»NKSTHEEA STATUA lAtt lXA. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: L J Ü B L J A N A. KONGRESNI TRG ŠT. 3/1. — TELEFON INTERURB. 174. ŠTEV. 29. L .5 L' H L J A N A. DNE 4. AVGUSTA 1921. LETO III. y/Zaboje za slive okvirčke za opeko, lesene jer-menice iz trdega lesa izdeluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic Lesna industrija Feliks Stare Radomlje, Slovenija. Domača tvrdka. Solidne cene. Ljubljana Prešernova ulica 9. liajnovejli kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blassa za moške obleke, ps vršnike in suknje, diije vate za krojače v kosih in na metre. Trgovina čevljev (cipela) in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Telefon št. 539. "h j Domaća litografija najidealniji umnožavajući aparat, koji umnožuje strojno i ručno pismo, kao što i crteže putem staklene ploče, koja se nikada ne izrabi, do neograničenog broja primjeraka. - Umnožavati može svatko bez pouke. — Tražite cjenike i uzorke! Glavno skladište THE REX Co. LJUBLJANA, GRADIŠČE 10 Vsebina 29. številke: Economical and Political Conditions in Ju-gosiavia. — Zveza Slovenije z Adrijo. — Razvoj male obrti. — Reklama. — Letošnja žetev. — Sodelovanje ali ne eksploa- 1 tacija. — Premog in njegova uloga v svetovnem gospodarstvu. —- Trgovac-Reklama- ' Kupac. — Veliki vzorčni semenj v Ljubljani i od 3. do 12. septembra 1921. Economical and Political Conditions in Jugoslavia. Some importa/nt legislative ordmances lately , promullgated by the Government liave tlie ec-o- j nomic circles and oonsiuimers filled with satisfac- j tion, because thery are a sign that tlie affairs 'n ! our Kingdom are noaring normal conditions. The , ordinances are touching the protection of tlie state which may be endangered tbrough turbulent, lawles elements ,in the state itself, the Lowe rin g of the high cost of Irving and against spe-cülations with provisions. To tlris come yet the regulations of tariff. After the altentats. of vhich we took notice in our last edition. our Parliament immediatcly arranged the formulating of a law that would be effective .against the communistic danger. On account of this law all the anandates of the cum-munistic mcmbers of the Parliament were decla-red anmiled and new e'Iections for the same p rese ribed. Certain Symptoms (the desonting of com-munistic members the ranks of tlieir party etc.) lead to the condusion that the oommunistic movement in Jugoslavia is a thinig of tlie ipast and the wrecked slvip of oommunistic ideas and aspira-tions will, captains and crew, sink to the boltom front where no resurreetkm ,is -possible. The law having such a wholesome effect will contribute to the consoBidation of the inner affairs of .iu.go-slavia and will serve to parties which eventually shiould try to react against the well-being of the state, as an examiple that Jugoslavia is no place ' for pioliticall and economical adventu.res. especially ,if they have in other lands (here Russaa) expe-rienced total failure. The new ordmances affecting the lowering of the high cost of livving and speculations with provisions and lastly the ones regula,ting the ren-tal conditions, will work certainly beneficially and alleviate mauy of the now existing evils. The first will, especially in the district of Beoigrad be of great value. because there the uncontroLled doings of the priče - drivers have' brought the prices of the necessities of üife to a . ....................... SAMPLE-FAIR I IN LJUBLJANA, JUGOSLAVIA I i 3. — 12. SEPTEMBER 1921 j FOR INFORMATIONS WRITE: ALOMA COMPANY, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA 7lll Ml I I I I I I I IUI MH I I H,,,,, ,,,,,,, ,,,,,,, i ,,,, null,,,, j,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,7 Na prodaj: 7s»r«a s cirku- mlin z dvema iarjem in II11111 tečajema ob stalni vodi, zraven lepo gospodarsko poslopje s hlevom, dva in pol orala vinograda s kletjo in dobro stiskalnico, sadonosnik. — Naslov v upravi tega lista, Ljubljana, Kon- V Čehoslovaški (Košiče) je ceno na prodaj velika množina hrastovih vinskih sodov ogrskega tipa, vsebine 150—300 1. Sodi so razloženi in numerirani tako, da pride na 1 vagon približno 300 kosov. Izvoznica oskrbljena. Ponudbe pod „V. D. vinski sodi“ na upravo lista. ALTESSF : stročnice prodaja po tovarniških cenah i glavna tovarniška zaloga o. č R T a L i č j LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 33. \ Novootvorena komisiona radnja M. Miljkovič i Vlad. Jovanovič BEOGRAD (Sava), Karadjordja 71. Vrši sve komisione poslove, daje informacije o robi, kupuje i prodaja za svoj i tudji račun sve vrste Zemljinih proizvoda za izvoz. Prima na smeštaj u svojim magacinima i prodaje u komisiji svakuvrsnu uvoznu robu. Traži i daje oferte svakovrsne robe. đ I Edina razprodaja vseh vrst špecijal. za vso kraljevino SHS. TVORNICE : Stanz, Kindberg, Semmering, Scottwien, Puchberg, Ausee-wiese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun — KOST A NOVAKOVIČ, LJUBLJANA, Židovska ulica 1. I X. UGODNI NAKUP! Radi preureditve trgovine nudim partijo ca. 3000 klobukov asortiranih po številu in najboljših kakovosti po ceni K 140'— za komad, dokler traja zaloga. OROSLAV ČRTALIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 33. tovarna električnih Mp, p. Jablonec n. tl. Češkoslovenska. Specijalitete: Okovi s petelinom, zatični kontakti, razvodnice, varovalke, vododržne armature, stenska ramena itd. Zahtevajte najnovejše cenike. „FERENIT“ tovarna asbestnega škriljavca Adolf Kramer & sinovi Nitra, Slovaška, Češkosl. rpl. „FERENIT“ - škriljavec je najboljše in najtrpežnejše strešno pokrivalo. Vzorci in oferte rade-volje na razpolago. Dobava za tu- in inozemstvo. Besedna varstvena znamka „FERENIT“. PRODA SE dvonadstr. trg. hiša z vrtom na glavnem trgu št. 37 v Škofji Loki. Kupec dobi stanovanje in trgovski lokal. Pismene ponudbe naj se pošljejo na lastnika hiše. exorbitance formel.v never heard .ot. The ordt-aance regardmg the speculations with Provision« reinstates the ccmditions as they were in eHe sa pasry-paH>e npnroÄOM I. Bejiecajjvia y Jbyö-tbaHH npHÖaBH: AJIOMA UOMIXAHY •/byöjbaHa, KonrpecHH rpr 3. ŽELEZNIŠKE PRAGE hrastove, bukove in borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem KUPI M. Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — na adreso V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16. Telegram: „Epidäurus“. ^Jama s svetlim premogom (Glanzkohle) z najvišjimi kalorijami, 35 minut od mesta in kolodvora na slov. Štajerskem, izvršeno za obrat, se takoj proda. Naslov pod „30.000 Din.“ v upravi lista. r Katera konkurence zmožna tvrdka z usnjem bi mi dala istega v komisijo ali me sprejela kot druga; prostori in zmožno osobje na razpolago v večjem pro-:: metnem trgu na Gorenjskem. :: Cenj. ponudbe se prosi pod „Zmožen trgovec“ na upravo lista. Preuzimam nabavu i odpremu svih vrsti pernate živine, kao i otpremu hrane i masti. Branko Češljar, Bršadni z. p. Vukovar. FURNIR žagan, iz vseh vrst trdega lesa, od 1 mm debeline naprej, ::: i m a v z a logi tovarnafurnirja,žaga, in trgovina z lesom Podredje p. Domžale. Nakupuje trdi suhi les v plohih in hlodih. : Ant. Krisper, Ljubljana ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■)■■■ ■■< ■ Proizvaja in razpošilja na debelo: razne vrste Čevlje za otroke, de- močne izpeljave, komode (papuča) po brezkonkurenčnih cenah. Oddelek za galanter, blago na debelo: pletenine, čipke, sukanec, vezenina, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače itd. — Export zobotrebcev, adjustirane in v zabojih. klice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete, za delavce posebno IZ"avarniška oprema IVavni in čajni servisi | biljard, mize itd. na prodaj. Seznam inventarja in naslov v upravi lista. eno v kostanjeviškem okraju z gostilno, drugo v šmarskem okraju z ali brez vinograda, povsod zidana poslopja, proda FR. FRLINC v Šmarji pri Jelšah. po K 2-— meter iz lastne čistilnice, p. Maribor prodaja Im M, Kil. Babilonska uganka Išče se kapitalist oz. družabnik s približnim kapitalom K 300.000"—, kateri bi založil novo sestavljeno knjigo pod zgoraj naslovljenim imenom in s katero bi se, ako se prestavi v tuje jezike, razumeli takoj vsi narodi med seboj, ne da bi se trebalo učiti tujih jezikov. Slovenski in nemški manuskript izgotovljen. Naslov v upravi lista. Priložnostni nakup! ä K 57’— kg na prodaj. Vzorce daje: „Aloma Company“, d. z o. z., trg. odd., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. — Telefon intr. 174. Na prvi hip učinkujejo te številke na vsakogar tako. da daje prednost gradnji zveze Ljubljana — Kočevje — Reka. češ, tu so gradbeni stroški manjši, izgraditev preje dovršena, hitrejši in cenejši promet zagotovljen, Prvi dve prednosti ima ta proga pred Belokranjsko — Hiško — dalmatinsko na vsak način, pospešitev in pocenitev prometa pa more veljati le za prekomorsko trgovino. ne pa tudi ,v vsakem oziru za trgovino med notramj. države in Dalmacije, k e izostane pri vožnji preko Like pretovor jen j e na Reki (Barošu). Pospešitev in pocenitev prekomorskega prometa črez Reko pa je tudi le tedai zagotovljena, če ne bo odtehtata v razdalji manipulacija in carina v nam tujem reškem pristanišču. Luka Baroš je sposobna le za srednji promet in ta še počiva za časa kvarnerskih viharjev pozimi. Pospešitev n pocenitev prometa za severno Jugoslavijo pa ie nedvomna, v kolikor bo šel ta preko Baroša oz. tudi preko Reke, ako izostane carinsko postopanje. Kar se pa tiče stremcev. nahajamo hujše in o večjem številu (do 230/00 in več) na belokranjsko liški dalmatinski progi, pa tudi na kočevsko-reški progi ovirajo ravno ti forsirani tovorni promet. Kot nadaljnji razlog za Kočevje—Reko se navaja lesno bogastvo kočevsko-kolpske pokrajine. Tu ne more nuditi mala. poljedelska Belokrajina dovoljnega protiuteža, V tem oziru pa člankar v Jfitru z dne 21. 5. 1921. pripominja popolnoma pravilno, da za eksploatacijo kočevskih in kolip-skih gozdov projektirana proga ni dovolj primerna. ker se preveč oddaljuje od njih. Proga, ki bi res pripomogla k izrabi imenovanega gozdnega bogastva, bi morala teči po njegovem mnenju ta-ko-le: Kočevje - Hintcrvvald (prav Novilazi — Hinterberg) — kočevska Reka — C a bar'— Tršče Gerovo -■ Grobntško polje — Sušak — Mar-tinščica. Do sedaj navedeni razlogi so v celem za progo Kočevje — Reka. R^vno tako važni in naravnost prevalentni razlogi po govore zopet za to, da se izgradi tudi proga Črnomelj —: Vinica — Ogulin — Split. a) Prvo imenovana proga bi sicer momenta-no odpomogla naši prometni zadregi na severu države. Toda nam ne gre za ta trenutni učinek, ampak za to, da ustvarimo trajno bazo in podlago našemu narodnemu gospodarstvu. Temu pa ne more služiti železnica ob periferiji države in povrh še preko tujega pristanišča, pa če tudi dobimo mogoče tu kake pravice glede razpolaganja. b) Iz strategiičnih ozirov nam je zgradit) železnico. ki vodi po notranjosti države na Dalmacijo (v sredo), do čim bi bila proga Kočevje — Reka takoj prve dni stoječ pod laškim artilerijskim ognjem ogrožena. Oko bi mogli izračunati, da pride do vojne z Italijo (enkrat or ide najbrže do te) šele v času. ko bosta lahko dograjeni obe progi, potem bi pričeli najprej z izgraditvijo zveze Kočevje — Reka in šele na to zveze Črnomelj — Split, ker rabi Slovenija nujno to kratko zvezo z morjem, ako naj ne propade gospodarsko popolnoma. c) Mi nimamo na obstoju in razvoju tuje nam roške luke (spričo današnjih met z Italijo) toliko interesa, da bi naveza vali v glavnem nanjo naš notranji in zunanji blagovni promet. Ali imamo vendar v načrtu izgradnjo naših lastnih pristanišč ob Adriji. predvsem naše največje luke Splita, pa tudi drugih. Glede povečanja prve je napravila načrte že Avstrija in Jugoslavija si jih je osvojila. Še pred kratkim se je obrnila splitska občina na državno upravo ža pospešitev gradnje pristaniških skladišč. Dalje se bo uredila