SLOVENSKI
Leto 1871.
XX. tečaj.
Vredil in založil
Andrej Einšpieler,
kneroškofijski duh svetovalec, katehet in u&telj na c k. visi realki v Celovcu.
V CELOVCU.
Natisnila Jan. & Frid. Leon,
24463
Eaia I o.
1. Pridige za nedelje.
Stran.
4. nedelja po sv. treh kraljeh: Kaj nam je storiti v skušnjavah?	1
Septuagesima: Od duhovne lenobe..........17
Seksagesima: Ali smo dolžni pridige in kerš. nauke poslušati?	23
Pustna nedelja ali Kvinkvagesitna; Od pustnih norčij ....	30
1.	postna nedelja: Zakaj se postimo? . .......49
2.	i, „ Naše spremenjenje sodni dan tirja zatajevanja
in morjenja samega sebe......56
3.	„ „ Od krive in prederzne sodbe......61
4.	„ „ Homilija............97
5.	„ „ Greh je naj veče hudo	......143
Velikonočna nedelja: Kako po opravljeni velikonočni spovedi živeti	105
Bela nedelja: Od vere..............155
2.	povelikonoČna nedelja: Jezus je dobri pastir......160
3.	,	„ Veselje hudobnih in žalost pravičnih
na tem svetu.......163
4.	„ „ Misli v spomladanskem času . . .	168
5.	„	„ Od molitve.........174
6.	„ „ Kaj pomaga brati dobre bukve? . .	185 Binkoštna nedelja: Sv. Duh v podobi gorečih jezikov ....	193
2.	pobinkoštna nedelja: Zakaj je Jezus daritev sv. maše postavil?	215
3.	„ B Grešnikovega preobernenja se vsi veselijo	220
4.	„ j. Od ponočnih grehov..............225
5.	„	n Prepirljiv človek samemu sebi naj veČo
škodo naredi........243
6.	„	„ Od varčnosti.........247
7.	„ „ Od danešnih krivih prerokov ....	253
8.	n	„ Mi smo oskrbniki, ne posestniki pozem-
ljiskega bogastva.......258
9.	pobinkoŠtna nedelja: Od božjih obiskovanj in na§e trdovrat-
nosti...........264
10.	„ „ Naša nehvaležnost do Boga . . . .	291
11.	»	n Bog tudi takrat prav dela, kadar hude
vremena nam pošilja......299
12.	„ „ Bolna vest in vsifliljeni Samarjan . .	317
13.	„ „ Nadloge so nam velike sreče ....	321
14.	„ „ Od iskanja božjega kraljestva . . ,	334
15.	„	„ Spominjajmo se smrti......352
Sladkega imena Marijnega: Marija tolažnica žalostnih ....	358
16.	pobinkoštna nedelja: Kako nam je praznike prav praznovati 363
17.	„ — „ Bog je ljubezen in hoče le ljubezen 309
18.	„ „ Kaj se pravi Boga kleti? . . . .	380
19.	„	n Od božjega ropa.......386
20.	„ „ Posvetna ljubezen nevarna merzlica .	391
21.	„	„ Keršanska spravljinost.....369
22.	„	„ ' Človek je kralj........400
•23. „ „ Homilija...........405
Roženkranska nedelja. Sveti roženkranc — prelepa molitev . .	411
Zahvaljena nedelja: Priden kmet podoba dobrega kristjana . .	417
24.	pobinkoštna nedelja: Homilija..........348
25.	„	n Tri ženofove zerna.......454
26.	*	„ Od posledne sodbe.......481
1.	adventna nedelja: Troje pripomočkov za srečen sodnji den .	486
2.	„	„ Jezus pohvali Janeza.......490
3.	„	„ Spoz'nanje Jezusa Xnstusa......500
4.	„	„ Od kmei ijskega stanu.......505
Sveti dan: Veselje tega praznika..........512
Nedelja pred novim letom: Misli na poslednjo nedeljo v letu .	515
Nedelja pred razglašenjem Gospodov: Bog človeka kliče . . .	530
Novo leto: Poglejmo v staro in novo leto.......536
1.	nedeljo po sv. treh kraljeh: Ljudem prikupovati se je prazno;
prijaznost z Bogom je boljša, kot prijaznost z vsem svetom	547
2.	„ po razglašenju Gospoda: Homilia.......553
3.	„ po sv. treh kraljeh: Srečen je hlapčevski stan . .	557 Septuagesima: Homilija..............562
