5'/2 kg. Fotografiran je bil v četrtem mesecu in tehtal tedaj 7 kg 19 d kg. Sedaj je star 57s mes., tehta 8 kg 18 dkg, meri t>8 cm, sedi sam, je zelo čvrst in ni bil dosedaj še bolan. Mislim, da Vam dela naš Vvdrovček precejšnjo reklamo.
Franc Hanuš, mesar, Krasilov, p. Strako-vice. Pošiljam fotografijo našega Francka. Slikan je v II. mesecu, ko je že začel tekati. Hranjen je bil z Vašo izvrstno otroško moko počenši od 2. meseca. Kakor je videti, mu gre prav v slast.
Ivan Hoohman, Gtirsdorf I55. Od Vas naročena moka se je dobro obnesla ter se najsrčnejše zahvaljujem za ta Vaš izdelek. Naš Ludvik je star 9 mesecev, tehta 10 kg. in ima že 2 zobka. Nikdar ne bom zamudil tega, da ne bi pri vsaki priliki priporočal Vašo otroško moko.
Francek Hanuš.
Rudolf Horn, kmetovalec, Cheznovice, p. Strašice. Našo Betko je zadela v starosti l/j leta težka bolezen in sicer vnetje možganske mrene. Ves čas njene bolezni, ki je trajala 10 tednov, je bila življena le z Vašo
otroško moko, ker drugega sploh ni prenesla. In gospod doktor Viljem Pobuda v Strašicah, kateremu se imamo edino zahvaliti, da je popolnoma ozdravela, je soglašal s tem hranilom in zato si dovoljujem vsakemu toplo priporočati izvrstno Vašo otroško moko, zlasti pa za bolne otroke. Obenem si zopet naročam, kakor vedno, 21/i kg. Vaše moke.
Francek Bartunčk.
Irena Doubkova, soproga dekor, slikarja, Maierhofen ob Ybbsi. Najsrčnejse čestitke k novemu lelu želi mala Irenka Doubkova. Ker smo hranili našo slabotno punčko, kateri niti zdravnik ni obljuboval dolgega življenja, z Vašo izvrstno moko, se je tako popravila, da je postalo z nje čvrsta deklica.
Anton leroušek. izprašani čakatelj strojevodje, Suche Vrbno 104, p. Č. Budejovice. — Vaša cenjena otroška moka je glavna hrana mojih otrok Keginice in Arnošta. Takoj po rojstvu Reginice nam je zdravnik priporočal hraniti jo z .... otroško moko. Celih 6 tednov, dokler smo jo otroku daja li, je bolehala in dobila črevesni katar. Na pripo-Ludvik Hochman. ročilo gosp. dra. Šimse v C. Budejovicah, smo
M. Kutnarova. soproga mesarja, Jičin 147. Zahvalo sem Vam dolžna, ker se je nasa Boženka okrepčala in je zelo zdrava. Od tret ega tedna se jo ne doji in nič drugega ne papa, kakor Vašo Vvdrovo otroško moko.
G. Fant Majdičeva. Bled na Kranjskem. Na priloženi sliki je videti, kako ugaja in v dobro služi Vaša otroška moka našemu dečku. Sedaj ima 14 mesecev in se ni obolel. Vaša otroška moka je najboljša hrana za otroke.
G. Marija Neumanova. Kamennv genov 139. Naznaniti Vam moram, da smo že uporabili 70 zavitkov Vaše dobre otroške moke. Našim malim zelo ugaja. Priporočali smo jo že marsikateri rodbini in povsod jo hvalijo.
Venček Dždek.
si naročili Vašo otroško moko in s to smo ozdravili našo ljubljeno Re-ginico. Uživala je celih 10 mesecev samo V y d r o v o otroško "moko in hvala bogu, obolela nam ni več. V šestem mesecu je imela 4 zobke in pred letom že vse ter ni zajokala niti pri enem. Zato vsakomur toplo priporočam Vydrovo otroško moko.
Irenka Doubkova.
Jaroslav Kubin, krojač, Jabloneo n. Nis. Prilagam podobco našega malega, 9 mes. starega Jarouška, ki je od prvega tedna hranjen izključno z V aso \ vdrovo moko. Izvrstno mu prija. Takoj prvi teden sem moral poklicati k otroku zdravnika, kateri ni imel nikakega upanja, da bi otrok, ki je bil zelo slab. ozdravel in mi rekel, naj si rajše prihranim denar za zdravila. Jaz pa, ne bodi len, sem si naročil Vašo otroško moko, ki je blagodejno učinkovala. Mali dečko je sedaj že zelo vesel. Po h. mesecu je dobil brez vsakih neprilik dva zobka in v 9. mesecu druga dva. Vašo otroško moko bom povsod priporočal in ne le kot dobro hrano, temveč kot zdravilo.
Bogumila Petranova,
porodna babica, Kauk pri Kutni Gori. - Obenem Vam pošiljam sliko svojega vnuka Milka Bartoša, ki je bil hranjen več kot eno leto samo z Vašo izvrstno otroško moko. Kakor je videti, se malemu „Vydrovčku" pri nji zelo dobro godi in ,ne morem si kaj, da jo ne bi vsakemu toplo priporočala.
Sinček grosp. Majdičove.
Matija Rode, asistent mest. hran.. Ljubljana. Prosim, pošljite mi zo-det 3 kg. Vaše otroške
Jaroušek Kubin.
Ob tem času, dragi moji, sem se napravil na pot k Tildi. Ko sem stopil iz hiše, mi je zavel leden veter v obraz, da sem se boječe stisnil in tesno privil k sebi plašč. Šel sem hitrih korakov križem po ulicah, v naglici stopil debelemu gospodu na kurje oko, da je neprijazno zarentačil in tesno stisnil s srebrom okovano palico, in slednjič zavil v temno ulico, kjer je stanovala Tilda.
Tlak v oni ulici je bil ves razdrapan in kakor sem bistro gledal predse, sem se vendar spodtaknil ob kotanjo in kmalu bi bil padel: jaz, ki sem že tolikokrat premeril to ulico, dolgočasno in pusto kot deževen jesenski tlan. Le nekaj svetiljk je brlelo ob hišah in njih medla svetloba je še povečala puščobo te ulice. Samo še par korakov, pa sem na mestu. Že vidim črno hišo z malimi, razsvetljenimi okni, zlobne oči sedmeroglavega zmaja. In tukaj, prijatelji, se začenja pravzaprav moja zgodba.
Ko sem potrkal na vrata male sobice, se mi je nehote stisnilo srce, kakor človeku, ki sluti kaj nepričakovanega. Prisluškoval sem. V sobi je utihnilo drdranje šivalnega stroja, začul sem hitre korake, zaškripal je ključ v ključavnici in jaz sem stal pred Tildo.
*
Tilda je moja dobra prijateljica. Ne vem več natanko kje sva se bila seznanila. Na nekem plesu v predmestni krčmi, če se ne motim. Po poklicu je bila šivilja, kar pa me ni toliko zanimalo. Zanimale so me njene modre oči in njeni zlati, kodrasti lasje. Moj Bog, koliko modrih oči sem že videl in koliko zlatih, kodrastih las! Pa se nisem prav nič brigal zanje. Ampak Tildine oči so bile nekaj posebnega, nakar do najinega znanja še nisem naletel. Vse je bilo v njih, ponos, veselje, bojazen, strah, otož-nost in nagajivost obenem. Tudi skrb se je skrivala v njih. In ravno to me je opozorilo nanjo, to jo je delalo interesantno. V drugi vrsti pa so me zanimali tudi njeni kodrasti lasje, kakor sem že povedal. Vredni bi bili. da bi jih naslikal kak mojster barv. Kadar jih je imela razpuščene po tilniku, ko so obkrožali njen podolgasti, rožno nadahnjeni obraz, je bila naravnost krasna.
Ivan Seljak je imel Tildo rad to se pravi: Ivan Seljak se je zaljubil vanjo, srce mu je prekipevalo ljubezni, kadar sta hodila ob jasnih večerih sama po belih stezah prijaznega p; rka izven mesta in ji je v šepetajočih besedah odkriva! svoje srce.
Kdo je ta Ivan Seljak? Razložiti moram natanko. Bil je paznik v veliki predmestni tovarni, kjer je nadzoroval delavce. Osemindvajsetletni mož. prikupljive zunanjosti, značajen in vesten v vsem. Kadar ga je kdo vprašal prijazno: „No, gospod Seljak, kako se počutite, kako se imate?", je vedno odgovoril ravno tako prijazno in z nasmehom na obrazu: „Hvala za vprašanje dragi prijatelj, vedno dobro: zdrav sem, ničesar mi ne manjka." Pri tem je pokimal zadovoljno z glavo in si je zasukal košate brke. Tudi soliden človek je bil. Zganja, vina in drugih opojnih
pijač sploh ni pil. Če ga je povabil tovariš: „Ivan. ali greva na kozarec vina ali steklenico piva?", takrat je napravil Ivan Seljak resen obraz in je vljudno odvrnil prijatelju: „Hvala iz srca, rad bi stopil s teboj v krčmo, ampak oprosti, meni opojna pijača ne prija." In je zkomiznil z ramo.
Ko se je oglasil zvečer ob šestih pisk v tovarni, je postal nestrpljiv, kar pa se mu ni poznalo na obrazu. V tem času ga je pričakovala doma Tilda.
Moj Bog, kako rada je imela Tilda Ivana Seljaka. Ko je bila sklonjena nad šivalnim strojem in opravljala svoje delo, je venomer pogledavaia na staro stensko uro pri j>eči. Prsti so se ji nervozno gibali, ko se je bližala ura Seljakovega prihoda, Včasih je tudi šla k vratom, pridržala je saj>o in poslušala, če se že ne čujejo hitri koraki po stopnjicah.
,Saj je že polu sedmih, pa ga še ni", je rekla Tilda s skrbnim obrazom in se je ozrla v drugi kot sobe, kjer je ležala na postelji njena bolna mati. Starka, blizo šestdesetih let. Male, sive oči so je zrle kakor iz dveh globokih kotanj, obraz zgrbljen, skoro jiepelaste barve, ustnice blede, nili kapljice krvi ni bilo v njih. Ako si jo jtogledal, si spoznal: človek, ki stoji ob robu groba.
„Ah, bo že prišel, če bo hotel. Le ne skrbi tako!" je za-mrmrala starka. Nekaj kakor sovraštvo je zvenelo iz njenih besed. Ni marala Ivana Seljaka, skoro sovražila ga je in vendar sama ni vedela zakaj. To je v človeški naravi.
Kadar je Seljak prišel gori k njima, ko je odprl in zaprl sobna vrata za seboj, mu je pri hitela Tilda naproti in mu ponudila v poljub svoje ustnice. Potem se je približal starki, poklonil se je, j>rijel jo je za velo, koščeno roko. in je rekel: ..Pozdravljam vas, draga gospa in mati! Kako se počutite, kaj je z vašim zdravjem, če smem vprašati?" Pri tem je nekoliko nagnil glavo na desno stran.
a No, tako, no," je odvrnila navadno starka in se je zagledala v kako stvar v sobi. „Gospod Seljak. saj veste, starost, starost. Kmalu bo treba iti. Stari ljudje smo sploh nepotrebni na svetu, ali ne?" In ga je pogledala pazljivo s svojimi malimi očmi. kakor bi hotela podreti v njegovo dušo in odkriti tam nekaj tajnega.
Ob takih trenotkih se je Ivan Seljak nekako zmedel. Ker je bil pošten in odkritosrčen človek, starke še razumel ni. Pogledal je v tla, zakašljal malo in da bi imel več časa za dobro premišljen odpovor, je segel v žep, vzel ven pisan robec in se je useknil. Potem se je zravnal, zopet se malo priklonil in povedal, da ona, starka namreč, ne sme tako govoriti, da je to nesmisel, da so stari ljudje ravno tako potiebni in koristni na svetu kakor mladi, in še več podobnih, nerodnih besed.
Starka je zamahnila z roko in se obrnila na drugo stran, Tilda pa je pomaknila k mizi stol in z očmi spodbudila Seljaka,
naj prisede. Pogovorjala sta se šepetaje, da ne bi motila mater, ki je zadremala. Lepi večeri so bili to, same tople besede o ljubezni in o bodoči sreči. To se je godilo vedno, danadan. dokler se ni nekega dneva kolo obrnilo na drugo stran. Črni oblaki, da se tako izrazim, so prepregli jasni azur Tildine in Seljakove ljubezni. Zgodilo pa se je to takole.
Večerilo se je. Tilda je sedela za šivalnim strojem in delala iz rožastega blaga bluzo bogati gospej. Mati je ležela, kakor ponavadi na postelji in zrla v strop. Prišla je šesta ura, sedma, Ivana Seljaka od nikoder. Tilda je bila vsled tega zelo razburjena. Delo ji kar ni šlo izpod rok. Kje je, kaj mu je, zakaj ne pride, ji je rojilo po glavi. Stara stenska ura je odbila osem. Tilda je pogledala mater.
„Kje je neki danes'.'" je vprašala.
»Kje 'bo neki", se je namrdnila starka. „On že ve, kod
hodi."
Nekaj bodečega je odmevalo iz starkinih besed.
„Vsal\i dan je prišel, le danes ga ni," je nadaljevala Tilda tiho, skoro boječe.
Saj sem vedela, da bo prišlo tako. Neumnica! Kaj pa se obešaš vsakemu človeku na vrat! Meni se je že od prvega tre-notka, ko sem ga zagledala, zazdelo, da ni bogve kaj prida človek. O, jaz sem že videla in spoznala marsikaj ljudij. Izblebeta ti nekaj o ljubezni, o rožah, o luni in zvezdah, obljubuje ti zlate in druge tal<e neumnosti, ti pa, neizkušena, mu vse verjameš in misliš, da boš navsezadnje še kraljičina. Seveda. Grozno veliko kraljičin bi bilo potemtakem, ljuba moja. Ne zamerim ti, mlada si. ampak vsaj nekaj razuma bi lahko imela!"