in razširila luka Gr uš pri Dubrovniku in tako dalje. Prospevanjc teh luk pa je zagotovljeno le tedaj, ako so dovolj zvezane z zaledjem. Zato je. izgradnja proge Split — Ogulin — Zagret" ,>z. Ljublana in’ Split — Beograd naj večjega gospodarskega pomena. d) Stremeti nam je. da pritegnemo na naša dalmatinska pristanišča češko-slovaški, avstrijski in madžarski tranzitni promet. V to pa ne more služiti proga Ljubljana. Kočevje. Reka, ker ab-soirvirata dotični promet turska n južna železnica, ampak le proga Črnomelj — Ogulin — Split s podaljškom (od Novega mesta) na Zidani most oz. še daljše na Brežice, vzhodno štajersko, Prekmurje. Ta tfausverzalka bi dobila pa madžarsicm železnicah (ako ne dobimo češkoslovaško, jugoslovanskega koridora) spol s trgovsko velevažno Bratislavo. Rezultat prednjega razmišljevanja je: Iz eminentno gospodarskih in državnih ozirov je pričeti takoj z izgradnjo proge Črnomelj—Vinica — O g Pl in — Split in proge Novo mesto — Zidani most. istočasno pa tudi s stavbo proge Kočevje Jedilno orodje C!NM( iz srebrnobele jako trpežne kovine v vseh oblikah in vrstah, dalje garniture za svetiljke in svinčene plombe izdeluje „Cinal“ tvornica jedilnega orodja, Celje. Takojšnja in točna izvršitev. Lastna galvanizacija. Kupuje baker, medenino, aluminij, cin in svinec. Zahtevajte cenike in proračun. 10.000 pip za sode iz češpljevega lesa, izdelane brez vloženih zamaškov, Se kupi. Ponudbe pod ,,10.000“ na upravo lista. Inserirajte v jiislmiBki Bonn. Orodje, okove za pohištvo in stavbe nudi najugodneje Rudolf Kmen, Dunaj Wien V. Margarethenstr. 110. Zahtevajte vzorce. Kdor želi kupcev v Prekmurju, Slavoniji in Vojvodinji (Bački in Banatu), naj inserira v tamkajšnjih v vsaki hiši udomačenih madjarskih, nemških, srbskih, hrvatskih in slovenskih koledarjih. Zastopstvo ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Proračuni brezplačno! Neobhodno potrebni beležnik za vsako pisarno je Hovaii Doslovni katerega III. letnik za leto 1922 izide v najkrajšem času. Prirejen je za celo državo. Cena izvodu je K 25'—. Naroča se pri ALOMA COMPANY d. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 3. Oglasne cene: cela stran (21 X 15 cm) K 700"— pol strani...........„ 480'— četrt strani . „ 325"— osminka strani . . . „ 225"— Vsled kratkega časa do tiska oddajte naročila takoj! ^ --- -J — Reka, ako pa ne dopuščajo financijelnal in tehnična sredstva države, da izgradi obe progi na svoj račun, naj se pa za progo Kočevje—Reka prepusti zasebni (tuji) kapital, ki ga je akcijski komite za izgotovitev te zveze itak že pridobil. Za slučaj, da ne bo državna uprava gradila te železnice Kočevje — Reka. Kar se pa tiče varijante Kočevje — Poljane — Srpske Moravice na progo Zagreb — Reka se pa ta v goslpodarskem oziru ne more meriti s progo Kočevje—Brod—Moravice. če tudi bi ondotnemu siromaškemu ljudstvu izboljšala živ-Ijenske pogoje. Obe progi se pa v doglednem času gotovo ne bodeta gradili. Vrlo poljamsko ljudstvo bo moralo gotovo še počakati. Prizadevanje interesiranih občin, ki so se obrnile s posebno vlogo na prometno ministrstvo, je ipa hvale vredno1. POZOR! Ljubljanski vel. POZOR! vzorčni semenj Ljubljana. 3.—12. septembra 1921. Razvoj male obrti. Po končani svetovni vojni so vse države najprej delale na to, da konsolidirajo zopet svoje notranje razmere. V prvi vrsti so gledale na to, da slpravijo v normalni tir svojo malo obrt kakor tudi večja industrijska podjetja, da bi tai čiimpreje mogla s svojimi proizvodi koristiti najširšim na-iradnim masam, s vsemi onimi potrebščinaurti, katere so mimo. življenjsko potrebne. N,a tam polju se je odlikovala v prvi vrsti Češkoslovaška, Nemška Avstrija in vse one državice, ki so nastale in bile na novo formirane po svetovni vojni in katere so pričele živeti samostojno življenje. Opažati pa moramo, kako pridno se goji mala obrt v Čehoslovaški in Nemčiji, kjer je zavzela že velevažno mesto v narodnem gospodarstvu in Sploh vsal današnja industrijska pod-letja so se razvila le iz male obrti, ker so znala združiti svoje male kapitale ter angažirati vse svoje sile, da bi se čimpreje pospele v red važnih producentov. Toda za procvit narodnega gospodarstva smo morali še korak naprej in podaljšati delavno dobo. To je prva storila Nemčija, katera je določila lOurno delo na dan a pozneje celo 12. in to le z razloga, ker je uvi-delat, da bo le na ta način mogla odpomoči bedi, ki je zavladala na gospodarskem poilju. In Nemčija se ni prevarila, kajti danes vidimo, da je Nemčija edina država V Evropi, ki pridno in vztrajno dela. ki se je povzpela že tako daleč, da svoje proizvode pošilja na vsa svetovna tržišča. saj se zaveda, da je le delo njen spas. Posebno sc ona briga za razvoj male obrti, zavedajoč se. da ie mala obrt ona; važna činjenica na nanbdino - gospodarskem polju, ki jj moramo posvečati le vso pažnjo. In ako bi jo zanemairjali m dovolili, da se zatira mala obrt. tedaj bi nastala velika kriza, kajti vsa narodna industrija bi izgubila svojo trdno podlago, ker bi primanj- kovalo kvalificiranih delavcev, ki se izobražujejo edino le pri malem obrtnem podjetju. In ravno iz tega razloga j-i gre država v vsakem oziru na neko in pazi, da se čim bolj ekonomsko ojači; tudi niso mali obrti začrtane meje. čim bolj se razvija, čibi več producira, tem večje koristi ima država sama. Tu sem navedel par primerov, kot dokaz, kako se dela v napredmh in modernih državah, katerim leži pa srcu edino to. da podpirajo malo obrt in s tem celo narodno gospodarstvo. Sedaj pa poglejmo, kako je v tem oziru pri nas. Odgovor je zelo kratek: slabo. Posebno kar se tiče male obrti moramo konstatiraiti z žalostjo, da se uporablja pri nas vsa mogoča sredstva, da se ta ne bi razvijala niti se mogla razvijati. Najprej moramo obsojati dejstvo, da se je uvedlo pri nas Surno delo. brez ozira na to, da se s tem le močno ovira narodnogospodarski razmah. Državne oblasti pa se tega ne zavedajo, alkoravno vedo, da je treba