II. Pridige za zapovedane praznike.
Svečnica: Kaj pomenja sveča?...........13
Praznik sv. Jožefa: Zakaj so različni stanovi na svetu? • .	67 V god Včlovečenja Sina božjega in oznanenje matere Marije:
Kako je moliti angeljeve češčenje?......72
Velikonočni pondelek: Zakaj Jezus ne ostane pri nas? . . .	150
Kristusov vnebohod: Homilija...........179
Binkoštni pondelek: Sv. Duh v podobi goloba......193
Praznik sv. Trojice: Ali živž sedaj kristjani po krstni obljubi .	204 Praznik sv. rešnjega Telesa: Jezusova ljubezen svetega rešnjega
Telesa in naša dolžnost..........209
God sv. Petra in Pavla: Papeži in njih sedež v Rimu . . .	269
Praznik vnebovzetja preČiste device Marije.......305
Mala gospojnica v god rojstva Marije device: Katoljškega kristjana rojstne bukve......................346
God vseh svetnikov: Po kterem potu so svetniki hodili, in po
kterem mi hodimo ...........433
God neomadeževanega spočetja D. Marije; Nedolžnost je draga,
kako jo ohraniti............495
God sv. Štefana: Nauki iz smerti sv. Štefana......520
Za novo loto: Poglejmo v staro in novo leto......536
Svetih 3 kraljev god: Jezus je kralj....... , .	542
III. Pridige za cerkvene godove in praznike.
God sv. Neže, dev. in muč.: Svet je nevaren.....
Postne Pridige: Od žalost Matere božje—-01 Marijnih žalost splol „	„ Od 7 poslednih Jezusovih besed: 1. beseda Jezu
sova na križu........
„	„ 1. Marijna žalost — Simeonovo prerokovanje v ?em
peljnu......
2.	„ Beg v Egipt ....
„ „ Od 7 poslednjih Jezusovih besed; 2 b. Jezusova u
križu .
„	„ „	„	„	„ 3. b Jezusova na
križu .
„	„3. Marijna žalost. — Zguba 121etega Jezusa .
n	„ 4. „ „ Jezus sreča svojo Mater s križem
„	„ 5. „ „ Marija stoji pod križem . .
„	„ 6. „ „ Jezusa Marji v naročjo položi
„	„ 7. „ „ Jezusa v grob položž . .
„	„ Od 7 poslednih Jezusovih besed. 4. in 5. beseda na
križu
* „	„	„	„ 6. „ 7. beseda na
križu
God sv. Alojzija: 3 rožice
Praznik sv. Janez kerstnika: Velik svetnik je Janez K. . . .	235
God sv. Alekš: Njegovo življenje..........273
God sv. Magdalene: Kdor je Magdaleno posnemal v grehu, pa
jo tudi naj posnema v pokori......279
God sv. Ane: čemu božje poti in cerkvena gorah? ....	285
God sv. Lorenca: Življenje sv. L. kaj nas uči?.....328
God vseli Angeljev varhov: Kako mora odraščeni človek na svoji
duši otrok postati •............341
God sv. Daniela sv. preroka: Nauki iz njegovega življenja . .	374
God sv. Uršule: Vojska za Čistost..........422
God vseh vernih dnš: Za verne duše moliti v vicah je naša velika dolžnost.............441
God sv. Elizabete: Nauk iz življenja sv, Elizabete ....	460 God sv. Martina: Sv. Martin brez sebičnosti in poln ljubezni do
bližnjega..............465
God sv. Leonarda: Ne le nenavadno svestost, tudi najniže opravila nas zveličajo............471
God sv. Lucije: Ona je bila čista, usmiljena, stanovitna . . .	476
Praznik sv. Janeza: Pridiga za sedajne okoliščine.....525
IV. Pridige o raznih priložnostih.
Kratek nagovor pri procesiji v križevem tednu: Delaj, moli in
vsmili se vbogih !............190
Govor v dvajsetletnici KerSkili in Lavautinskih sošolcev v Zab-
nicah 22. avg. 1871 : Tri lepe. strani te obletnice .	426
Duhovske zadeve in oznanila o „Družbi sv, Mohora" v vsakem številu.
«
Preljubi moji slovenski bratje!
Upam in iz več dopisov tudi vem, da mojih „Stimmen aus Innerosterreich" še niste pozabili. V ravno tem duhu, ki je navdajal ta imenovani časnik, izhaja v Celovcu že tri leti nemški tednik: „Karntner Blatt". Poslušajte, kako se je oglasil za prihodnje leto 1872:
Pranumerations-Einladung.
Soli das „Karntner-Blatt" mit Neujahr 1872 eiu „Tagblatt" oder Woch8nbIatt" werden, diese Prage wurde naeh allen Seiteu hin ervpogen. Das 2- oder 3malige Erseheiaen in der Woche bringt in Folge der Stempeltaxe und des Postporto eine bedeutende Ver-theuerung des Blattes hervor, ohne dem Lesepublikum einen nen-nenswerthen Vortheil zu gewahren und andere Blatter entbehrlich zu machen
Nachdem nun mit Neujahr 1872 in Klagenfurt ohnehin drei Tagblatter erscheinen und ihren Segen Uber Karnten im reichlichsten Masse ausschiitten werden: so dttrfte es angezeigter sein, das „Karntner Blatt" als Wochenblatt, immer wenigstens zwei Bogen stark und <.war Donnerstags um 8 Uhr Vormittags, erscheinen zu lassen.