Starka se je razburila in v bleda lica ji je šinila kri.
„Morda pa je bolan", je menila Tilda. „Včeraj je bilo tako mrzlo vreme, lahko se je prehladil, nič bi ne bilo čudnega."
„Ti misliš tako, Tilda, jaz ne. Poznam svet. Dodobrega je izprijen, le verjemi mi. Sicer pa boš videla, kaj bo jutri".
Tilda je povesila glavo in solza ji je prišla v oko. Premišljevala je materine besede, hudo so jo zadele v srce. Ko bi bilo res! Pa saj ne more biti. Tako dober človek je, pa da ti jo varal. No, in če ga danes ni. pride gotovo jutri. Morda se je tudi zakasnil, mogoče ima kje kali važen opravek. Vse je lahko, vse se pripeti na svetu. To zadnje jo je nekoliko pomirilo, čez nekaj časa je zopet začel drdrati šivalni stroj.
Prišel je drugi večer, pa Ivana Seljaka le ni bilo. Pač pa sem potrkal na sobna vrata jaz.
Ze zgoraj sem povedal, da sva bila s Tildo prijatelja. Večkrat me je povabila zvečer na čaj. Tam sem se tudi spoznal z Ivanom Seljakom. Kramljali smo, pred nami pa je šumel samovar. Zagledali smo se v modri plamen, ki je sikal v kolobarju ob malem lončku in nekaj prijetnega, toplega je objelo naše duše! Res lepi večeri so bili!	»
Tilda mi je torej odprla vrata. Skoraj vstrašil sem se je. Njen, prej cvetoči obraz je bil bled, na očeh se je poznalo, da se je ravnokar jokala.
In s tresočim glasom mi je začela praviti celo zgodbo od začetka pa do konca. Od njune ljubezni namreč. Kaj sem botel. Z vso svojo zgovornostjo sem jo tolažil, pa je malo pomagalo. Starka na postelji me je premerila z zaničljivim nasmehom na obrazu, da mi je bilo nekako tesno.
.,Tilda, verjemi mi, jaz poizvem vse, kaj in kako. Vso stvar uredim, bodi prepričana. Po mojem mnenju ni tako hudo, kakor ti misliš."
Nekoliko sem jo pomiril. Šla je k mizi, nalila špirit in pristavila vodo za čaj. Molčala sva oba, nihče ni zinil besedice. In takrat sem sklenil, da res napravim to, kar sem prej Tildi obljubil. Ko sva popila čaj, sem se se kratko poslovil in sem šel.
Kaj mislite, gospoda, kako je bila cela stvar? Nič posebnega, vam pravim. Ivan Seljak je dobil v tovarni precejšno rano na roki. Delavec, pri katerem je ravno stal, je prehitro zavrtil veliko kolo. Seljak ne pomisli nič, stopi hitro k njemu in ga hoče vstaviti. Pri tem pa ga udari po desni roki malo kladivce in to s tako močjo, da mu je otrpnila roka in da se .je prikazala kri, ki je začela čim dalje hitreje teči iz rane. Tovarniški zdravnik ga je obvezal in mu naročil, naj gre domov in naj leže v posteljo. Tako je bila stvar.
In potem ?
Prav nakratko: Eno leto pozneje smo slavili veselo poroko in jaz sem voščil obema, Tildi in Seljaku obilo sreče in trdnega zdravja. Vidite, tako je na tem svetu, prijatelji!
ZVORAN ZVORANOV:
(tocije
Kot včasih nebo se je nizko k meni sklonilo in s sanjami dušo mi vso opojnimi ovilo. Kot včasih cveto akacije ob stezi tihi in sladki vonji gredo in sladki pomladni vzdihi po stezi, po travi z menoj.
cveto , ..
In tja v poljano večerno dve senci gresta skoz mrak, zavila ljubezen je verno ju v plašč svoj bel in tenak. In ti senci sva ti in jaz. dve srci na veke si zvesti, dasi ti si daleč ta čas in jaz zapuščen kot kamen
na cesti . . .
simn DRCJŽBR
Popoldne je bilo. Solnčni žarki so lili skozi okno v sobo kancelista Ladislava Lotiča, ki je mirno sedeč na stolu zamišljeno gledal skozi okno. Zaril se je zopet nazaj v zaprašene in popisane akte, ki so ležali razmetani po mizi. Kakor bi ga gledale lokave oči. tako se mu je zdelo, ko se mu je pogled zapičil vanje. Postalo mu je tako mučno ob enem tesno pri srcu, da se je nejevoljno poravnal na stolu in mrmral pred se. Videlo se mu je, da nekaj zelo težkega premišljuje, zakaj obraz se mu je nenadoma zresnil. V duhu je premišljeval svoje prejšno življenje. Prikazala se mu je mladost, spomnil se je mlade ljubezni in zlobno se je zasmejal. Kaj je ljubezen? Mlada norost. Kje je tisto življenje, ki si sem si ga slikal v mladosti, kje so izpolnjene nade, ki sem jih stavljal v oblake. Nikoli nisem ljubil, a če sem ljubil, pa prave ljubezni nikdar nisem občutil. In po mladosti so prišla tista leta, ki naprtajo človeku na brbet skrbi in nadloge, da jih komaj prenaša. In sedaj smo v pedesetem letu. Obraz se vedno bolj grbi in stara, moči pešajo. Mladi svet nas prezira, zaničljivo govori o nas, kakor da bi ne bili več ljudje. Oh ti mladi svet, čakaj, tudi ti se boš staral, če te ne bodo prej djali v črno prst.
Iz tega premišljevanja ga vzdrami trkanje na vrata. ..Naprej!" zavpije Lotič. Vrata se odpirajo; polagoma, na pragu se prikaže suha oseba, in zvedavo pogleda v sobo.
„0 kaj pa je tebe prignala semkaj Klun? No kaj bi pa rad V Zopet kakšne neumnosti?" ga ogovori Lotič.
„0 nič, prav nič hudega, samo nekaj sem ti prišel povedat. Slišiš ali prideš zvečer k Jelenu. Vsi pridejo. To ga bomo pili. da bo kar od mize teklo ! No. kaj pa se tako kislo držiš, saj menda nisi otrok. Le veseli bodimo, pa pijmo ga ! Kaj bi uganjal tisto treznost in red. Reda naj se držijo mladiči, ki ne znajo živeti, tako kakor mi, ki smo ga že nekaj popili na tem svetu in ga še bomo, če Bog da. Kaj ne Lotič, ali ni res tako?" »Kes je," odgovori Lotič in zamišljeno gleda predse. „ Ampak, težko mi je priti zvečer k jelenu toliko dela je, jutri pride nekdo pregledovat iz mesta. Vrag ga vzemi. So mi je že na sledu. Ne vem kdo jim je prinesel na uho. da sem začel piti in da ne opravljam redno službe. Ljudje so vražji, toliko časa gredo na človeka, da ga ugonobe. Jaz ki imam tako rekoč vpliv v vasi, pa bi pil. Ali je to mogoče?!"
»Kaj bi gledal na ljudi, naj govorijo kar hočejo. Mi ga bomo pa le tudi naprej pili kaj ne?" mu odgovori Klun in počasi odpira vrata. »Sicer pa, da gotovo prideš, k Jelenu."
„Bom," odgovori, kakor v zadregi in se spusti zopet na stol, ko je bil odšel Klun. Ampak, vraga, tako ne bo šlo delje. vsak večer tako okoli tavati iz gostilne v gostilno! Denarja ni.
V	trgovini dolg, v gostilni dolg, plačuj če moreš! Potem še ta sitna služba, da je človek vedno v skrbeh, da ga ven brcnejo. Kaj ga je ravno danes prignalo, tega zlodjevega Kluna, sedaj ravno, ko imam dela črez glavo in jutri revizijo. Oh nesrečna družba, nesrečna pijača! Meni ni več za živeti!
V	sobi se je jelo polagoma mračiti, smreke, ki so se dvigale jiod oknom, je še obsevala rumena luč, zunaj *po nebo pa se je širila rudeča zarja. Predmeti v sobi so se topili in temne-vali, kot bi zginjali v daljavi.
Lotič je dalje filozofiral. Pa da so me ravno v to gnezdo prestaviti. Tisti Klun je tudi kriv. Vedno je pijan, potem pa še druge odvrača od dela.
Zunaj so se začuli koraki, v sobo je pridrsala gospodinja.
„No gospod Lotič, ali ne greste večerjat?"
..Pridem," odgovori hitro in sega po suknji. Pogleduje se v zrcalu, viha si brke zdaj na desno zdaj na levo. Zasmeje se: Glej, glej, saj še nismo tako napačni!
Po večerji se je napotil z dolgimi koraki proti Jelenu. Mrak se je bil že popolnoma zgostil, nebo je bilo čisto jasno in posuto z zvezdami. V širokih ovinkih se je spenjala rimska cesta. Iz gozda se je začula pesem ptiča, sladki glasovi so plavali po večernem zraku. Kako prijetno de človeku, če jih posluša. Zadovoljen je bil tudi Lotič. in nekaj tako sladkega, da se ne more opisati, je objemalo njegovo dušo. Ko je vstopil v gostilno, je bilo že vse polno pivcev. V prvi sobi so popivali kmetje in se glasno pogovarjali. Hreščeči glasovi so se razlegali po tesni z tobakovim dimom zakajeni sobi. Ko so zagledali prišleca. so nenada vstavili pogovor in obrnili pozornost nanj. Ko je odšel v drugo sobo, so takoj začeli stikati glave. Starejši kmet dregne soseda: .Kdo pa je ta. ki je šel v drugo sobo?"
..Kh kaj, pijanec je. kancelist je.: Lotič se menda piše. Saj mislim, da ga bodo kmalu odstavili. Pravijo, da je začel piti cele noči, nekega jutra so ga našli vsega pijanega v jarku. No že takrat bi moral odjadrati, pa se je že nekako ven zrezal. Jaz sam se čudim, da nekateri ljudje tako nizko padajo. Pa še izobražen človek, če bi bil delavec, nobeden bi mu ne zameril. Ampak ta je bil prej pameten in trezen, pa ga je slaba družba pokvarila.
Ko je prišel Lotič v drugo sobo. so ga že veselo pozdravljali prijatelji za mizo. „No sem vedel", je začel Klun „da boš mož beseda. Prav zadovoljni smo s teboj. Za vino boš pa tudi kaj dal, saj smo prijatelji."
Lotič se je vsedel za mizo. in si zažgal smodko. Kmalu so bi bili v živem razgovoru. Natakarica je prinesla še en liter črnega vina.
„Veste, ampak mene vendarle skrbi," je pravil Lotič. „Če pride jutri Kokelj iz mesta, kako se bom izgovoril! Ta nesrečna
gosposka! Vedno so človeku za petami, niti ganiti se ne moreš in že te imajo. Ali ni res tako? Pa recite da ni!"
„Res je res. Niti ene dobre ure ne privoščijo človeku." Ura je že davno odbila polnoči, oni pa so še vedno pili.
Jutro je že bilo, ko se je prebudil Ladislav Lotič. V sobo so silili solflčni žarki in velike lise so se črtale po tleh in po zidu. Počasi si je mel oči. vse se mu je bliščalo. Jel je vstajati, počasi se dvigal, potem se je z velikim trudom usedel na rob postelje. Grozno se je prestrašil, ko je bila devet ura, ob osmih bi moral biti že v pisarni. Ko je šel mimo uradnikov, so se mu zaničljivo posmehovali in gledali nanj lokavo. V svoji pisarni je našel vse razmetano. Hitro se je vsedel za mizo in začel urejavati z vso naglico in skrbnostjo. Poslušal je napeto, če se kdo bliža njegovim vratom. Če se je kje kaj zganilo, se je prestrašil. Bil je silno nervozen. Ali se ni nekaj oglasilo? Prisluhnil je. Zazdelo se mu je, da je nekdo potrkal. Mogoče mu je pa le tako šumelo v ušesih. Končno se je vendar spravil k delu. Ali komaj je začel pisati, že je nekdo potrkal na vrata. Lotič se je ves stresel, pero mu je padlo iz rok in velik curek črnila se je vlil po papirju. Eh naj bo, kaj me briga, zagnal je pero v papirje, in hitel odpirat vrata. Na pragu se je prikazal sluga in mu izročil pismo. Lotič ga hlastno odpre in čita, ali čedalje postane bledejši, oči se mu izbulijo, pismo vrže na tla, napravi se in odhiti ven. Prestrašeni so gledali za njim uradniki, ko je hitel mimo njih in čudno so zmajevali z ramami. Lotič je hitel kar je mogel v gostilno. Tam pa je dajal piti po vrsti vsem, ki so prihajali v gostilno. Govoril je solznih oči in vsem se je smilil, ko so ga videli tako potrtega, in zgrevanega. Pil je tam ves dan. Zvečer pa je odšel popolnoma pijan z gostilne. Ko je prišel domov je še uravnal nekaj stvari, potem je obrnil vse fotografije v steno, vzel puško in se ustrelil.
GOD
KOK1TNIK:
noc
Zvezde se vžigajo v dalji v dolgih, krvavih poljubih, v temnovijolični halji noč čez vesoljstvo strmi. -
Morda je v sanjah uzrla čudežno moč Klenpatre, ki ic Antonija strln žezlo s prešestno roko. —
Kakor bi reči hotela: jaz sem kraljica lepote, kot bi iz toplega čela sipala sladke strasti . . .
Kakor bi reklo prešestvo ženi iz ranjenih grudi:
jaz bom dojilo človeštvo s kačami, smrtjo, nočjo!
Q H
i> -10
VINKO Z.
fiksna idejr.