narodu dati mnogo, ker ie takorekoč bos in gol. Država sama. pa je radi tega v neugodnem položaju, ker nima tolikih dohodkov, ki bi zasigurali njeni obstanek in to le vsled tega, ker maše narodno gospodarstvo ni v stanu da se krepi in da se postavi na zdrave in krepke noge. Državna politika je v tem oziru krenila na stranpota in to v prvi vrsti vsled tega ker je jasno ograničila steber naše narodne industrije — mailo obrt. Že pred in tudi med svetovno vojno, se ie jasno videlo. da nam je razvoj male obrti nujno potreben. Kajti le na ta način smo mogli stopiti v kolo večjih narodov in staviti svoje nroizvode na svetovni trg in z njimi konkurirati. Kai je država od tega imela, nam ni potreba posebej povdarjati. ko vemo. da so bili njeni prihodi stalni in da ni bilo slučaja, da obrtniki ne bi mogli zadovoljavati svojih odjemalcev. Poleg ograničenja delavnega časa samega pa je naša državna oblast napravila še drugo kardinalno napako s tem. da je odredila ograničenje 'male obrti same. Po najnovejši odredbi, ki jo ie izdala naša centralna vlada po ministrstvu trgovine in industrije se smatrajo za veleobrt vsa ona podjetja, ki majo več kot 3 delavne moči. brez obzira na to, ali so te moči kvalificirane ali ne. Ako pa ima 4. 5 ali več učnih a nobene kvalificirane moči, tedai se smatra za veleobrtnika in se ga uvršča v red velekapitalista. Male obrti no tej naredbi, torej sploh ni več in po tei uredbi sploh eksistirati ne sme. S tem pa ubija država le samo sebe. ker uničuje naše narodnogospodarsko 'industrijo in pozablja, da. ie narod na ta način obsojen na smrt in da ga zambljajo ekonomsko iači in naprednejši narodi. Politizirati na tak način znaci vršiti atentat na našo gospodarsko samostalnost, znači uničevati še to. kar imamo. To so torej dejstva, ki sem jih navedel, mi sami oa moramo gledati, da zaščitimo našo obrt — in še posebno našo malo obrt. Proti -postopanju naše vlade, pa moramo dvigniti svoj glas in zahtevati da se mala obrt. ne ograničuje in da se za take smatralo vsa podjetja .ori katerih ie zaposlenih do 20 moči. Le na ta način bomo dvignili našo malo obrt in postavili zdrave tamelie za razvoj naše industrije. S tem bomo okrepili temelje države same, in ako dosežemo to. bo gotovo zavladalo tudi pri nas zadovoljstvo in blagostanje. .................I Hilli IIII lili lili Hilli IM Hill M Slikane reklame | na ograji „Ljubljanskega velikega semnja“ izvršuje najokusneje in po nizki ceni črkoslikarski atelje FILIP PRISTOU I LJUBLJANA, Hotel pri Maliču. \ Reklama. Vloga filma pri prodaji strojev. Film kot splošno reklamno vabilo ni v življenju narodnega trgovca in i-ndustrijca nobena tajnost več. Preje so filmu predbacivali, da je igrača. Danes so že vsi prišli do spoznanja, da primem film v kinematografu uspešno, lepo in pri-poročujoče sredstvo, da naveže nase pozornost. Fotografija je mrtva, človek pa ima mnogo več interesa na vsem živem in premikajočem se. kakor pa na trdem in okorelem in si dejstva na ta način boljše zapomni. Radi tega se uradi in otola-stva vedno bolj poslužujejo tega važnega propagandnega sredstva. V zadnjem času so zastopniki bavarske vlade sporazumno z bavarskimi tovarnami filmov izdelali načrt o filmski šoli. ki naj hi vzgajala potrebni naraščaj in personal. Na.jvečjc tovarne, kakor n. pr. Siemeus-Sehu-kertovi obrati so se na turinski razstavi kazali v filmu. Bele zadnje čase ga sistematično uporabljaj i nemške visoke šole pri predavanjih. S pomoči n filma je mogoče predstaviti tovarne in, ves potek obratovanja v predaval,ne sobe. kjer sc z malimi stroški predočijo poslušalcem zanimive stvari. Na ta način odpadejo s stroški zvezani obiski tovarn. Za izdelovanje filmov so ustanovljene posebne tovarne, ki delajo primeroma cenene filme. Za propagando s trohic tovarne je mogoče naročiti film, ki predstavlja na 100 m dolžine ves potek obrata. Film stane 20—30 Mark. Cilji filma torej za propagando ene strojne tovarne sp različni: 1. Zi:va, slika vzbuja kar naj večjo pozornost 'Občinstva za izdelek. 2. Film nadomestuie prikaze v naravi, ki so dragi in zahtevajo posebnih naprav. 3. Izvoznik, ki ne more jemati s seboj strojev, da jih kaže kurcem, se poslužuje z največjo lahkoto filma, potoni katerega more razložiti, razne zanimive stvari na strojili in popolnoma zadovoljiti kupčevo radovednost. Obiskovalci dobe 50% popust na vseh Čeho-slovaških železnicah pri vožnji v :: Bratislavo in na povratku. :: Kdor obišče iz Bratislave priznana Slmilia uMl in lopliic ima še izreden 33 % popust na vseh Slovaških železnicah. Sejmski znaki in železniške legitimacije za znižano vožnjo se dobe v pisarni zastopstva LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. ALOMA COMPANY d. z o. z., odd.: velesejmi. Telefon interurban št. 174. katera daje brezplačno vsa potrebna pojasnila in oskrbi potrebne vizume. I I Letošnja žetev. Delo na polju je v ,polnem teku. žito sc spravna v shrambe, o žetvi sami pa se čujejo in pišejo najrazličnejša poročila: nekateri pravijo, da bo letošnja žetev (izvanredno dobra, drugi so zopet mnenja, da bo slabejša in da je treba prepovedati vsak izvoz žita in moke. Kai je torej na stvari, kdo govori 'resnico, ali oni. ki govore o dobri ali oni, ki govore o slabi žetvi. Mislim, da imajo prav eni kot drugi. In to le vsled tega ker so vise te vesti o žetvi več ali mani lokalnega značaja in ker imamo točne podatke le z neznatne površine naše zemlje: da pa bo mogoče podati pravo stanje žetve moramo pričakovati poročil iz vseli krajev naše širne domovine. Prerano je torej na podlagi teh lokalnih vesti delati kake kombinacije im zaključke o pogledu izvoza, ker bi se to lahko pozneje maščevalo. Na vsak način pa je s stališča naše valutne politike bolje, da se ne razširja silakih vesti o naši žetvi, ker bi to le slabo vplivalo na našo itak ne sijajno valutno stanje. Naša žetev nikakor ni slabša od ene v sosednjih državah, toda če one po s vol ih uradnih in privatnih listih poročalo