In jedem Lande bestehen an Seite der „Tagblatter" auch noeh „Wocheiiblatter", welehe ihrer kurzen Zusammenfassung der wichtigeren Ereignisse und ihres niedern Preises wegen besonders fur den kleinen Biirger- und Bauernstand bestimmt und geeignet sind.
Das „Karntner-Blatt" wird nun in Verfolgung dieses Zweckes zwei Abtheilungen enthalten. Ein Bogen wird der Politik und den Ereignissen auf diesem Felde so wie den Original-Korrespondenzen, den Lokalnachriehten, den Ausziigen aus den Amtsblattern, dem Kurszettel, den Getreidepreisen und andern kleinen Nachrichten gewldmet sein.
Der 2. Bogen als Beilage ist aber fUr das Feuilleton und solche Artikel bestimmt, welche einen bleibenden Werth haben und am Ende eines Jahrganges als ein Buch eingebunden werden kSnnen.
Die Tendenz des „Karntner-Blatt" ist allgemein bekannt: Gleichberechtigung aller Lander, aller Volker und aller Personen in einem nach den Grundsatzen der pragmatischen Sanktion und des Oktoberdiploms unter dem erlauchten Habsburger Regentenhause unzertrennlich geeinigten Oesterreich.
Die Opfer, welche in Oesterreich ftir die gegnerische Presse von allen Klassen der Bevolkerung gebracht werden, sind unge-heuer und waren einer bessern Sache werth.
Mochten sich doch auch die vvahrhaft freislnnigen, der Kirche und dem Vaterlande aufrichtig und ehrlich wohlmeinenden zuge-thanen Patrioten aufraffen, zusammenthun und das Organ ihrer Partei uutersttltzen!
pie Preise sind moglichst gering gestellt,
Bas „Karntner-Blatt" kostet im Jahre 1872:
Mit Zustellung: Ohne Post oder abgeholt: Ganzjahrig . . . 5 fl - kr. Ganzjahrig . . . 4 fl. — kr. Halhiahrie- . . . 2 .. fiO .. Halbiahris- ... 9 _
alles aufbieten, um den geehrten Lesern das Wochenblatt durch Reichhaltigkeit des Stoffes interessaut, durch Siclierheit der Nach-richten verlasslich uad durch Gemeinfasslichkeit der Sprache unter-haltend zu macheu.
Alle Freunde der katholischen Kirche uad des osterreichischen Kaiserstaates, namentlich die Herren Ausschttsse der Gemeinde-Vertretungen, die Mitglieder der kath. konst. Volksvereine, insbe-sonders aber die katholischen Seelsorger werden hoflichst gebeten, das „Karntner-Blatt" — als das Organ der grossen katholisch-foderalistischen Rechtspartei in Oesterreich — durch eigene Pra-numeration, Anempfehlung, Verbreitnng und durch schriftliche Mit-theilungen von Nachrichten aus allen Gegenden Karntens nach Kraften zu unterstUtzen.
Die Pranumerationsgelder bitten wir noch zur rechten Zeit — langstens noch im Laufe dieses Monats — an die Administration des Blattes, Schtittgasse Nr. 132, gefalligst einsenden zu wollen.
Nekdajni časnik „Stimmen aus Innerosterreich" se je potegoval za versko, politično in narodno ravnopravnost. Ravno to dela „Karntner Blatt", pa tako da dela katoliško politiko. Katoliška politika pa meri na to, naj se Avstrija postavi na katoliško podlago, naj Avstrija deli enake pravice vsem deželam in vsem narodom po znanih besedah: Enake bremena-enake pravice.
Slovenski bratje! Katoličani smo mi Slovenci bili, smo in bomo; zatoraj sežimo si v roko in podpirajmo eden druzega po svoji moči. Naj nas ločijo gore, planine in reke, — v sercu smo ene misli, ene duše, ene ljubezni. Časi so za nas slovenske katoličane, posebno za nas na Koroškem, hudi in žalostni. Slovenci po Štajerskem, Krajnskem, Goriškem in Primorskem ne pozabite, ne zapustite nas! „Karntnnr Blatt'* je edini časnik, ki na slovenskej zemlji brani v nemškem jeziku proti nemškim nasprotnikom predraga svetinje naše. Položite na oltar majke Slovenije nekaj goldinarjev na leto in pomagajte, da mi borivci na nemški meji ne obnema-gamo! Lepo prosimo, naj se naroči, komur je Bog dal toliko, da se naročiti zamore! Z Bogom!
i>
Vas stari prijatel
Einšpieler,