Večerilo se je, ko je počasi prikorakal po ulici v predmestju Miklavž. Rjavo suknjo in črn klobuk s širokimi krajevci. Poznal sem ga že skoraj leto in nikdar ga še nisem videl drugače oblečenega. Okno sem imel odprto — zakaj poletje je že bilo v deželi — in takoj sem ga spoznal po težkih, umerjenih korakih. Pomolil sem glavo ven — seveda, Miklavž je bil. Prav pred čevlje, velike in okovane je gledal. Toliko, da se ni zadel ob mojo glavo, ko me je šele zagledal. Obraz mu je vleklo na smeh.
rDober večer ti voščim" — tikal me je vedno, kakor jaz njega. ..Kaj pa delaš?"
»Takoj sem te spoznal, Miklavž, zato sem pa ven pogledal. Greš k nam? Ampak gospodinji nikar ne zameri: rekla je, da te ne mara več čez noč."
»No, saj jo bom prosil, vem, da mi bo dovolila. K tebi pa lahko grem za malo časa, ne ?"
Prišel je v sobo in se vsedel k meni na kovčeg. Daj mi cigareto, saj ti povrnem vse deseterno. Veš, pri glavarstvu sem bil danes. Denar mi izplačajo 1. avgusta. Takrat boš tudi ti vesel z mano."
.Miklavž, zakaj jim vermaješ ! Ali nisi bil že stokrat pri glavarstvu, pri sodni ji, pri davkariji? Vselej so ti obljubili, izplačali nikdar! Zakaj ne uvidiš, Miklavž, resnice? Nikdar ne boš dobil vinarja!"
»Kako to, da ne! Kaj nisem videl pred tremi meseci poštne nakaznice pri sodniji?"
»Miklavž, ti si videl kako listino, kak akt, pa si ga zamenjal z nakaznico."
..Oh, kako si čuden! Nisem zamenjal, pa tudi, če bi ga bil. Poglej! Delavec si pokvari nogo pri delu za druge. Dokler je bil zdrav, je pomagal polniti žepe drugim. Pa pride nesreča. Noga ni več sposobna za težka dela. Kje imajo bogataši, milijonarji, ki so obogateli od žuljev nas — delavcev, pravico, zapoditi takega pohabljenca v svet brez odškodnine? Vidiš, to je nemogoče. Veš, da sem bil na Vestfalskem v rudokopu in da mi je pokvarilo nogo v kolenu. Dali so mi pisanje, da dobim odškodnino. Zakaj torej še dvomiš?"
»Vse res, Miklavž! Ta odškodnina pa je mesečna podpora od 3. kron."
»Ti si pa mlad, prijatelj! 3 krone — to so obresti, ne pa odškodnina. Odškodnina znaša 30.000 kron, ljubi moj! Ja, ja 30.000 kron! Kaj misliš, 3 krone odškodnine! Ha, ha! Mlad si še, mlad. Meni pa so v Bosni glavo odprli, saj veš, da sem bil tam pri vojakih. Tam so se mi šele oči odprle. Veš, zaupal ti bom. pa ne pravi nikomur. Ko sem dremal nekoč v nekem listju.
sem slišal, kaj so se pogovarjali Mohamedanci, Turki. Pismo so dobili iz Carigrada, da naj najprej nas vojake pobijejo, potem pa še vse drugoverce. Kajti ljudi je vedno več, — tako je stalo v pismu — zemlje pa vedno enako. Kako naj se torej vsi živijo? Skrbimo najprvo zase ! so rekli v Carigradu, pobijmo druge, da nas bo mogla zemlja rediti. In misliš, da niso tako delali? Vedno je zmanjkalo kakega vojaka — nihče ni vedel na kak način — le jaz. In hvala bogu, odslužil sem takrat in šel na Nemško. Tako je, vidiš! Zemlje vedno enako, ljudi vedno več. Mi delavci smo pa na najslabšem. Vsak se peha in izkorišča druge. Koga bomo pa mi izkoriščali? — Ni ga! Le. če se zgodi nesreča, mu morajo dati denarja, da se more živili. Pa tudi tega ne bi dali. da ni izrecnih cesarskih postav. — Daj mi še malo tobaka in papirček. Hvala!"
„Miklavž, kaj bo s teboj, če boš živel vedno v teh mislih! Od gladu boš umrl. Zapomni si! Nihče te ne mara več pod streho, delaš pa tudi nič.'
.Kako bi delal!" se je razjezil. ..Leva noga ni več sposobna za delo; pa, če bi tudi bila. Zakaj bi se še naprej mučil, ko bom imel kmalu 30.000 kron v žepu ? Hišo si bom kupil in oženil se bom. Potlej boš tudi ti lahko prišel k meni v vas."
Brezuspešno bi bilo. še nadalje ga prepričavati. Deset in desetkrat sem mu vse obrazložil — razumel me ni nikdar. Nejevoljen je vstal in mrmral: „če nočeš, pa ne verjemi! Cež 14 dni dobim izplačan ves denar, so rekli gospodje na glavarstvu."
Vselej je odšel brez pozdrava v kuhinjo. Tako tudi sedaj. Slišal sem še, kako je gospodinji zatrjeval, da dobi gotovo 1. avgusta 30.000 kron. Seveda mu je dovolila, da sme ostati čež noč v kuhinji. Prespal ali prebdel je vso noč v kuhinji na stolu.
Izginil je moj znanec bogsigavedi kam. Zapirali so ga po dva, tri dni, ko so ga spoznali, so ga izpustili. Hodil je redno vsak teden na glavarstvo, v davkarijo in sodnijo. Konečno so ga bili vsi sili. Izgnali so ga iz mesta. Revež!
brez solncfl , . . i.
Promenirale so dame in gospodje. Luči so se lesketale na mokrem tlaku, zakaj deževalo je bilo. Kakor senca po gorah, je legala megla po vsem mestu in svetiljke so brlele skozi to meglo, kakor luči o. Vseh svetih. Počasno je stopala visoka gospa resnega obraza in malomarno odgovarjala vpraša-
njem gospodu, ki je hodil poleg nje. Očividno jo ni zanimal dosti, četudi je bil njen mož.
»Kdaj pride torej ona —?" pravi gospod.
„1 kdo — a tako, da — misliš Maro Žeronovo. Pa da me tudi vedno mučiš s svojim govorjenjem. Saj vidiš, — ne poljubi se mi ničesar. Torej, da ti povem — jutri pride, zjutraj z osmim vlakom."
..Oprosti, da te mučim, kakor si rekla Vera, ali ne bodi vendar tako — kako bi rekel, sitna."
,.Ha, ha, sitna . . . seveda, potem sem pa sitna. No da . . počasi je izgovorila te besede Vera Ječinova, soproga Rafaela Ječina. Trpko je odgovarjala vsako besedo.
Trudna je bila res. Doma so jo utrudili oni večni glasovi klavirjci. Učil se je namreč študent poleg njenega stanovanja na klavir — in godel in godel vse popoldne. Ni prijazna taka godba — pripravi človeku bolezen v glavi.
Šla sta dalje po glavnih ulicah. Molčala sta, nič več ni povpraševal Rafael. Ustavi se Vera pri izložbenem oknu knjig. Obstal je tudi Rafael. Bilo je še nekaj ljudi tam pri izložbenem oknu, kritizovali so nekaj slik s prav slanimi dovtipi.
Vera je gledala nekaj knjig. Tudi neka dama je stala pravna drugem koncu in pazno pogledovala Vero.
„Odprostite — Vera Kanarjeva" — je pristopila neznanka.
„Da — sedaj Ječinova —je odgovorila Vera.
„0 —Ječinova! — Ali me ne poznaš, Vera?"
,Da — ti si — Mara. Prišla si danes? Pričakovala sem te jutri. Vedela sem, da se dobimo še kdaj — in res je . . . Pa, oprosti Rafael. Mara Žeronova — moj mož."
Vse to se je vršilo kaj hitro. In potem sta šli obe dami dalje, molče.
Videli se nista že dolgo let — in vendar jima ni bilo mogoče govoriti. Vsaka bi bila rada pretrgala molk — in vendar je bila vsaka hvaležna, da tega ni storila nobena.
Deževati je jelo zopet, kakor dežuje na večere v jeseni-Rafael je stopal poleg Vere in tudi njemu ni bilo dosti do govorjenja. Zakaj, oni trpki odgovori Verini mu niso napravili dobre volje — in molčal je tudi sedaj. Onih fraz formalnih ni hotel uganjati, že zaradi Vere ne, onih fraz o vremenu, popotovanju. Vendar je prekinil molk:
„Gospodična Mara Žeronova, smem-li prositi, da bi mi pojasnili" . . .
„Prosim, kaj pa . . ga prekini Mara.
„No, tedaj — da. Prosim gospodična, odkod to, da se z Vero poznata že od preje, in si nimata povedati prav nič ne. To se mi zdi prav čudno, zelo čudno. Še celo zato, ker ste, no — res zato, ker ste ženski. In o teh se ve —"
»Da so klepetave," de Mara. »Gotovo, a nama ni bilo treba govoriti dosti, še ko sva bili v šoli. Li ni res, Vera?"
»Razumeli sva se tudi drugače."
„Da, gotovo Rafael. Čudno se ti zdi to, verjamem ti rada. Pa saj veš, kakšna sem jaz. Taka pa je tudi Mara."
„Ali res gospodična?", povzame Rafael.
„0 tedaj pa že razumem, da ne govorita. Zakaj, glejte, Vera ne govori časih po cele dneve ničesar in mi zatrjuje, da ni to vzrok kaki jezi ali prepiru. Pravi, da vedno misli, da govori, medtem ko le molči. Čudna navada to — vsaj moja ni ta. Kadar molčim, prav dobro vem, zakaj da molčim, in isto je, kadar govorim. Razumeli me boste torej, gospodična, da se vama čudim; a če ste vi tudi taki — seveda, potem oprostite —"
Nekako ironično je govoril Rafael. Jezilo ga je res. Govoril bi bil sedaj, pa ni hotel več.
Odgovorila mu ni Mara in Vera je tudi molčala. Konečno pravi:
.Mara sedaj greš z nama v stanovanje, potem pa koder boš hotela."
„Dobro, Vera, grem." Prišli so bili do hiše v veliki ulici. Šli so po stopnicah in vstopili v Ječinovo stanovanje.
Večerjali so skupaj in se pogovarjali — vsakdanje, navadne fraze. Tupatam je Vera nestrpno pogledovala zdaj Rafaela, zdaj Maro; zelo nestrpna je bila. Počasi jim je minul čas pri večerji, zelo počasi.
Pa je vstal Rafael:
»Oprostite — moram še v svojo sobo — za rešiti imam nekaj aktov. Ni bilo časa čez dan. Saj me oprostita, kaj ne?"
„0 prosim, gospod Ječin," dela je Mara.
Ostali sta sami.
„0staneva-li tu Mara. ali greva v mojo sobo?"
.Da, pojdiva Vera."
Roko v roki sta šli v Verino sobo.
II.
.Ne prižgem luči, pogovarjali se da boljše tako. Ali ne. Mara ?"
„Da, da. Pusti, temno naj bo" . . .
Usedli sta se na zofo. Temno, tako nekako čudno temno je bilo v sobi. Slišala se je ta temina v veliki tišini ... Le s ceste so padali dolgi prameni od luči cestnih svetilk v sobo.
„ Vera."
„Mara — kaj hočeš?"
„Vera, kako je prišlo, da si . . ."
.Da sem gospa, kaj ne tla. Da, to je, česar ti neveš. Ah glej, historija je to. Historija. Ha, ha. Ha, Mara. Kako naj ti povem vso to historijo? — Pa naj bo."
.Takrat torej, sva zapustili šolo. Veš, kako nama je bilo? — Smejali sva se, ker se nama je zdelo tako čudno, tako čudno.
da sva prosti. Ah, tista prostost! — Še sedaj mi priveje, kakor senca iz onega sveta. In potem, potem sva bili šli - ali veš? — V ono konditorijo. Cela naša skupina nas je bila — in smejale smo se zopet ondi in si kazale maturitetna izpričevala. In profesorje smo obrekovale in — da, imele smo se dobro."
Molk. Pramen luči je postajal daljši — večji, in se raztezal prav tam nad zofo.
„In potem — šli sva na počitnice.
Pisali sva si — in potem je prišlo ono — naš cilj! — Ti si bila učiteljica na Vrhpolju in jaz sem ostala v mestu.
Čakala sem službe, čakala. Slednjič mi je bilo že odveč. Hodila sem po mestu kakor brez misli. Da, brez misli! To je pravi izraz.
, Tn šla sem na prvo službo — t je gori, v one hribe. Zaželela sem si bila gozdov, in imela sem jih. Živela sem krasne ure, tiste ure v gozdovih — a drugače — saj veš kako je."
„Vem, Vera. pusti to. Govori dalje."
„Da, dalje. Šla sem iz teh gozdov spet v mesto, in nekaj čudnega se me je polaščalo dan za dnem. Ni mi bilo nikjer, obstanka, kregala sem se z domačimi, če se mi je sploh ljubilo. A časih sem vrgla kak krožnik, da se je raztreščil na sto koscev — in potem mi je bilo bolje.
„Ali veš Mara, kaj mi je bilo?"
Ni odgovorila Mara. Čutila je, vedela je — .kaj ima odgovoriti. A nekaj ji ni dalo, da bi spravila besede iz ust. Molčala je.
,.Veš Mara — bilo je ono — želela sem ljubezni!"
.Vedela sem Vera, da — želela si ljubezni — in — nisi jo našla ?"
.Ha — Mara, misem jo našla."
Kriknila bi bila rada Vera — pa je le dahnila te besede. Tako hude so bile.
„I)a, vidiš Mara, to je bilo. In hodila sem, kakor letajo vešče. In vedela sem, da ne bom okusila nikdar ljubezni, nikdar Mara, — nikdar!"
Sence so hušknile preko stene — luči so pojemale v vetru.
„Nisem jaz otrok liubezni. nisem — ko sem bila še majhna, ljubila nisem nikogar, ne. Še celo do staršev nisem imela one ljubezni, kakor jo imajo drugi. Da, celo sovražila sem jih časih. In sovražila sem vse ljudi. Taka sem bila. In vendar sem si želela ljubezni do brezmejnosti.