o ugodni žetvi in to seveda le tudi s stališča — valutne politike —■ tedaj tudi nam ni treba jadikovati, ker imamo pri nas kraje, kjer je žetev proti pričakovanju sijajna, drugod zopet mam, a v splošnem dabra. Zabrani cvati izvoz pšenice in koruze se nam zdi tudi odveč, kajti pridelali bomo te vrste žita gotovo toliko, da nam bo mnogo ostalo tudi za izvoz. Žal nam je le to. da naše ministarstvo polje-orivrede nima dobrega informativnega aparata, ki bi informiral naše poljedelske kroge o točnem in vsestransko popolnem stanju žetve, da bi ne bilo vsled raznih več ali manj tendenciioznih vesti po časopisju toliko vznemirjenja. Ravno tako moramo. obsojati, da se v naši agrarni državi ne posveča nikaka pažnja agrarni statistiki brez katere je zopet vsaka industrija in trgovina ničeva. Letošnja žetev bo kmalu gotova, a ml nimamo podatkov niti o lanski, kako bi tore) vpraševali po letošnji. Za naše »merodajne kroge« so menda to le malenkosti, ki siploh ne igrajo nobene vloge! Mislimo, da bo tudi na tem' polju treba kremenite remedure! I polagamo sami. so nezadostna in tko bi' se z andr , šli le nanje, bi samo ovirali razvoj in napredek naše industrije. Rudokopi, vodne sile itd. vse te naprave zahtevajo ogromne vsote denarja in tega mi sami ne zmoremo vsaj v doglednem- času ne. Toda ne le pri večjih podjetjih, temveč tudi ipri malih mora sodelovati tuji kapital, da okrepi kapaciteto naših denarnih zavodov in našega privatnega kapitala. Naglašamo pa, da nam je potrebno le sodelovanje tujega kapitala. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi tujec odločeval in nas izrabljal. Treba je. da smo trdno na straži za naše interese sami. Posebno moramo biti pozorni. kadar imamo opraviti z nemškim kapitalom, kateri ima poleg poslovnih še tudi druge tendence. Toda kakor, lahko ustanavljamo, tako -nam je težko obdržati pojedine tvornice in industrijska podjetja -in to vsled tega. ker nam je treba dobrega vodstva in ker nam manjkajo sposobni in praktični strokovnjaki. I kapital i strokovno osobje sme m,o sprejemati le do gotove meje. Prvo in drugo mora ostati vedno le v manjšim, uživati z nami rezultate medsebojnega, truda in sodelovanja, opustiti pa vsako misel na hegemonijo in izrabljanje. Na (temelju tega se bomo sporazumeli z vsakim in tudi z nemškim kapitalom. Treba nam je biti ravnodušnim in neizprosnim za svoje lastne interese. Premog in njegova uloga v svetovnem gospodarstvu. Premog je najvažnejša dobrina za razvoj vsake industrije, kajti vsaka država, ki ima količi ai razvito industrijo ga potrebuje. Danes pa -moremo označiti le tri države, ki slove kot prve, ! v pridobivanju in produciranju premoga, dočim | ga imaio droge države le za svojo 1 astmo uporabo ali pa so več ali manj navezane na izvoz iz treh velikih omenjenih držav. Pred vojno t. j. 1913. je Amerika slovela kot prva produkcijska država premoga, nato je sjedila Anglija in Nemčija. V naslednjem navajamo tabelo o pridobiva- j nju premoga v.posameznih državah in sicer se ! pnidobiva v sledečih državah ruja vi in črni premog : Amerika. Anglija. Rusija, bivša Avstrija, dočim producirajo ostale Je -črni. premog. Sodelovanje, ali ne eksploatacija. Kakor sc interesiralo Američani in Angleži za razvoj in plasiranje kapitalizma v Jugoslaviji, tako se sedaj oglašajo tudi Danci. Holandci. Belgijci in Nemci, zahtevajoč pojasnil o naših prilikah in potrebah, o naši industriji in o našh fi-nancijelnih sredstvih. Nam -ie sicer drago, da skuša inozemski močnejši kapitalizem stopiti z nami v stik. zastopali smo od prevrata sem tudi mnenje da nam je ta potreben ter da ga ne moremo in ne smerno eliminirati iz našega gospodarskega življenja; mi ga nujno potrebujemo in brez njega ne moremo realizirati naših teženj in nalog, ki nas čakajo. Sredstva s katerimi raz- H Sve industrije xVWVXXXX''xxxxxxxxxWXV\\XXXXXXXVXXXXV\\XXXX\XV koo metalnu.gradjevnu.šumsku, : mlinsku, gospodarsku 'i; obskrMjuje sa strojevima •xxvxxxxxxxxxxxxx‘ *» -" xxxxxxxxxxxxxxx» ^»xxxxxxxxxXxx^ " ^.'S'puiKKUS""” 1 Tehnička poslovnica i veletrgovino. FRANJO KISEIMKiAOREB Tvornica KARLOVAC Dežela: Amerika . . A-ngliia . . Nemčija . . . Francija . . Rusija . . . Avstro - Ogerska Belgija. . . . Janouska . . Brit. Indija . . Avstralija Kanada . . Mil. ton: . . 517 . . 292 . . 190 . . 40 . . 36 . . 54 . . 23 . . 17 . . 16 . . 14 . . 14 Nemčija je producirala poleg tega še 87 mil. ton ruiavega premoga, bivša Avstrija pa 13 mil. ton črnega in 36 mil. ton rujavega premoga. Olav-na izvozna država je bila Anglija, nato Je sledila Nemčija, ki ie izvozila okoli 50% in Amerika 25 %. Uvažalo se ie v Francijo. Italijo. Holandsko. tudi v Nemčijo se i-e uvažalo premog, toda veliko manj kot ga je ona izvažala. Vzroke, da se ie uvažalo tudi v Nemčijo moramo iskati -predvsem v kakovosti premoga in pa vsled ugodnih in ne dragih orametmih razmerah. Toda te razmere s n se za časa svetovne vojne močno izorcmenile. Pri vseh državah, ki so bile v vojni. ie produkcija oremoga silno padla, izvzamši morda Ameriko. Prvotni odjemalci mis-o bili več zadovolmi. politične razmere so ovirale svobodni promet in industrija premoga je močno padla. Tako ie bila n an rim er Švica navezana na izvoz premoga iz daljne Amerike. Čehoslovaška na je ceneje spreiemala francoski im angleški premo" kot lastni itd. Kako ho v bodoče je težko reči. Še v sredi preteklega leta je bilo veliko pomanjkanje premoga. Da bi se pomanjkanje vsaj_ v državah, ki so zmagale pomanjšalo, ie bila Nemčija tr-r-isiliena. voziti svoj premog v Francijo. Na ta način si ie odoamo-gJa Francija. Anglija pa oproščena svoie obveznosti zalagati Fran-, cim s premogom. Razmere na so se izoremenile hitreje, kot se je pričakovalo. Pomanjkanje premoga. je izostalo, in kmalu ga j e bilo povsod v izobilju, ker je bila vsa industrija več ali mani uničena in je prenehalo bojno delovanje na moriu. ki je požrlo ogromne množine -premoga. Posledica tega je bilo močno padanje cen premoga. angleški premog je padel v teku malo mesecev od 140 na 36 -sh/t. Za Anglijo je bilo to usodepolno. Produkcija premoga se ie mogla znatno znižati, kar ie seveda, -neugodno vplivalo na delavske mase. ki so -ostale brez dela in posledica tega je bil oni znani veliki štrajk. To pa je imelo tudi močen vpliv na ves industrijski svet. Iz obilic a premoga je kmalu izginila (in Anglija sama je morala zopet uvažati premog iz Amerike v svojo državo. To pa je imelo za Ameriko mogočen vpliv na razvoj njene industrije. Izvoz se je od 1. 1913. do 1920. zvišal od 17.9 na 34.4 mil. ton in* dolar je vsled tega zrast el z.a 7kratno vrednostjo. Amerika je izvažala toliko premoga: leta 1913 1920 m-ilj. tom milj. ton •V Francijo — 3.60 V Italijo ,— 2.31 V Nizozemsko — 2.40 V Švedsko — 1.20 V Švico — 0.81 V Kanado 13.50 14.50 'V A.rgentmii-o ' 0.07 1.72 V B ras 11 i jo 0.28 0.96 V Uraquaj 0.02 0.27 V Chile — 0.48 velik izvoz je mogla vršiti i Amerika lc vsled tega. ker se ie od 1. 1913. produkcija premoga ogromno zvišala. Anglija je torej stopila v ozadje in z. vso bojaznijo mora gledati ona v bodočnost, da se ne prikaže nenadoma še Francija kot velik konkurenc na svetovnem trgu. Trgovac — Reklama — Kupac. U z voj oj knjizi »Ždavstvo i Kapitalizam« priča veselo Werner Sombart. kako ie postala moderna reklama: krščanski se trgovci o o tužiš e kod gradske uprave na židovske konkurence, da trče za strancima koiji grad posjećuju i nude im svoju robu vukući ih gotovo sitom u svoje dućane. Moli se gradska uprava, da ovaikovu nedostojnu praktiku zabranjuje. I dogodi sc nešto neočekivano: gradska uprava otklanja postupak proti židovskim trgovcima«. Ovdje stojimo na znamenitoj točki prevrata u trgovini. Moderna je reklama rodjena! Stari trgovac, koji je mirno čekao, da kupac dolazi, dospio -je tako u zaledje onoga - trgovca, koji je znao kupca sebi primamiti. Nova shvaćanja stupila su u trgovački život: konkurencija i borba sa konkurencijom -— i time je nastupio silni napredak u cijelokupnom gospodarskom životu. Moderna ie kultura nastupila! Od trgovca starog vremena postao je svom prefr-iganošću radeći trgovac sadašnjosti. Već u jutro, kada našu opštu -ot var amo. hvata nas za kaput sa svojim loreporukarna. ,pozivnicama, prospektima itd. kole o-n — znamenito! — u zatvorenim omotima i bez napisa firme šalje. Otvaramo novine, -opet ga sretamo! Ne koristi ništa, mi moramo da sa našom katom ujedno gutaum (čitajuć novine) i kojekakva redstva za zube, svilene čarape, laštilo za cipele strojeve itd. Stupimo li na ulicu, već nam netko urine, tiskanicu u ruke sa natpisom: »čisti cipele sa ... laštilom!« Kola sai napadnim natpisima jure pokraj nas i sile nas. da ih motrimo i čitamo, na večer zasjale reklamna svjetla i uznemiruju nam oči — reklama radi. ne miruje! Od prvoga, časa kada imamo samo jedan filir u našem džemi, nismo više »Ja« i »Ti« već »kupujuće općinstvo«, a drugi su to opet za nas. Pokraj naše stare držaive pokazala se je rtova država • medjunarodna gospodarstvena država. U staroj državi mi smo narod, u novoj »kuouju-će općinstvo«! Oporezovani smo u obadvijema! Silni aparat, koieg moderna trgovina, obrt t industrija ukaže, da »kupuj u će općinstvo-« za kupnju nrcdobiie. može se usporediti sa egipatskim piramidama: kao što je tamo jedan čitavi narod bio u službi velikih gradnja, tato smo i mi danas svi u službi sveukupne misli ponude i potražbe. Ova misao daje našem vremenu svoj »stil«. Za koga radi -ovaj silni aparat, za koga razvija trgovac, industrijalac, obrtnik silnu napetost promišljanja, koja dolazi do izražala u •'njihovim reklamnim listovima, plakatima, oglasima i inim reklamama? Za »kupujuće općinstvo«! A tko je to »kupujuće općinstvo?« Jedna predodžba, jedno ništa, jedno utvaranje — samo jedno shvaćanje! Pa ipak opet najslavnije! nemoguće je to u kratko razjasniti. »Kupujuće općinstvo« nije ništa, drugo, nego sam čovjek, ovo sjmešno stvorenje puno slabosti i — prednosti, koje svatko, tko hoće da dobro s njim prodje, mora zrnati »uzeti«. Ovdje leži tajna, zašto tako malo ljudi znadu zbilja dobru i uspješnu reklamu praviti! Glavno svojstvo »kupujućeg općinstva« ujedno je i najčovječanskije: radoznalost. Stari trik preokrenutog oglasa, koii čitatelja sili. da novine okrene, dobar je još uvijek. Mi znamo da je trik, pa ipak nas tajinstvena sila primka, da okrenemo list i da oglas čitamo, na koji se irvalče, ne bismo ni obazreli. Sve dobre reklame računaju sa ovim najčovječanskijim u čovjeku: sa rado-znalošću. Oni gospodare sa tajinstvenim natpisima. sa hiljadu sredstava, koji čovjeka u kupcu naprežu i tako neposredno i kupca zainter-esuju. Druga velika čoviečanskai osebni a jest njegova lijenosit. Oglas ili reklama ne smije biti preduga, mora se osloboditi od svih suvišnih priča i od svega, što uzrokuje mozgu čitatelja prekomjerni rad, inače djeljuje kao brbljarija. Zato su crtani oglasi, gdje crtač pokraj riječi upotrebliuje odmah i zgodnu sliku ili ina reklamno-tehnćka sredstva najbolji. Jednu čovječju slabost pronaći ujedno i jedim novu reklamu i time skopčamo novu mogućnost prodaje pronaći. Zato imdže samo onaj na svoje savremenike djelovati, koji zbilja pozanje dušu svojega vremena i malz umije kucale njegova bila. Pavao Bolkovac. VESTNE IN AGILNE AKVIZITERJE SPREJME ANONČNA IN REKLAMNA DRUŽBA ALOMA COMPANY LJUBLJANA Kongresni trg 3/1. Telefon 174. Veliki vzorčni semenj v Ljubljani 3. do 12. septembra 1921. V Ljubljani, gospodarskem, kulturnem in političnem središču Slovenije, se vrši letos v dneh od 3. do 12. septembra prvi vzorčni semeni industrije. obrti in trgovine v maši državi. Gospodarski krogi so si izbrali Ljubljano za semeni vsled njene lege sredi razvitega, industri-jalnegai, obrtnega in trgovinskega ozemlja, ki stoji v živahni zvezi z gospodarsko- visoko razvito zapadno Evropo, v neoviranem prometu z vzhodnimi in južno - vzhodnimi deli države in v neposredni bližini morja. Vzorčni semenj ima važno nalogo .pokazati kupcu na enem mestu združene vzorce najraznovrstnejšega blaga, ki si ga more nabaviti v Sloveniji, obenem pa tudi priliko za izložbo vzorcev proizvodov iz cele države. Ljubljana bo v semenjskih dneh -koncentrirala kupčijo cele. države, vsled svoje obkraj-ne lege proti zapadu. Evropi pa bo dana priložnost za sklepanje kupčij tudi z inozemskim blagom, ki bo razstavljeno v svojih oddelkih na semnju. Osebni kakor blagovni promet ne bo naletel na nobene težkoče. Ljubljana leži ob edini veliki transverzalni progi naše države Beograd-Zagreb - Ljubljana kot najvažnejše prometno -križišče zaipadnega jugoslovanskega ozemlja, ima direktne zveze z Trstom, Benečijo in Lombardijo. preko Beljaka in Cetovca s Tirolsko in Švico, preko Gradca in Dunaja pa z Avstrijo, Češko in Nemčijo. Na -ozemlju, ki gradi tira k Ljubljani, so posebno razvite nasljedne industrije: usnjarska, čcvljars", kemična, kozmetična, kov-inskal in strojna, lesna, stavbena, pečarska in okarska. kartomažna. papirna, živilska, pivovarska, tiskar- i ska, konfekcijska, elektrotehnična. industrija j igrač. Izmed števila razvitih in gosto zastopanih ob rtov v Ljubljani je omeniti: kolesne, stavbene, -čevljarske, krojaške, knjigovezniške. razne apr o- i 'vizacijske in instalacijske obrti. Med trgovinskimi strokami so najbolj zastopane .lesna, manufakturna. železniška, kolonijalna, špecerijska in dalanterijska, trgovina z raznimi deželnimi pridelki in živino. V Ljubljani se vrši vsako -leto daieč znam specijalni semenj za ko-žuhovirto. Vsled dobrih zvez z zapadom in severom P-j-sečajo naše mesto inozemski in domači trgovci iz naij-oddaljenejših krajev. Tem manj bodo -opustili gospodarski kro-gi sedanjo priliko, da si -ogledajo na enem mestu, -kar morajo sicer -iskati, raztreseno po vseh delih zapada naše države. Posct Ljubljanskega semnja ne bo zvezan z velikimi stroški. Posetniki imajo -pravico do polovične voznine na- vseh železnicah kraljestva Srbov; Hrvatov in Slovencev in v -vseh razredih. Se-meniski znak v zvezi z legitimacijo, k se m-o-re dobiti v raznih prodajališčih v celi državi ali pa -neposredno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg 6/1!.. velja kot vstopnica v vse prostore »Ljubljanskega velikega semnja«. Na naročilo preskrbi sejmski urad stanovanje v hotelu ali zasebno. Kataloi ^TAMPinp antčerneUJ' XJU BUJANA Važi za boDzni in začne! 10.000 parov moških luksusnih boks čevljev ä 125 Kč. 9.000 „ ženskih „ „ „ a 120 „ 10.000 „ deških „ ä 110 „ 3.500 „ otroških „ ä 48 „ franko kolodvor Praha, transitno na prodaj. Reflektira se samo na resne kupce. Ponudbe se prosi na ALOMA COMPANY trg. odd., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. inozemskim obiskovalcem Ljubljanskega velikega semnja zda-jajo vizum za prihod v Ljubljano vsi naši konzulati. Viza bodo veljavna za 20 dni in sc bodo izdajala vsem -osebami, ki se -izkažejo z legitimacijo in odznakom za Ljubljanski veliki semenj in ki sc bavijo z trgovsko industrijo ali poljedelstvom. Ministrstvo za zunanje zadeve bo sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije obvestilo naša predstavništva v inozemstvu, da se bo po s etnikom omogočil čim lažji prihod na sejni. Razstavni odsek Ljubljanskega velikega semnja j c na -svoji seji dne 3. avgusta t. 1. definitivno določil prostore za posamezne razstavljajoč. Podjetja, ki so se prijavila k udeležbi bo Sejmski urad te dni obvestil, kje s-o jim dodeljeni prostori. o Našim generalnim zästupeem proČeskoslovenskou republiku jest p. Viktor Dostäl v Fraze, Marianskä 16. — Tel. 228 VIII. OD Veli izbai! Umjerene cijene!- TELEFON BR. 9-27 Solidna roba! -Umjerene cijene! TELEFON BR. 9-27 IMI UREDSKI HADIJEŠTAJ Blagajne i kasete, sigurne proti vatri i provali Pisače strojeve raznih sustava uz jamstvo dobavlja HOTTER I DRUG. MEB. ILItJ 1.21 stare zaloge ceno na prodaj. Reflektanti naj vpošljejo svoje naslove pod „Boč“ na Anon-čno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. H Veliki živi E RAKI izvanredna atrakcija za fine bifeje in gostilne. Komad po 4 in 2 K. Pivo bosansko izvozno podjetji G. A. Vasiljevič Tuzla, Bosna. ■£ . ^ TVORNICA KUVERT IN PAPIRNE KONFEKCIJE FR. MULEC IN DRUG PISARNA: ŠELENBURGOVA UL. ŠT. 3 LJUBLJANA. IZDELEK IN CENA KONKURENČNA ! Išče se družabnik za premogovnik v Štir-jancih pri Ormožu. 19 prostosledov, premog 4800 kalorij. Ponudbe pod „I. F. 357“ na upravo lista Pozor! Reklamna ponudba! Velja samo 20 dni! Johann Glotzmanna nasl. Adolf Glotzmann tkalnica lanenega in vol natega blaga v LUDWIGSDORFU, pošta in žel. postaja: Trg Trnovo p. Moravski Trebovi priporoča se p. n. trgovcem za promptno dobavo vseh vrst: sirovega in belega platna, cvilha, brisač za posodo in ročnih brisač, polplatna, ka-nafasa, cefira, bisernega blaga, porhanta itd. po zmernih cenah. Ponudbe brezobvezne. 3| Radi opustitve svoje zaloge ur pošljem tekom 20 dni vsakomur, ki mi posije ta-le iz časopisa izrezani oglas, 1 krasno remontoir-uro (za gospode), dobro napravljeno, idočo 30 ur, po reklamni ceni 40 namesto 85 D s triletnim pismenim jamstvom franko, ako se ta znesek pošlje naprej s priporočenim pismom. Ura se pošlje takoj priporočeno. Povzetja se izvršujejo samo proti pošiljatvi are 10 D. Skladišče ur GJURO POLLAK ZAGREB, Tkalčičeva ulica 27. Čitajte Jugoslovansko borzo! V Petrinji (Banovina), v središču mesta na šeta- mSTo ^idal,! enonadstropna hiša z velikim dvoriščem in vrtom. Dolžina hišne fronte 20 m. Na dvorišču je zidan hlev, dve drvarnici, kolnica, svinjak in poletna kuhinja. Hiša je za vsako obrt in trgovino po svojem položaju in zidavi kot nalašč. Petrinja je sedež vseh oblasti, nižje in višje realne gimnazije in učiteljišča ter ima vodovod in električno napeljavo, V mestu je katoliška in pravoslavna cerkev. — Glede plačila ugodni pogoji. — Obrnite se na Marico Novakovič, Petrinja. v ja -o 3 c o (X > ti -M • J3 (0 N N p» 3“ n < «E. -o o 3 c o- cr n Tvornica perila Solidni in prvovrstni izdelki! Priporoča se tvrdka JOSIP PEIEE, Ljubljana, Sv. Patra nasip 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles. Sprejme se ±agar gateHst Slovenec, ki zna popravljati žago, za majhno vodno žago z venecijanskim jarmom. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Pilana, S. B. Petrovič, Busovača, Bosna. Proda se takoj Novost! Novost! Izdelovanje zračnih motorjev za prenos premoga in drugih predmetov po žlebovih. Sistem „Ostrava“ pat. ing. V. Petik, Siezska Ostrava — (SR. mlinza kredo pripraven za industrijo za gips ali kredo. Ponudbe pod „Sistem Schlagwerk“ na Aloma Comp.Ljubljana. O "5 ja o ■D Pohištvo, preproge, posteljna oprema najceneje pri Karel Wesiak, Maribor Aleksandrova cesta 19. z a n. O O" 3 NajffinejSe ultramarinovo v krogljicah in prahu ;;; plavilo SAMO ENGROS NUDI E TllPin lastna izdelovalnica ■ " ■ Urin, Čevljarske cveke la. brezove vseh številk v vrečah po 25—40 kg po Kč. 6"50 1 kg do-. bavlja tvrdka ST. SPURNY Konice, Čehosl. repbl. Osnutke za plakate in reklamne priporočilne karte, namjenjene za razdajanje o priliki I. velesejma v Ljubljani oskrbi: Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. I Fini bosanski hetceg. državni | TOBAK cigare in cigarete po izvirni ceni in vse vrste sadja po 200—500 K za 100 kg. Bosanski pridelek. Zahtevajte cene! Prvo bosansko izv zno podjetje G. A. Vasiljevič J TUZLA, Bosna. | Vseh vrst ribiških mrež iz konoplje in bom baževine, kakor tudi platno, konopnjene in žične vrvi dobavlja v najboljši strokovni izdelavi Mechanische Netzfabrik G. m. b. H. — vorm. Schroeder & Moegelin J Landsberg a. W., Angerstr. 14-16, Deutschland. 11 ^ Ustanovljeno leta 1874. Ceniki se pošiljajo gratis in franko. ^ ALOMA COMPANY Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174. (Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.) Na prodaj: 60. Hiša na Dolenjskem, s prostori za mesarsko in gostilniško obrt, zamenjam za malo hišo v Ljubljani radi potrebe stanovanja za šoloobvezne otroke 61. Dve manjše hiše z delavnico v Ljubljani. 62. Enonadstropna hiša v mestu na Sp. Štajerskem, lepa lega, 3 stanovanja s pritiklinami, stanovanjem za hišnika, klet, podstrešje, lep vrt, voda v hiši 67. V Bosni premogokop, 20 vagonov dnevne produkcije, ne daleč od želez, proge, z žično vzpenjačo. 68. V Bosni kamenolom in tovarna za pridobivanje gipsa (Gipswerk) 70. Premokop na Hrvaškem za K 1,000.000--. 72. Hiša v Št. liju, najlepša lega, pod najugodnejšimi pogoji. 73. Tovarniško poslopje, pripravno za vsako obrt v prometnem kraju Kranjske pod pogojem, da se lastnik udeleži kot kompanjon. 74. Nova zlata damska ura z verižico za Din. 1300'—. 77. Marmornata garnitura za spalnico 2 oseb ugodno na prodaj. 79. Nov pisalni stroj za ceno 10.000 kron. 80. Stenski telefonski aparat za 2000 kron. 81. Štiri oljnate slike iz srbske narodne zgodovine ugodno na prodaj. Na ogled v pisarni anončne družbe Aloma Company, Ljubljana. 82. Posestvo na Sp. Štajerskem, najidealnejša in najprikladnejša lega v bližini večjega mesta in modernega letovišča. - Cena 1,200.000 kron. 83. Bukovi gozdovi za eksploatacijo. 84. 1 dalnogled Zeis-Trieder, daljše oblike s popolnoma čistim steklom, velikim obzorjem, z etuijem vred za K 3300-—. 85. Fotografični aparat 6X9 za filme. 86. Vila v večjem kraju na Gorenjskem s takoj prostim stanovanjem. Hiša istotam z lokalom za trgovino. 88. Dvonadstropna hiša v Mariboru, lepa lega (letnih dohodkov 14.400 kron) za ceno K 400.000'—. 89. Glasovir v dobrem stanju, 2"25 m dolg in 1'35 m širok, ceno na prodaj. Kupi se: 51. Srednje veliko posestvo v okolici Ljubljane. 52. Hiša v Ljubljani, ki bi se dala preurediti za kavarniško obrt. 53. Vila, kjer bi se dobilo stanovanje. 54. Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo da se dobi stanovanje. 71. Posestvo v bližini Ljubljane do K 400.000'—. 76. Stavbena parcela v bližini kolodvora v Ljubljani. 78. Hiša v Ljubljani, kjer bi se dobilo stanovanje. 79. Hiša ali vila v Ljubljani v bližini juž. ali drž. kolodvora. 87. V najem se išče lokal za trgovino v Ljubljani ali v drugem prometnem mestu. t yVVIlUUI W terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga M. Trebar li^ibliana Sv. Petra c. 6. Telef. 539. Tovarna mizarskih izdelkov Ferd. Potočnik, Maribor. Tovarna in pisarna: Vinsrska ul-29-31-Brzojavni naslov: Potočnik, Maribor. Tel. 89. Izdelovanje kompletnih oken in vrat ter lesenih rolojev. Naprava stopnjišč, lesenih stropov in ostale opreme iz vseh lesenih vrst. Specijalist za portale, opremo pisarn in trgovin. Izdelovanje oprave vseh vrst. Dobava in polaganje parketov, hrastovih in bukovih tal ter tal za parnike iz mecesnovega in smrekovega lesa. Za vsa naročila se izgotavljajo risbe in skice. Prvovrstno parketno čistilo „BLISK” je po svoji kvaliteti neprekosljivo. Glava zaloga: A. SMOLE, LJUBLJANA Krsnikova ulica št. 5. Tovarna verig Wilh. Priinte jr. Fröndenberg — Ruhr — Deutschland. Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča GARAŽA |e GOREČ DELAVNICA Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8. OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu-in inozemska bančna tržišča. Daie predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduie številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij. JADRANSKA BANKA DD sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. !■■■■■■■■■■■■■■ SPREJEMA anonce za vse jugoslovanske in inozemske liste. Aloma Company d. z o. z. — Preje Anončna ekspedicija Al. Matelič, — Preje Anončna ekspedicija Al. Matelič. Telegram: ALOMA. Ljllbljdll9| KOligrCSlii trg 3« „OSKRBUJE I reklamo vseh vrst, plakatiranje i. t. d. I — Telef. interurb. 174. POSREDUJE pri prodaji in nakupu realitet. I ARANŽIRA vsakovrstne koncertne prireditve. PREVZEMA 1 nakup in prodajo blaga ter I zastopstva prvih inoz. firm. I IZDELUJE načrte za umetniške plakate, ovojnino in drugo. Izdaja: Konzorcij JUGOSLOVANSKI? BORZE. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Bajda.