Komaj je govorila Vera — razburila se je bila. In nagnila je glavo na Maro — in molčala. Prišla ji je bila ona slika onih dni — tistih težkih dni, brezupnih.
„Vera, govori — boljše ti bo —;" počasi ji je Mara privzdignila glavo.
Kakor bi bila izpila strup — stresla se je Vera po vsem životu. In potem je govorila s čudnim glasom.
„Ha, ha. Da me je prevzelo tako to, po tolikih letih. Ha, ha — ta historija!"
Torej. Prišlo je bilo kakor je moralo priti. Rafael Ječin je zahajal k nam, k mojemu bratu. Zopern mi je bil ta človek do dna duše. Tisti brezizrazni tolsti obraz. In tisti pomadizirani lasje! Stresla sem se, če sem ga zagledala. A on mi je bil vedno za petami. Umikala sem se mu in mu pravila odurnosti, da bi jo bil moral popihati. A ta človek je imel železno voljo — pa kaj, voljo — same neumnosti ni razumel ničesar, in je ostal. In v tem položaju, v kakršnem sem bila, sem si mislila . . .
O, še vem, kako sem se prvič groze stresla ob takih mislih — in zbežala sem vun, in ni me bilo vse popoldne domov.
„A s časom se mi je zdelo, že vse tako neizrečeno smešno in tako — nekaj me je vleklo k mojemu načrtu, kaj vem kaj. Ironija je bila, ironija."
Veter je ječal zunaj.
,Pa je bila poroka, Mara. Bogat je bil Rafael Ječin, zelo bogat, in imel je lepo službo povrhu. Ha, ha — ali nisem naredila dobro?"
..Strah me je Vera, kadar govoriš tako" . . .
„Strah? O, mene pa ni strah. Saj je bil denar, slišiš — denar!! Mara, oni lepi goldinarčki, ki smo se jih veselile, da smo šle v slasčičarno — ali ne veš? Ha, ha. Sedaj pa sem jih imela — veliko, veliko. Ha, ha."
„Torej, Vera, kako potem?"
„Kaj?" — povzela je s popolnoma tujim glasom Vrera — „a, potem. — no da, živiva sedaj v ljubezni in zadovoljstvu."
„Vera. kaj se norčuješ — strah me je!"
Kriknila je Mara. „Kaj govoriš o ljubezni, zadovoljstvu" . . .
„— Da in sreči, če hočeš — ha, ha —", pristavila je smejoč se Vera, in spet govorila:
/Tako torej. Sedaj veš, kako je. Neumen je Rafael, in sovražim ga, sovražim — in vendar živim z njim. dan za dnem, dan za dnem. Pomisli Mara, dan za dnem" . . .
„Vera, sedaj te razumem. Ah. kje so naši ideali, Vera, ali jih ni več!?"
„Ne, Mara — šli so. Ni več snovi za nove ideale. Živim v materiji. Denar imam, moža imam — gospa sem. O kako mi je zoperrio vse to tuje!"
„Vera, li nimaš več upov?"
„Upov? ... Ne Mara, o teh ne vem več, prav nič več. In idealov mi ne moreš dati Mara? Nimaš nobenega odveč? Vsaj posoditi."
„Ne - Vera — nimam. Sama sem revna, ni jih. Tudi ti ne bi bilo pomagano z njimi."
„Tako, Mara. Sedaj vem, vem — vse vem. Do konca bo tako; sama sem hotela tako. Dan za dnem."
.Molčali sta. Kakor bi ostajale črne sence iz vseh kotov, se je zdelo Mari. In spet jo je obšla groza . . . „Luč — napravi luč Vera!"
Zdrznila se je. Vzravnala se je in stala kakor kip, bleda. In zaiskrile so se ji temne oči.
.Ha. luči hočeš? Luči? — Ne veš li, da je pri meni tema? Hodiš za lučjo, za solncem?"
„Da. Vera, hodim za solncem. Solnca, solnca! Ta prinese upe, prinese ideale, vžiga ljubezen! Solnca, Vera. — hočem ga — a ti — ?"
„A jaz?" — zadrhtela je Vera.
„A ti — ga ne moreš dobiti nikdar!"
Dušilo je nekaj Vero, tiščalo k tlom, v temo — in komaj slišno je dahnila:
..Nikdar — solnca — luči" . . .
Klonila je spet na zofo. In tiste svetle luči v temini je videla, tiste kolobarčke. Brez luči — vedno. Dan za dnem. „Mara, pojdi za solncem — pojdi" . . .
»Grem — Vera. Dobila bom solnca, ti si ga zavrgla. Odhajam. Zdravstvuj."
Šla je Mara. šla ne da bi si segli v roke. Strah jo je bilo Vere, teme. Šla je za solcem . . .
III.
Padali so drugo jutro dolgi prameni jesenskega solnca v Verino sobo.
Pred sobo pa je bilo vse polno ljudi.
„Ali se je — ?"
„Da. da — saj se je—"
„ Ustrelila — do smrti?"
„Da — da — iz dolgega časa."
,. I kaj pa da. Ha . .
ZOFKA KVEDER-JELOVŠEK.
tr velkft in tr mfilft.
Ta velka že ne hodi več v ljudsko šolo, ampak v „dekliško." Od počitnic sem je strašno ponosna. Iz pedagoških, praktičnih in drugih vzrokov uničujemo to njeno ošabnost pri • vsaki priložnosti. Ne želim si nobenega „višjega dekleta", ki povsod in vselej frka nos nad vsem, v hiši in v družini. Sicer bo še precej Save poteklo v morje, predno bo Vlada dekle, ampak
skrbeti je treba zarana, da ne zrastejo take rastlince do nebes ................................. 47 ..........................................
visoko. Ze precej v začetku šolskega leta je mnogo razmišlje-vala sama o sebi in je končno razodela svoje nazore naši Pavli.
„Veste kaj", je rekla energično in domišljavo, »povem vam, da bodete vedeli: otrok nisem več!"
»Na, kaj pa si?" je vprašala Pavla začudeno.
»No, v šoli me vikajo in ko sem zadnjič nekaj kupovala v štacuni me je vprašal komi: kaj pa še želite, gospodična? . . Pa si lahko mislite kaj sem !"
Punca še nima deset let, nosi kikljice do kolen, lase ima še ostrižene. Za to se je Pavla neznansko zasmejaia. Vsi smo prileteli v kuhinjo vprašat, kaj je. Pavla nam je povedala, da hoče biti Vlada gospodična.
Vlada je povedala svoje argumente in familija je enoglasno sklenila, da še ni gospodična, o, še dolgo ne! Da otrok res več ni, da je punčka, ali pa če hoče biti »frač", kar vsekakor najbolj prilega njenim maniram.
Ali Vladi se ni šlo le za ime. Ona bi sploh rada nastopala elegantnejše in noblejše. Znano je, da imajo dame v našem mestu imeniten okus. Tujci z občudovanjem hvalijo njihov šik in trdijo, da je Zagreb jugoslovanski Pariz. Ta drugače vsega priznanja vredna lastnost zapelje marsikako mater, da tudi otroke tako okusno in fino oblači, kakor samo sebe. Posebno dekletca se sprehajajo v samih čipkah, svilenih pentljah, v žametu, v klobukih z nojevimi peresi, v belih čeveljčkih in usnjatih rokavicah. Kakor princeze izgledajo in domišljajo si še več, kakor pristne kneginje in grofinje. Seveda je tako umetno vzgajanje domišljavosti ne le za dotične otroke same škodljivo, ampak je tudi drugi otročadi in starišem, ki svoje otroke ne morejo ali nečejo nakinčiti tako razkošno, v jezo in nadlego.
Moji ljubi hčeri sem že v začetku šolskega leta pojasnila svoje stališče v tej zadevi. Zaradi njenih toalet, sem ji rekla, se ne mislim spuščati z nobenim človekom v kasen konkurenčni boj, saj še za se ne tekmujem z nobeno modo. Odšla sem pa bila za kakšne tri tedne z doma in moji nazori so se kaj hitro izpuhteli iz glave naše prvorojenke. Pripovedovali so mi, ko sem prišla domov, zelo neljube scene, ki jih je moja mila Vlada s svojo nečimernostjo povzročila.
Nekega dne, bilo je deževno in že tričetrt na osem, je izjavila odločno, da nikakor ne more več rabiti svoje stare pelerine. Res je, to oblačilo je preneslo že marsikaj, Z6 DS r let ji služi, ampak za silo je še, posebno, če dežuje.
»Pelerine ne bom vzela", se je obregnila, »saj sem hči enega zdravnika in ne morem v taki stari, ponošeni šari v šolo!"
K sreči ima moj mož ravno tako jezo, kakor jaz na vse te smešne fraze: »jaz, kakor zdravnikova hči, jaz, kakor uradnikova soproga . . ., jaz, kakor vdova enega profesorja . . ., jaz, kakor sirota očeta, ki je bil davčni kontrolor . . . ." In zato je Vlado
pošteno oštel in ji obljubil, da gre drugič lahko sploh brez pelerine in brez klobuka v šolo, če ji je to, kar ima, preskromno in preponižno.
Pelerina je zdaj na čuden način pri naši Vladi spet v čislih, zato so pa menda dežniki prišli pri njenih sošolkah popolnoma iz mode. Zadnjič jo pošljem na pošto.
„Dežnik vzemi", zapovem.
„Saj ne gre dež."
Pogledam skozi okno in vidim: lije, kakor iz škafa in vsi ljudje imajo dežnike odprte.
»Samo vzemi dežnik!"
„Če imam pa pelerino in kapuco ! Nobena iz naše šole ne nosi dežnika, če ima kapuco."
»Danes ga le zemi. Do kože bi te premočilo, saj vidiš, kako lije". Porinem ji dežnik v roko in jo potisnem skozi vrata.
Pogledam skozi okno, da vidim, kako pojde po ulici. Ali nje ni in ni iz veže. A jaz sem ji še posebej zabičala, naj se požuri! Končno vendar skoči iz veže, kakor bi jo kdo iz puške ustrelil. Ali dežnika nima.
»Pokličite jo nazaj!" pravim Pavli.
Začudena se obrne in z dolgim obrazom jo odrsa nazaj v vežo in po stopnicah nazaj domu.
»Kje imaš dežnik?" vprašam frača.
„Pod streho sem ga spravila", prizna, ko vidi, da se ni mogoče izviti na drugi način.
„No, čakaj, jaz te bom že naučila!" se grozim jaz, čeprav me skoraj smeh sili. »Cemu sem ti pa kupila dežnik, kaj? Za parado, ne?! Takoj pojdi ponj in potem na pošto! To ti povem, če bo pošta že zaprta, boš klečala dve uri."
Zmuznila se je zkozi vrata, tiha in skromna z nedolžnimi očmi, da bi človek mislil: dobra je, kakor angelj.
Jaz sem odšla k možu tožit nesrečnega, neubogljivega otroka.
»No, to ima od tebe!" je rekel. Stvar je namreč taka: slabe lastnosti dobijo otroci vsi od matere, dobre pa od očeta. O tem so vsi možki prepričani.
Ugovarjala sem in končno je našel moj mož drugo pametno besedo: »Kontrola, kontrola. Ta ji manjkal Nadzora potrebuje! Pazi bolj na njo, pa boš videla!"
Odšla sem v svojo sobo in sem premišljevala, kako naj pravzaprav nadzorujem svoje otroke. Končno, tako jim ne morem biti vedno za petami, kakor Cherlock Holmes svojim zločincem.
K sreči je prišla ta mala k meni in- me je rešila teh skrbij. Poljubila me je na eno stran, stekla okoli mize in me poljubila še na drugo stran. Potem sem ji morala dati papir, svinčnik in radirko. Radirka se ji zdi imenitna igrača, Vlada je celo v šoli potrebuje.
Legla se je na preprogo, noge ji mahajo po zraku, z levico si je podprla brado, z desnico piše po papirju »pisma", in riše
..hiše" in „gozdove*. Jaz sicer ne razlikujem ničesar, ona pa že dobro ve. kaj je ..hiša" in kaj je „pismo."
Potem se zmisli. vstane in pride k meni prosit za krajcar. Pri branjevki si kupi zanj oblate.
,Saj sem ti danes že enega dala", se izgovarjam.
„Izgubila sem ga. mama, čisto izgubila."
„Jaz ne morem pomagati. Krajcarji so dragi", pravim in pospravljam miznico.
Tiho se plazi okoli mene, gleda me vztrajno in kašlja.
Jaz nič ne slišim in ona odide k svojim igračam.
Zopet kašlja.
„Mama, kaj ne slišiš?"
.Kaj pa?"
.Krajcar mi daj, saj slisiš, kako kašljam!" žvrgoli. Ampak moje srce je zakrknjeno in take linte me ne vlovijo.
Mojega moža je včeraj vkanila. Imel je bonbone. Mika ga je obiskala v njegovi sobi in rada bi dobila par sladkih krogljic. ki so ležale na njegovi mizi. Ali sirota 'ima nahod in njen nos ni bil popolnoma v redu. Poslal jo je k meni po sveži robec. Šla je nazaj k mojemu možu in vseknila se je glasno in temeljito, da jo je nadaril z največjim bonbonom, kar jih je imel. Dolgo ga je lizala, igrala se s papirji in iskala v košu pri pisalni mizi reklamne karte in kataloge, ki imajo večkrat tako zanimive slikice. Potem čez dolgo časa se zmisli. postavi se pred mojega moža in se začne tiho in potrpežljivo vsekovati. Vsa rdeča je že. temne oči se vdano in zaupljivo iskrijo izza belega robca, proseče so vprte v očeta in čakajo na uspeh. In res, končno se ne more več zdržati, zasmeje se na gjas in da ji zvito zasluženi bonbon.
Obžalujem žene. ki nimajo otrok. Kakor rodovitno polje tako bogato je življenje, zlato klasje zori po njivah, zrak je poin petja in smeha. Pust in žalosten in brez bodočnosti je dom brez otrok. Tih je in mrtev. Kjer so otroci se peni vsakdanje življenje, kakor vesel, poreden potok, ki žubori po livadah mimo vasi. Dolgočasne dolžnosti dela, suha proza kruhoborstva, sive skrbi — vse se spreminja v lahno, ljubeznjivo breme, če nam ga sla-dijo jasne otroške oči. In puste ure dolgočasnih dnij drhtijo v vedno novi. smejoči živahnosti. Dve uri si niso enaki. Otroške noge capljajo nerodno po sobah, debele rokice se stezajo po visokih kljukah, počasno odpirajo vrata — kakor srebrn zvonec zveni otroški smeh v srce.
In tisto lepo. ganljivo prebujenje mlade duše v otrokovih očeh, tisti ljubeznjivi, prvi drhtaji srca in dražestno smešni porivi temperamenta. Kako hitro potekajo dnevi in koliko lepih, jasnih spominov zapuščajo! Blažen čas vseh mater!
Miki je dolgočas pri meni in ona se napoti v kuhinjo. Precej težavno potovanje je, kajti roke je treba stegovati do kljuk na vso moč in stati na prstih pred vsakimi vrati.
V kuhinji jo niso posebno veseli. Vedno hoče „pomagati." In če se ne pospravi hitro vse proč, kar bi mogla doseči, gotovo že v dveh minutah kaj naredi. Tiho in oprezno vkrade malo soli in jo strese skrivoma v kakšen lonec, kjer je že tako presoljeno. Pesek skrivajo pred njo. kakor mleko pred mačko a najde ga le, primeša ga na zagoneten način v moko, da opoldne knedlji čudno škripajo pod zobmi.
»Kakšnega vraga ste pa naredili Pavla!" se čudi moj mož in Pavla z jeznimi solzami v očeh kaže na Miko in se izgovarja, da je bila ona v kuhinji in da je že ona kaj zacoprala.
Pavla Mike ne trpi v kuhinji. Niti ne zapazi, kdaj je prišla in že ima pamž obe roki v kakšnem testu, počepne sveže preoblečena v kakšne saje, vkrade karkoli, kar se najbolj potrebuje, dvakrat se obrne po kuhinji in že je vse narobe. Imeli smo goste zadnjič in Pavla se je hotela postaviti. In nisem je mogla skoraj potolažiti, tako je jokala od jeze, ko je našel profesor Vrba dve špekuli v zelju in njegova žena lečo v čokoladnem nakipu.
»To jim povem, gospa", je rekla, »če še kdaj kakšnega človeka povabijo k nam, mora Mika iz hiše, k stari mami na cel dan, drugače ne kuham."
Obljubila sem ji in potem se je sama smejala nad znajdlji-vostjo te nesrečne, potuhnjene punčke.
»In kako pazim na njo, da mi ne bi kaj naredila, ampak nič ne koristi!" se je vzgledovala, potem je vjela Miko, jo za šalo malo premikastila in na konec sta se ločili v veliki slogi in prijateljstvu.
»Ko vsaj ne bi bilo tako iletno in priliznjeno," tarna Pavla, »človek še jezen ne more biti na tega knofa!"
In to je res, priliznjeno je to punče, da je človek čisto omamljen. Kadar odidem od doma. se moram tako temeljito j>o-slavjati od nje. kakor bi odhajala v Sibirijo.
.Še na vrat me poljubi, mamica !" se zmisli in leti za menoj po stopnicah. Moram se vrniti in poljubiti, kakor ukazuje.
»Hitro pridi!" mi naroča. ..Jaz bom žalostna, če te ne bo!"
Potem beži k Pavli in ta jo mora vzdigniti k oknu, da gleda za menoj, kako grem po ulici.
Če se mi pa mudi in se ne poslovim od nje, kakor je treba, se vsede v predsobi na klop in čaka žalostno in trdovratno, dokler se ne vrnem. Kadar pride moj mož, skače okrog njega, kakor frtavka in mu pregleda vse žepe, če ji je morda kaj prinesel. .To je moj tata!" pravi in meni: »Ti si moja mama!" s posebnim naglaskom na »moj" in „moja". Sploh je vse njeno. Tudi Vlada je njena. Kadar pride iz šole se zakadi v njo. kakor psiček, ko pozdravlja svojega gospodarja.
»Ti Mucika sladka!" pravi Vlada in jo gladi. A Mika skače in kriči: »Moja Vladka je došla! Moja Vladka je dobra! Baš ju volim !"
Mika pravi Vladi „ Vladka." Tako sladko izgovarja to besedo, kakor bi ji sami bonboni padali iz ust.
„Vladka jede", mi pripoveduje, ,Vladka čita", „Vladka piše engleski!" In skrivnostno se namuzne. Vedno je „Vladka", „Vladka." Nikoli se ne zmoti, da bi rekla drugače, čeprav jo mi drugi ne kličemo tako.
Ce je Mika neubogljiva, mora klečati. Kakor vsi dobrosrčni ljudje, ki se ravnajo le po porivih svojega srca in ne znajo dresirati svojih čustev, se Mika prav lahko in hitro razjezi. Nagla je. Kakor piskerček prekipi naenkrat, oči se jezno zabliskajo in z nogami zacepeta, tla je kaj. Ampak vzgoja je vzgoja. Ne vidim jo rada jokati, ali v takih trenotkih ne poznam usmiljenja. Toda ona vseeno čuti mojo slabost in skuša potolažiti moje ogorčenje s par sladkimi besedami. .No, no. mama! Nemoj se ljutiti; Mika neče nikada više!" Pa jo pustim navadno. Čepa ostane trmasta, pa kleči dolgo in vztrajno. Tudi Pavla jo devlje klečat, če jo že ni drugače za ugnati. Nje se boji skoro bolj. kakor mene. Ce Pavla ukaže: .klečat!" že nosi pručico v kot in poklekne gori vdano, kakor spokorjena nedolžnost.
Vlado kaznujem samo jaz. ker je že velika. Zadnjič pa je Pavlo posebno razžalila in Pavla ji je ukazala klečat v kot. Mika je bila neizmerno užaljena. Obstala je z odprtimi usti, polna sočutja za Vladino sramoto. Razburjeno je tekla k meni, kakor lešniki debele solze so ji kapale po licih.
„Vladka ni dobra!" je zavpila nad menoj.
„Kaj ste se skregale?" vprašam. ..Kaj te je nabila? Prav ti bodi, zakaj jo pa dražiš !"
„NTič mi ni storila, rada me ima ! In tudi jaz jo imam rada!" pripoveduje in solze se ji še gostejše vsipajo iz oči.
„Zakaj se pa jokaš?"
„Pavla je kazala, da je Vladka zločesta! Ma Vladka nije zločesta i ja ju baš volim!" pripoveduje in njen rdeč predpasnik je spredaj že ves temno lisast od njenih solz.
»Idi sa mnom!" me prosi. „Ali nemoj ništa načiniti Vladki. Ona je dobra. Molim te. mama. idi odmah. smjesta !"
Res grem v kuhinjo gledat kaj je. fn vidim: Vlada kleči. To sem si takoj mislila, da je kaj naredila.
„Kaj se je pa Miki zgodilo, da se tako joka?" vprašam Pavlo.
,,Iz ljubezni joka", pripoveduje Pavla. ,.Zato, ker Vlada kleči. Naj se ne jezijo, gospa, naj vstane. Jaz se tudi več ne jezim, Če se imata pa tako radi, te dve!" pravi Pavla in dregne Vlado prijazno: ,Vstani in nikar mi tega več ne stori, povem ti!"
Jaz pomirim razburjene duhove in vzamem dekleti seboj v sobo. Mrak je že, v sobi je temno ali toplo in prijetno. Vlada se spoveduje in obljublja poboljšanje in me se vse tri spravimo na divan. Čisto tesno sedimo skupaj. Vlada in Mika imata še vroča lica od solz, njuni poljubi so še slani. Vendar nam je
vsem trem lepo in prisrčno. Kade se imamo in naša srca drhtijo v topli dobroti in ljubezni. Mika in Vlada mi šepetaje obljubujeta, da me bodo imele rade do smrti, da sta sploh dobri zelo.
Tiho pada noč. Vlada začne pripovedovati dolgo povest, ki jo je slišala od svoje prijateljice. Čudna povest je to o ciganih in kraljičinah, o evrčkih in pastirjih, o vilah in o bogatem srbskem kmetu, ki je imel dvanajst sinov in dvanajst hčera. Mika mi zaspi v naročju in ko pride Pavla prižgat luč je Vladina povest še le na polovici. Ali ta večer sem dobra in potrpežljiva in poslušam do konca.
Pravzaprav lepo živimo me tri: Mika in Vlada in jaz. Skoro vsak dan hodimo na sprehod v Tuškanec ali na Cmrok. Mika je še majhna in gre v hrib precej počasi. Tako blizu tal je, da dobro vidi vsak lep kamenček na cesti, vsak pozabljen kostanj, trn, košček barvastega stekla, kakšen želod ali pa kakšno majhno živalco, ki jo velik človek niti ne opazi. Vse spravlja v moje žepe in v torbo. Zgoraj na vrhu se vsedemo na klop in pregledujemo naše dragocenosti. Z velikim prigovarjanjem vendar včasih dosežem, da vržemo manj vredne reči proč. Veter prihaja v širokih valovih doli od hribov. Zaganja se v otroke in jim mrši lase. Z glasnim smehom in vriskajoč se lovita z vetrom po cesti. Nazaj grede smo bolj hitri. Pot pelje navzdol in Mika beži od enega brzojavnega droga do druzega, da se komaj vstavlja. Pri vsakem drogu posluša mrmranje brzpjava in gleda žice v zraku, ki tako skrivnostno vodijo pogovore iz daljave v daljavo. V Tuškancu jo krenemo na stezo. Tam še listje leži na poti in šumi pod nogami. V gjzdu stoji še tu in tam kak grm, na kterem visi par zlatih ali rdečih listov, zadnji jesenski ostanki. Odlomimo si par smrekovih vejic, malo zelenega bršljana in vzamemo seboj v mesto. Če je Mika že jako trudna, jo nosi Vlada štuporamo a jaz grem zadaj s klobuki in rokavicami. S smehom hitimo proti glavni aleji, kjer se že bliščijo rumene plinove luči. Zadaj je že noč nad gozdom, črne sence stoje pod drevesi in nočni veter hladno šepeta v vrhovih.
Zvečer, kadar Vlada piše svoje naloge, sedi Mika na visokem stolu zraven nje in šečka svoje čire čare. Molče in resno se sklanjata obe glavici vsaka nad svojim delom in kadar ju tako gledam, zatopljene in tihe, rdečih lic od gorečnosti, mi zatrepeta srce v globoki sreči in neizrecno topli ljubezni. Otroka, draga!
Kadar je Vlada gotova s svojimi nalogami, riše Miki Miklavže in parkeljne, hiše in punčke s tenkimi nogami in velikanskimi gumbi na jopiču. Mika je zelo zadovoljna in hihitast, globok otroški smeh naznanja njeno srečo.
V novejšem času sem se navadila kaznovati Vlado s tem. da mora o svojih grehih in prestopkih napisati kratko razpravo. Precej lena je, in vidim da ima ta način kazni boljše učinke, kakor klečanje in stanje v kotu itd. Tudi mora pri tem vsaj malo misliti.
Zadnjič sem ji naredila dolgo pridigo o njenih dolžnostih in sem ji ukazala, naj gre in naj vse to napiše, ker tako hitro in lahko pozabi, kaj ima storiti in delati. Sla je in napisala to le:
, Moje dolžnosti.
Zjutraj moram vstati takoj, ko me tata pokliče: včasih tudi prej. Obleči se moram zelo hitro. In tudi ušesa oprati. Tudi zobe ne smem pozabiti. Moji starši mi dajo zadostno obleke in jaz moram biti zadovoljna s tem, kar dobim. Jaz moram hoditi taka okoli, kakor mama hoče. Čez zajutrk ne smem godrnjati. Tudi grisovo kašo moram jesti. Jaz jo sicer nimam rada. ampak mama pravi, da je zdrava za take suhe otroke, kakor sem jaz. V šolo dobim eno žemljo : včasih tudi jabolko, ampak to je dobrovoljno. Moje sošolke dobijo po pet in po deset krajcarjev, Vera in Vanda celo po dvajset, ampak to ni treba. Tata je dobil samo po dva krajcarja in nobene žemlje, pa je vseeno zrasel, pravi. Tudi žepni robec moram vzeti seboj v šolo. In domu moram iti hitro. Naloge se morajo pisati takoj še tisti dan. Jaz moram.ubogati. Moji starši so prav mirni ljudje. In če se skregajo, se le zaradi mene. pravi mama. Miko ne smem sekira ti, ker je še premajhna. Če mama hoče, moram iti precej spat. Tudi že ob sedmih, ob osmih pa že gotovo. In druzega ne vem nič tacega."
Priporočam to vsem našim materam. Taka kazen je tudi za njih prav zabavna, samo smejati se ne smejo, drugače ne morem garantirati za uspeh.
StsšSE
Igralec: „Kakšen koder imaš v tem medaljonu?''
Virtuos: ..Tega sem si sam odrezal po svojem briljantem vspehu."
„Človeče, odrezali ste mi kos ušesa I"
rPomirite se, saj ga je Vam še dosti ostalo."
Samohvala.
Slaba tolažba.
mekrj o te5trmemtin,
Testament ali poslednja volja je izjava, s ktero dotičnik, ki
testament naredi, proglašuje, da zapušča komu svoje premoženje ali del istega za slučaj svoje smrti. Testator s svojim testamentom določi, kaj se ima zgoditi z njegovim premoženjem po njegovi smrti.
Poslednjo ali zadnjo voljo delimo na testamente in kodicile. Ce se določa v zadnji volji dedič, je to testament, če se pa odrejajo druge določbe, je to kodicil.
Za veljavnost zadnje volje je treba: a) sposobnega testatorja in b) njegove trdne volje, izražene na predpisani način.
Zadnje volje ne morejo sklepati:
t. Otroci in mladoletni pod 14. leti.
Na poseben način, delajo lahko zadnjo voljo: Nedoletni od končanega 14. do 18. leta store lahko zadnjo voljo le na usten način in javno.
Kdor je star 18 let in več, lahko dela zadnjo voljo, kakor vsak drug polnoleten človek.
2.	Blazni in bebasti ne morejo delati testamenta, izvzemši v dokazano svetlih in pametnih trenotkih.
3.	Menihi, ki so storili slavnostno objubo uboštva, ne moreje delati testamenta, razun če imajo za to posebno dovoljenje (n. pr. člani nemškega reda) ali če bi dosegli škofovsko ali kardi-nalsko čast.
Vojaški begunci ne morejo testirati in zadnja volja, ki so jo storili (»redno so dezertirali postane neveljavna. Ce se vrnejo, stopi zadnji testament zopet v veljavo. (To je posebne važnosti za naše mlade fante, ki so se umaknili soldačiji v Ameriko !)
5. Osebe, ki so bile po vojaškem kazenskem zakonu obsojene na smrt ali v težko ječo, ne morejo testirati.
(>. Tisti, ki so bili sodnijsko proglašeni za zapravljivce, morejo odločati v zadnji volji samo čez polovico svojega premoženja. Le če nimajo postavnih dedičev, razpolagajo lahko čez vse. svoje premoženje.
Kadar dela testator testament, mora imeti resnično voljo, razpolagati za slučaj smrti čez svoje premoženje; ta volja mora biti resna in prevdarjena. Zastopstvo se pri testamentu ne dovoljuje in dedičeva oseba mora biti imenovana od testatorja samega. Ce bi bil testator k zadnji volji prisiljen, ali če bi bil goljufan ali zaveden v pomoto, bi bil testament neveljaven.
Po zunajni obliki razlikujemo testamente privatne, javne, redne, izvanredne, pismene in ustne.
Če piše testator zadnjo voljo lastnoročno, ni potreba prič. Testament ne mora biti le lastnoročno napisan (vsa določila), ampak tudi lastnoročno podpisan.
Ce je kdo drugi testament pisal, ga mora testator lastnoročno podpisati in pred tremi pričami izjaviti da je to njegova zadnja volja in te priče se morajo na testamentu lastnoročno podpisati, kakor priče zadnje volje. Od teh prič morata biti vsaj dva istočasno pričujoča.
Podpis testatorja ali zapustnika mora biti pod besedilom in mora stati pred podpisi prič, vendar ni potrebno, da bi se^testa-tor podpisal pred pričami, ampak lahko stori to že prej. Ce testator ne zna pisati, naredi tri križe in ena od prič podpiše njegovo ime. V tem slučaju morajo biti vse tri priče pričujoče.
Ce testator ne zna brati, mora mu ena od prič prebrati zadnjo voljo in drugi dve priči imata dolžnost prepričati se, da je vse res tako napisano, kakor je priča bral.
Priče zadnje volje ne morejo biti: Osebe ženskega spola; osebe možkega spola, manj kakor 18 let stare; menihi, ki so naredili slavnostno obljubo revščine; osebe zmešane pameti, slepi, gluhi in nemi; osebe, ki so bile zaradi zločina iz dobičkarije obsojeni. Tudi ne morejo biti priče osebe, ki ne razumejo jezika testatorjevega, dalje osebe, ki so od zapustnika določene za dediče, legatorje; osebe, s kterimi je v rodu ali svakovstvu ali domači od njih plačani posli in uslužbenci. Osebe, nazadnje imenovane ne morejo biti veljavne priče le v zadevi dedščine, ki pripada na nje, vsa druga določila testamenta, pa ostanejo veljavna. Ce hoče testator, da bo veljavno tudi to, kar je v prospeh teh oseb določil, mora to lastnoročno napisati, ali pa mora biti od treh veljavnih prič posebej potrjeno.
Če se dela testament ustmeno, je treba, da bi zapustnik izjavil svojo zadnjo voljo pred tremi veljavnimi pričami, ki morajo biti pričujoče in morajo potrditi, da je izključena v osebi testatorja vsaka pomota in blodnja. Priče morajo to ustmeno zadnjo voljo napisati in še le potem imajo ti zapiski veljavnost testamenta. Če ni nobenih takih zapiskov, se morajo priče sodnij-sko neprisežno zaslišati in sestaviti o tem protokol. Prisežno se priče zaslišijo le na posebno zahtevo katere od strank.
Izvanredne oblike testamenta (takoim. priviligirani testamenti) so vpeljane za vojaške osebe, in veljajo dalje za vožnje na morju in za čas kuge.
Za zadnjo voljo, ki jo kdo dela med vožnjo na ladji ali v kraju, kjer pustoši kuga ali kakšna druga nalezljiva bolezen, zadostujejo le dve priči, lahko so to celo menihi, ženske in mladeniči nad 14. leti.
Tisti, ki obolijo v kontumačnih zavodih, delajo lahko testament brez vseh formalnosti. Le če hočejo zapustiti kaj v prospeh uslužbencev zavoda morajo napisati to lastnoročno — če niso uslužbenci ob enem njihovi sorodniki — in razun tega bi morali izjaviti še posebej pred pričami, da je to njihova izrecna zadnja volja.
Za testament aktivnega vojaka zadostujeta dve priči, lahko so to tudi menihi, ženske in mladeniči nad 14 let.
Ako se dela testament pri sodniji in pismeno, je potrebno, da zapustnik svojo zadnjo voljo lastnoročno podpiše, da jo sodniji osebno izroči, da sodnik v pričujočnosti priseženega zapisnikarja, ali pred dvema navadnima pričama napiše o sprejetju zadnje volje protokol in, da testament sodnijsko spravi. Sodnik mora opozoriti testatorja, da mora biti testament lastnoročno podpisan, potem testament zapečati in na kuverti napiše, čegava je ta zadnja volja ter izda testatorju potrdilo, da mu je testament izročil.
Ce proglasi testator svojo zadnjo voljo pri sodniji ustmeno, spiše se o tem sodnijski protokol, ki se pri sodniji shrani.
Testament, izročen notarju, ali napravljen pred notarjem in pred dvema pričama, ali pred dvema notarjema, je popolnoma enak sodnijskemu testamentu.
Ako je pa oni, ki dela testament, slep, gluh, gluhonem ali že ne razume jezika, v katerem je notar dolžan uradovati, se mora napisati o tem posebni notarski akt.
Zakonci, mož in žena, lahko naredita skupni testament, v katerem lahko določita sebe vzajemno za dediča, ali pa naznačita tudi druge osebe za dediče.
Testament je neveljaven, če mu manjka katera od predpisanih, tu naznačenih določb. Če se oporeka resničnost testamenta, velja za to postavni rok od 30. let, če se pa oporeka veljavnost, je treba storiti to v roku od treh let.
Zadnja volja se lahko kadarkoli prekliče, ker je to popolnoma enostransko določilo. K izrecnemu preklicu je treba iste kompetence, kakor za testament. K preklicu ni treba istih formalnosti, kakor za ustanovitev zadnje volje. Javni testament se preklicuje s tem, da se ga vzame nazaj. Ce ima pa tudi veljavo privatnega določila, se stem nazajvzetjem listine od sodnije ali notarja testament še ne prekliče, ampak ostane dalje v veljavi, ne sicer kakor javni, pač pa kakor privatni testament. Molče se preklicuje testament z napravo novega testamenta.
Kodicil ne razveljavlja prejšnega testamenta, niti prejšnega kodicila. Samo vkolikor si zoperslovitn. velja poznejši. Če se ne more določiti, kateri kodicil je poznejši, sta veljavna oba.
Testament se razveljavi in prekliče, če ga testator raztrga, ali če izbriše ali pretrga svoj podpis. Če je bilo več eksemplarov (komadov) testamenta, se z uničenjem enega primerka še ni uničila zadnja volja sploh. Če se je poznejši testament uničil, stopi prejšnji, starejši testament spet v veljavo.
Po postavi se razveljavi testament, če dobi zapustnik, ki je bil v času, ko je delal testament še brez otrok, potomca, za kte-rega ni v testamentu ničesar določil. Dezerterjev testament ostane neveljaven tako dolgo, dokler se isti ne vrne, tako tudi testament nemškega viteza, ako ni dobil od velikega mojstra posebnega dovoljenja za testiranje. Priviligirani testamenti zgubijo veljavo po
preteku 6 mescev po "prenehanju okoiščin, za katere je bil pri-vilegium dovoljen, (torej po končanju potovanja po ladji, po končanju vojske in prenehanju kuge ali kužne bolezni), lstotako postane testament neveljaven, če dedič neče ali ne more prevzeti v testamentu naznačenih pravic.
ED S
JOSIP CEVODJA:
sinovi.
Bilo je spomladi, ko se je poslavljal osmi sin od matere. Svarila ga je mati: .Ne hodi, moj sin. Ostani doma in pomagaj mi delati. Sedem tvojih bratrov me je zapustilo, sedaj me hočeš še ti. Glej, dovolj imava polja za obdelovanje, dovolj gozda, zaraščenega z vitkimi jelkami, debelimi borovci in po mejah stoje košate lipe. Ostani doma in pomagaj mi delati, bova že shajala".
.Ne ostanem", je rekel sin. Branili ste že sedmim, naj ostanejo, ste jim rekli, pa so vendar šli v tujino in dobro se jim godi, zakaj bi se tudi meni ne. Svet je velik in povsod je boljše, kakor doma. Celo leto delam na polju. Orjem, sejem in branam. Ko pa pride čas žetve, pridejo grajski hlapci in vzamejo desetino. Kar pa nama ostane, morava prodati, da dobiva denar in plačava davke. In nama ne ostane drugega, kakor da stradava in delava, laz grem in konec besedi".
Solze polijo starko, ko blagoslavlja neposlušnega sina. Ne brani mu več in on odide, kakor je odšlo drugih sedem.
Upehana sede starka pred kočo in .skleda za odhajajočim sinom in nehote ji pride v spomin preteklost. Bilo je nekoč drugače. Velikansko posestvo sta obdelovala z njenim možem. Imela sta mnogo poslov, ki so jima pomagali. Tedaj je bilo prijetno . . . Toda mož se je odtujal delu čim dalje bolj. Začel je lenariti, nositi se gosposko in zapravljati. Prodajal je kos za kosom od zemljišča. Kakor oče, so delali sinovi. Ni se jim ljubilo delati, zato so šli v tujino, katera jih je sprejela z odprtimi rokami in jim ponujala zaslužka, samo, da jih je odtujila domovini. Umrl je oče. Sinovi so odšli v tujino in dobro se jim godi. Sedem jih je odšlo, a danes odhaja osmi.....
Iz tega premišljevanja jo vzbudi njen najmlajši sin. V raztrganih hlačah in umazani srajci pride k nji. Objame ga žalostna mati. „Ti me ne boš zapustil, gotovo ne" je rekla. In milo jo je pogledal sin, kakor bi jo razumel in ji obetal, da ostane pri nji.
Od takrat je bil njen doma ostali sin njena tolažba. Dasi slaboten, vendar je delal, kar je mogel, da je prehranil sebe in mater. Smejali so se mu sosedje, a on se ni zmenil zanje. Delal je in trpel. Z znojem je gnojil zemljo in ona mu je bila hvaležna. Pisali so mu bratje iz tujega kraja in v tujem jeziku, naj proda domovje in pride za njimi. On pa je metal pisma v ogenj, ker jih ni znal brati in ker mu je svetovala tako mati.
Toda zbolela je mati in pričakovala smrti. Sin edini je skrbel zanjo. Ker mu mati ni mogla več svetovati je začel samostojno gospodariti. Najel si je pastirje, ker odraslih ni mogel dobiti, in je z njimi delal, a jezil se ni. Obdeloval je zapuščeno zemljo. Toda bila je trda in pusta. Gnojil jo je in jo rahljal. Dolgo, dolgo se je trudil, da jo je izboljšal in pastirji so mu pomagali.
Odrastel je on v moža, a pastirji v mladeniče. Priljubil se je mladeničem on in mladeniči njemu in ostali so skupaj. Skupaj so jedli, skupaj delali, skupaj spali. Mati pa jih je blagoslavljala speče in se radovala nad njimi. Več ni stradala, kakor preje. Postala je krepka in zdrava.
Dokaj časa je poteklo, kar je odšel najstarejši sin v tujino. Mislili so vsi, da je obogatel v tujini, da je sedaj gospod, da jim bo poslal veliko denarja, sam pa se ne bo več vrnil v domovino, ker je prerevna zanj.
Naletaval je sneg. Tedaj je prišel popotnik, bled in raztrgan. Tresel se je od mraza, ko je stopil v gorko hišo, v kateri je bilo nekoč zapuščeno in mrzlo. Ni ga spoznal brat, a on ne njega in ne drugih, ki so bili z njim. Čudil se je belim stenam in blagostanju hiše in si mislil pri sebi, da so gotovo že drugi ljudje v hiši in da sta odšla mati in najmlajši sin itak tudi v tujino, Tedaj stopi v izbo mati. Pogleda tujca in spoznala je v njem svojega sina. Oklenila se ga je okrog vratu in mu ljubeznjivo postregla.
*
Sprejemala ga je nekoč tujina ljubeznjivo, a ne tako, kot sedaj mati, sin in služabniki. Vrgla ga je tujina čez prag v sneg. a domovina ga je sprejela v gorko naročje. Tedaj je spoznal, kaj je dom in kaj tujina. Sklenil je, da ostane doma in pomaga bratu in materi kot hlapec. O, ko bi bil mlad, kakor je bil takrat, ko je odhajal v svet, oklenil bi se domovine z dušo in telesom. Sedaj pa je zadovoljen in srečen, da se sme greti pri domačem ognjišču, odkoder ga ne pode čez prag v zimo. kot so storili v tujini. Domači pa so tudi res skrbeli zanj tako, da si je opomogel čez zimo.
Bližala se je pomlad. Sneg je skopnel in začelo se je na polju delo. Delali so drugi, a najstarejši se je sprehajal okrog njih in jim zapovedoval. Če pa ga niso ubogali, jih je tepel. kakor bi bil on gospodar, drugi pa sužnji njegovi. Ko pa so mu očitali, da jim je nehvaležen, se je zjezil in odšel zopet — v tujino.
Jokala je za njim mati, jokal je brat, jokali so vsi.....
Tako so delali tudi ostali sinovi. Kadar so bili bolni, ali kadar jih je vrgla tujina na cesto, prišli so domov in obljubljali, da ostanejo doma. Pa z drugim časom so prišle druge misli in odšel je vsak zopet odkoder je prišel.
Navadili so se domačini na take obiske in odhode nezvestih sinov, jezili pa se niso. Saj sedaj domovje ni več pogrešalo de-
lavcev, kot jih je nekdaj. Opomoglo si je. Dobilo je čvrste sinove, ki so ga podpirali in so mu bili zvesti. Pač ga niso mogli več razširiti do velikosti, ki ga je zavzemalo nekdaj, pa vendar je postalo močno dovolj, da kljubuje nasilstvom in pritiskom nadležnih tujcev.
Iz bolehne starke je vzrastla čvrsta in krepka mladenka, bistrega duha. Dobila je pogum, da se zoperstavlja krivicam in da v mnogih slučajih ukazuje samostojno.
Dobro se godi njenim sinovom. Najboljše pa se bo godilo njihovim potomcem, kadar bodo delali skupno in se izogibali tujine, katera je njihova sovražnica.
Dobra knjiga ni le najplemenitejši način duševne zabave, ampak je tudi vir potrebne in koristne poduke. Drugod so mero-dajni krogi že zdavnaj spoznali pomen dobrega čtiva za vzgojo ljudstva. Razna društva in poedinci izdavajo cenene in dobre knjige, da so pristopne tudi širšim in manj premožnim krogom. Poleg tega pa tudi velike javne ljudske knjižnice in čitalnice nudijo izbrano čtivo vsakemu posamezniku, ki ima voljo iri veselje do čitanja. V Ameriki in na Angležkem podpira take javne knjižnice država sama, kajti ravno država ima največji dobiček od tega, če iščejo njeni člani pri knjigah zabavo in poduk, namesto da bi trošili svoj denar in svoje zdravje po žganjarijah, ki so prave tovarne nesrečnikov za ječe, bolnišnice in norišnice. Tudi Švicarska ima lepo razvite in bogate ljudske knjižnice in velike javne čitalnice, kjer leže na razpolago čitalcem razun domačih časopisov, dnevniki v vseh mogočih evropejskih jezikih. Naša država za šolstvo sploh nima posebno odprtega žepa — vidi naše slov. meščansko, obrtno, in srednje šolstvo in slov. univerzo! — a za ljudske knjižnice ni izdala še nobenega krajcarja. Vse poje militarizem, novi kanoni in nove vojne ladje! — Od deželnih odborov sta edino nižjeavstrijski in gornjeavstrijski. prvi 3000 K, drugi 1000 K dala za podporo ljudskih knjižnic. — Na Češkem, posebno Praga lepo skrbi za ljudske knjižnice z letno podporo 35.737 K. Praška knjižnica ima 55.141 zvezkov, na celem Češkem pa je bilo lani 3208 javnih knjižnic z 1,073.838 zvezkov. — To so prav lepe številke, čeprav še daleč zaostajajo za drugimi kulturnimi državami. Mesto Pariz ima n. pr. 81 javnih knjižnic in 40 čitalnic, ki imajo skupaj čez 500.000 knjig! —
Tudi pri nas na Slovenskem so se začele ljudske knjižnice prav nadebudno razvijati. Vsi rodoljubi, kterim je duševni in telesni blagor našega ljudstva na brigi. jim žele najlepši razvitek
in prospeh. Kdor more, naj jih podpira gmotno in moralno!
*
Nekaterim ljudem, posebno otrokom se delajo rade v ustih majhne, bele ranice, takoimenovani afti. Sluznica se na dotičnem mestu odrgne in vsled pristopa raznih bakterij se koža ognoji. Tudi po težkih boleznih po tifusu itd. postane ustna votlina zelo občutljiva ter se narede na jeziku in čeljustih ranice in mehurčki. Bolezen povzročuje nečistota ust in vlažno, slabo zračeno stanovanje. Že pri otrocih se morajo čistiti usta vsak dan vsaj enkrat s čisto, v prekuhani vodi namočeno cunjico. Treba pa je ravnati jako previdno, ker se drugače sluznica še bolj odrgne in tako čiščenje več škodi, kakor koristi. Odrasli in večji otroci bi si morali splahovati usta po vsaki jedi z mlačno, slano vodo a zvečer temeljito očistiti zobe s krtačico. To je ne samo za usta jako zdravo, ampak tudi za zobe potrebno in koristno. Kdor si redno čisti usta je utrjen proti nahodu in tudi vnetju ušes bolj. kakor drugi ljudje, ki si le redko ali nikoli ne čistijo ust.
Zdaj ko je slinotok pri goveji živini tako razširjen, se prenese ta bolezen z neprevretim mlekom, s surovim maslom in domačim sirom kaj rada tudi na ljudi. ( ez 8 ali 10 dni po oku-žitvi, čuti bolnik bolečine v križu in slabost v želodcu ; muči ga vročina in čez par dni nastopi vnetje ustne sluznice. Jezik in čeljusti otečejo, naredijo se mehurji v kotih ust in okoli jezika in za njimi boleče, večkrat, kakor krajcar velike ranice. Ko bolezen že popušča, čuti bolnik delj časa, tudi po več tednov, trganje v rokah in nogah. Majhni otroci, pa j>osebno dojenci, lahko tudi umrjejo od te bolezni, zato je treba kravje mleko skrbno
prekuhati, predno se jim da v hrano.
*
Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen, vendar je težko obvarovati otroke od nje, ker traja po 6—12 tednov in hodijo otroci, ko jim je malo boljše, v šolo. v cerkev in na igrališča ter okužijo druge. Večjim otrocim ta kašelj ni posebno nevaren, čeprav se lahko pritakne pljučnica ali pa vsaj bronhialni katar, če se premalo pazi na otroke. .Manjši pa, deca do dveh let, prav težko prebolijo vsak resnejši slučaj oslovskega kašlja. Statistično je dokazano, da od majhnih otrok 50"lo, t. j. vsaki drugi umrje!
Kdor je enkrat oslovski kašelj prebolel, ga navadno ne dobi več, kakor je tudi pri drugih otroških boleznih, n. pr. pri ošpicah, škarlatici itd. Bolezen se pokazuje čez 5—14 dni po okužitvi in včasih še le čez dva ali tri dni doseže največjo silo. Kašelj . nastopa v gotovih pavzah in karakterističnih napadih. Otrok kašlja lajajoče, dihanje se mu zastavi, obraz pordeči. Navadno zmeče vso hrano iz sebe in zelo oslabi. Slabejšemu in škrofuloz-nemu otroku je kašelj seveda še bolj nevaren, kakor detetu, ki je bilo doslej zdravo in krepko. Po leti nastopa bolezen milejše tudi že zato, ker je otrok lahko, cel dan na svežem zraku. Po zimi je treba skrbno zračiti sobe. Kdor more, naj pusti okna ene sobe po več ur odprta, potem zakuri v peč in prenese otroka
v prezračeno sobo, med tem ko se okna tiste sobe, kjer je bil otrok doslej, odpro in pustijo zopet odprta več ur. — Tudi zmena zraka sploh ima dober učinek na bolezen, vendar je treba pri tem paziti, da se okužba ne prenese drugam in se drugi
otroci ne izpostavljajo nevarnosti okužitve.
*
Potenje nog je neprijetna in sitna lastnost, ki dotičnemu človeku prizadene mnoge neugodnosti. Nemogoč je v vsaki boljši družbi, poleti mu je samemu smrad nog obtežen, po zimi pa ima, zaradi prevelikega potenja, vedno mrzle noge. Tak človek mora posebno paziti na cistoto, ker postaja drugače njegova nadloga vedno večja. Vsak dan si je treba oprali noge in prevleči nogavice, ki naj bodo iz tenke volne in zadosti velike. Tudi čevljev je treba imeti dva para, da se en par vedno suši in zrači. Po leti je dobro nositi nizke čevlje, najboljše sandale. Noge naj se perejo v hladni vodi, kateri je treba primešati I žli-čico formalina ali pa malo hipermangana, da se koža desinfiscira in utrdi. Nogavice naj se napudrajo s takoimenovanim vojaškim pudrom, ki sestoji iz 3 gr salicilove kisline, 10 gr pšenične moke in 87 gr gipsa. Sramota je posebno za mlade ljudi, če
zanemarjajo, da so s svojim smradom drugim ljudem v nadlego.
*
Ušive kokoši operi v tobakovi vodi. kg tobaka se kuha v 4 —.S litrih vode dve uri, tobak se parkrat v vodi iztisne, da se izluži kolikor najbolj mogoče temeljito. V to tekočino, dokler je še topla, pomoči kokoš do glave. Glavo je treba že prej namazali z vazelinom in kapljico karbola. Kokoši bodo za dolgo časa rešene mrčesa. Če kokoši malo nesejo daj jim lenenega ali kopri-vinega semena, tudi suhe. — seveda ne strupene, — gobe so dobre.	*
Iz zmrznjenega krompirja, ki je drugače samo še za na gnoj, si lahko naredi gospodinja dober, domač jesih. Operi krompir v čisti vodi in kuhaj ga v pari." Ko je skuhan ga z leseno kuhalnico dobro razmečkaj in primešaj malo stolčenega ječmena, par kvasnic in vode. Ivo se je dobro prekvasilo. se vse precedi, sok se nalije v posode in se pusti tako dolgo na toplem mestu stali, da se vse skisa. Dobro je priliti malo dobrega kisa, da je cela stvar prej gotova, fesih se prelije v steklenice ali
v sodček in je prav dober in cen.
*
Če prešiči nočejo jesti, daj jim vsak dan prgišče ovsa, ki si ga prej par dni v posodi malo namočila in prav dobro poso-lila. Tudi pest pepela prideni večkrat piči in vsak teden enkrat
eno špičko noža raztolčene zelene skalice.
□ □ □
Samozavest.
Ravnatelj: Z Vami je teska stvar. Vaša točka, skatero hočete nastopiti, mi izpolni samo pol večera.
Tenorist: To nič ne de! Drugo polovico izpolni aplavs ....
Slab poklon.
Kontesa: Ob priliki mojega lanskega rojstnega dne me je papa presenetil in dal na verandi raz-svetiti toliko lampijonov, kolikor let sem stara.
Gost: Oh, to je morala biti ča-rovna iluminacija.
Veselja pijan.
Profesor matematike-. To je imenitna rešitev, ki sem jo to iznašel! To moram takoj pokazati mojemu kolegu Zlomku.

5. Homonim.
Ivan Križman. Sv. Ivan. To — ni od — krave.
6. Računska naloga.
Fr. Preinfalk, Ljubljana.
Neki gospod se pelje v mesto H. Za vožnjo plača 10 kron. V mestu zapravi polovico svojega premoženja. Iz mesta B. se pelje v mesto C. Za vožnjo plača 20 krona v mestu C. zapravi l/3 svojega denarja; tako da mu ravno se ostane toliko denarja, da se pelje domov. Koliko je imel denarja?
7. Vizitnica.
Berta iz Ljubljane.
Vimenu je skrit poklic osebe!
8. Zastavica.
Ivan K o k, Tupaliee.
Z „d" povem ti reko dobro znano. V d ona v o podi se za valom val. S „k" človeku daje tečno hrano ljuba mu domača je žival rada jed je, s „t" imenovano to gotovo tudi boš poznal.
Rešitev ugank v 1- štev. t. Česar ne želiš sam, nc su.ri drugim! 2. Denar 3. Koliko ('asa potrati otrok, ki skače po trati! Popotnica, pobotnica.
Naročila, reklamacije, pritožbe, rešitve ugank i. t. d. naj se pošiljajo naravnost na Vydrovo tovarno hranil v Pragi VIII.. rokopisi pa na Zofko Kveder-Jelovšek v Zagrebu, llica 20.
Valko St. Čevmislite, da ste res poklican in izvoljen, pa še kaj napišite in pošljite. Še noben ni zajca vstrelil, ki je imel prvikrat puško v roki. Franica. Pišite samo po eni strani papirja in pošiljajte svoje spise naravnost meni v Zagreb! Vse sotrudnike prosim opetovano, da pišejo čitljivo! List se tiska v Pragi, stavijo ga češki stavci! Maja in K—t. naj pošljeta meni in administraciji v Prago svoj natančen naslov! Gnjevoš. Vaš obupanec je prav originalen fant:
Dolgo je upal,	Enkrat še pesem
slednjič obupal,	sladko zapel
ves svet preklel.	in od življenja
slovo je vzel ....
Vsebina: MIJO MLADJENOVIČ: Včasi. - STANKO SVETINA: Tilda. - ZVOK AN ZVORANOV: Akacie cveto ... — K—t.: Slaba družba. KORITNIK : Noč — VINKO Z.: Fiksna ideja. - MAJA: Brez solnca .... — ZOFKA K VEDER-JELOVŠEK: Ta velka in ta mala. — K: Nekaj o testamentih. — JOSIP CEVODJA: Sinovi. - Za gospodarje in gospodinje. — Smešnice. — Uganke.
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: F. Vydra v Pragi VI Tisk firme Zdenek Binko v Pragi II.. Vodičkova 22.
J OS. HEJ L
SVATBENA JED.
Razmotrivanje po skušnji.
Bilo je pri skušnji iz veronauka. Katehet izprašuje o dogodku z vinom v Kani Galileji, učence najnižjega razreda, ki prvič javno nastopijo s svojo učenostjo. V začetku odgovarjajo na vprašanja svojega kateheta bojazljivo in obup-ljivo, polagoma pa malo pogumnejše.
.Kaj pa so jedli na tej svatbi, kamor je bil povabljen Jezus in njegova mati —" se glasi nastopno vprašanje kateheta.
„Na tej svatbi so jedli kavo" — odgovori s pojočim glasom živahna deklica iz zadnje klopi.
Splošen smeh med poslušalci iz občinstva in prijazni vikar sam se posmehuje ter po svoji navadi zadovoljen puha tobak. Tudi katehet se nasmehne, dasiravno bi ga mogel spraviti nepričakovan odgovor iz tira njegovega izpraševanja. Bil je dober učitelj, znal se je tem malim tako prilagoditi in govorili z njimi kot otrok z otrokom, da, celo kakor mati s svojimi ljubljenčki. Otrokom je hotel živo pokazati svalovsko gostijo in govoreč o pijači ni mogel pozabiti na to. kar pride prej, oziroma kar ima priti jed. Sicer bi si otroci ne mogli predstavljali ženitvanja brez jedi, ako se hoče, da je slika popolna.
Najhvaležnejše so sprejele opazko o kavi gotovo prisotne matere, kakor je bilo soditi po njiIi oživljnih in razveseljenih obrazih. Zakaj bi pa tudi ne! Vsaj je to njih živijenski ideal, ki jim prežene bolezen in slabo razpoloženje, s katerim zapijejo žalost in oslavljajo rodbinske dogodke, krst novorojenčkov, ljubeznjiv ali imeniten obisk, kakor tudi pogreb ljubljene babice.
In to se razume, če se niti ženitvanje niti rodbinske slavnosti. če tudi najvažnejše, s toliko pričakovanjem in skrbjo, brez kave vršiti ne morejo, se tudi ta brez nje ni mogla zaključiti v Kani Galileji, seveda ni služila kot jed, temveč kot slaščica, kakoršno se baje uživa edino le v Ori-entu.
Bistri duhovnik se je po kratki zadregi izmotal iz neljube situacije, ki je nastala radi odgovora male deklice, rekoč, da se na svatovščini v resnici pije kava a nikdar ne kot jedilo, temveč vedno kot pijača.
Ni mu pa prišlo na um. da je revni njegovi varovanki v resnici kava ne le pijača, ampak s suhim kupljenim kruhom, ki se v njej napije kakor goba, skoro izključna hrana, zjutraj, zvečer, da včasih tudi opoldne. Samo krompirjeva juha in semintja spolzla možganova klobasa zmenjajo včasih ta red. O tem najbolje priča slabotno telesce in bled obrazek, kakor tudi nervozna zbeganost, nepozornost in raztre-šenost učenke.
Zalibog, da to dete ni izjema, ampak pravilo, kakor ni izjema, da je uživanje zrnate kave strupen užitek, ki je postal le vsled nevednosti in malomarnosti revnejših gospodinj skoraj izključna hrana, ki uničuje telesno in duševno zdravje, posebno naše mladine. K sreči se jo uživa s kruhom in mlekom, kar ima edino kaj vrednosti pri kavi, tako da kava sama služi le kot pijača aii juha, ki da prijeten ukus, ki je pa z očetovim tobakom in alkoholom enako vredna.
Končno jo človek včasih vendarle potrebuje, da si osladi svoje trudapolno življenje, kakor mi je odgovorila marše katera babica na moje grajanje zrnate kave: „Eh. jaz ži-tako nimam nobenega veselja na tem svetu razun tega ko-fetka, rajši si odpovem življenju, kakor bi ga imela opustiti." Enako se je izjavila druga mlajša gospa proti moji obsodbi zrnate kave: „Če bi si še tega ne mogla privoščiti, kaj bi pa imela na svetu"?
Potolažil sem se in moja bojazen radi nezmernega uživanja zrnate kave je izginila, ko sem zvedel iz ust zaupanih mi otrok v šoli, da kuhajo njih mamice kavo od trgovca, da pa tudi dobivajo po pošti žitno kavo v mali vrečici in da to pridevajo k oni od trgovca. Nisem se mogel načuditi. kako je pri nas razširjena Vvdrova kava.
Da, celo hvalili "so se mi, da dobivajo brezplačno časopis k tej vrečici kave. Čital sem sicer ime Vvdra na reklamnih oznanilih, ampak kot neoženjen se nisem brigal, kaj so mi dajali v gostilni k zajutrku. toda o žitni kavi nisem imel jasnega pojma. In kaj naj bi bila ta žitna kava, sem si mislil večkrat, akoravno sem se megleno spominjal na pripovedovanje stare babice, ko se nam je hvalila, malim otrokom, kako je nekdaj kuhala kavo iz želoda.
Danes, ko imam svoje domače ognjišče, se zanimam za to kaj se kuha in energično sem se uprl prvim ugovorom svoje žene proti žitni kavi. Hranil sem jo tako odločno, da jo sedaj moja ženka nele z užitkom pije — seveda z zrnato primešano — temveč se za njo, napram podcenje-valcem svojega spola, poteguje z vso odločnostjo.
Nje razširjenje priča, da izvira nezaupljivost v njeno kakovost le vsled nepoznanja — ker so jo že prvi poskusi prepričali da v primeri z zrnato kavo na ukusu ne zaostaja in da je v korist otrokom in neurestičnim ljudem a nizka cena v prilog revnim. In sedaj, ko sem se prepričal o tako velikem razširjenju „Yvdrovke." privoščim babicam in če treba tudi mamincam njih strupeno zrnato kavo, naj imajo ž njo veselje in njih življenje, ki je za nje še desetkrat slabše kot za nas, takozvani močnejši spol — ki tudi. kar se tiče užitkov, ne dovoli nikakega prikrajšanja — naj si že ž njo tratijo težkoče življenja. Vsaj je že malo ljubiteljic same zrnate kave, večina jih je že na pravi poti.
V glavno veselje mi je pa prepričanje, da se naši otroci v taki meri več ne hranijo s strupeno zrnato kavo in
da je velika zasluga podjetnega tovarnarja, da imamo za otroke in ljudi, bolne na živcih, redilno in tako prijetno pijačo.	^
Radi tega mislim, da je ona deklica dobro odgovorila, da so imeli na ženitvanju v Kani Galileji kavo, če tudi ne kot jed. Danes bi Kristus gotovo našei na svatbi priljubljeno „ Vvdrovko", vsaj na tej, revni - na bogate pa sploh zahajal ni. —
su
= Jabhis — Jiilep. V našem letošnjem zapisniku se nahaja med prilogami, ki so tiskane na barvanem papirju, tudi Jablus. To je namreč prejšnje imenovanje sedanjega Julepa, na kar se še gotovo spominjate. Staro ime se ni pomotoma pridržalo — ampak pomota izvira iz časa, v katerem se je tiskalo. S tiskom zapisnika moramo namreč pričeti že začetkom leta, ker bi sicer ž njim, vsled številne izdaje, ne bili gotovi. Blagovolite popraviti staro imenovanje ter izvolite pripisati Julep: jabolčni, črešnjevi, borovničevi in robidnični — moderna pijača abstinentov. Pa kako dobra! Poglejte cenik!
rns
Priobčujemo seznam došlih plačil, od katerih ne vemo, komu se imajo odpisati. Blagovolite nam pomagati. Ali je bilo naročilo poslano na napačno adreso. ali je pa plačal kdo drugi; so pa tudi plačila, kjer ime sploh ni bilo navedeno. Prosimo: Napišite vedno svoj naslov že pri naročilu, kakor tudi pri plačanju.
Pošiljatelj
Hribernik Fani Martinčič Rupnik Ant. Wiesmaver Ivana
Pošta
Badljevina
Celje
Ljubljana
Moste pri Ljubljani Solkan
Št. Jakob v Rožu Cerknica
Čeplje, p. Vransko Ljubljana
Dan
10. XII. 10 (Pošt. nak.)
5. XII.	10
19. XII.	10
2. XII.	10 (Pošt. nak.)
s
4-50 4-50
4-50 9-
Nepodpisana plačila.
	Dan		Pošt hran
12.	VI.	10	4-50
12.	VI.	10	4-50
10.	VIII.	10 (Pošt. nak.)	814
4.	IX.	10	4-50
17.	VIII.	10	4'50
Vydrovi oblati.
Osladite si življenje z Vydrovimi oblati, s tem krhkim izdelkom, ki je tako ukusen po nedeljskem obedu. Naročite si ob priliki gostije, da morete v resnici nuditi gostom nekaj dobrega. Oni pohvalijo nas in tudi Vas, ljube gospodinje, ker z našimi oblati vzbudite svojo pozornost v največji meri. Naši masleni oblati so dobri, boljši kot drugi in najboljši, kar si jih morete želeti. Skatlja s 25 komadi 2 K. „[)estinkeu s sadno mažo, se vesele imena in govoric umetnice, po kateri jih nazivamo. 40 komadov 2 K. „Dezertke" polnjene s češkim medom, so enako izboren prigrizek. Škatljn 50 komadov 3 K.
Vydrov malinov grog.
O njem bi morali govoriti že pri oblatih. Kjer je malinov grog, tam imajo biti tudi oblati. Priprava je popolnoma enostavna: kozarec ali lonček gorke vode, 3-4 koščkov sladkorja, 3—4 žličke malinovega groga in imate pijačo a la bonheur. Če Vaš obišče gost. niste nikdar v zadregi. Če pijete čašico čaja, mogoče zvečer, poskusile enkrat malinov grog! In kaj pravite, zakaj ga neki rabijo marljive gospodinje? Od ljubeznjive gospe M. Zarubove, soproge gozdarja v Mikovicih, smo dobili nov recept za pripravljanje malinovega groga. Če se ga prida v češpljevo vkuho. si pripravimo izvrstne buhte. Poskusili smo — in res. Steklenica 2 K.
Draga gospodinja. Če ste pozabila naročiti Vydrovo kavo, izvolite jo naročiti sedaj.	M
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: F. Vydra v Pragi VIII. Tisk firme Zdenek Binko v Pragi II., Vodičkova 22.
Sadni soki „Julep."
Dostavek k članku gosp. M. U. Dra Helbicha.
Sadni soki se razpošiljajo v 1/2 btrovih steklenicah, ki so zamašene s posebno patentno pripravo.
Jabolčni Julep stane 40 vin., višnjevi 1 K 20 vin., robidnični 60 vin. in borovničevi 60 vin. Naročiti je mogoče 10, 20 ali 50 steklenic. Manj ali več ne pošiljamo. 50 steklenic pošiljamo na lastne stroške do zadnje železnične postaje g. naročnika, drugače pa nefrankirano. Zaboj se vedno zaračuna, toda vzamemo ga za celo ceno nazaj, ako se ga nam pošlje s steklenicami franko na postajo Stara Liben, severozžp. draha. Za prazne vrnjene steklenice dajemo po 10 vin.
Blagovolite računati: Julep je zelo poceni pijača. Jabolčni, mešan s 1|a lit. pitne vode, stane 18 vin, torej niti s stroški za vračanje steklenic vred, ne doseže cene navadnega piva. In zadostuje za manjšo domačijo, kar se o pivu ne more trditi. Navajajte otroke na brezalkoholne pijače, poskusite Julep! Bodite jim sami vzgled, če ste zdravi ali pa bo-lehni, vedno Vam bo Julep dobro služil.
Ali Vam ugajajo buhti ? Dobri buhti s povidlom, makom, skuto i. t. d. ? Vzemi, draga gospodinja, zato naš „Buhtin", to izvrstno prisado, ki vsebuje vse, kar mora biti v dobrih buhtih. „Buhtin" ni morda kemičen preparat, ampak izdelek gospodinjam v olajšavo in je neprecenljive vrednosti, zlasti na deželi. Cena je primeroma zelo nizka, ker zadostuje na 50 kg. moke 1/i kg „Buhtina", kar stane samo 1 K. — Ker ga pošiljamo v steklenicah, vzdrži do zadnjega svoj duh. Blagovolite si naročiti obenem z naročilom drugih izdelkov, ker stane poštnina ravno toliko, kakor pri naročilu v znesku za 6 K in kar pošiljamo poštnine prosto.
	V USrfT i Ta list se ne" (SMS rau' more pošiljati S * TaI i kot tiskovina. V»ž> ' Blagovolite 1 prilepiti vedno '— ~ - - - ..... . * , znamko za
Naročnik:	5 vinarjev. 1 1
Ime: --------------------------- --------	
Stan:----------------- ----------- ------	
Kraj:-------------------------------------------	VydroDQ fouarna hranil
Pošta:-----------------------------------------	
Železniška postaja:------ -----------	
Datum:------- ----------------------------	
Naznanilo: ---------------------------------	Praga VIII.
O "
m
«
ho
M
ta
k
>
u >
c3
D C
1)1 X O
a
v
■JI
o
a
o bD
■X
«
N O
O
'3
ju 4)
55
= a.
'3 3
sa
a 5
d a
bo S)
>".g
|3 ^ 'j
Ma
. s
" m
£ v
-H U
U	- 5J s
a	O	3
o	-j	3
5 <u „
3
?
C«
(8 ■g
C o, a
bc O
D "
S 3
o ^
a
o
o
G
O
irnisMS

• 2 S S
O M
55'°
-<B
TT
sir
v
tO
a
c«
o I
2* = -cS
o a«-
> n U
„ 8>'S
C u i)
p a
Con J= c 13
O ® >N
c^i: _ S a
G.O »i'2 I-5,0
•&3 g soj
»■si • so. o v j: -O«
> N O. O — ja
•o J" 3 >>J3T
> 5