Za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet na Hrvatskem
V   zadnjem tasu  posamezni kolektivi in Ijudski odbori vse bolj pogosto obravnavajo vpra-ianje   nezadostnega  izkorišča-njo   proizvodnih   kapacitet   v raznih  panogah  industrije pa tudi v gradbeništvu.
Neizpodbitno dejstvo je, &a obstoje v- občinah notranje re-zerve in to ne ravno majhne. Te se skncajo v nezadostno izkorišienih kapacitetah obsto-ječih gospodarskih organizacii *n r možnostih fcooperacije med podjetji znotraj občin ali na širšem področju. V ta krog spadajo tttdi odvečna osnovna sredstva podjetja, tned temi strojni parfc kot najvaSnejSi del, in v nemalem itevilu pod-jetij tudi delovTia sila. Kako velike možtiosti se tu skrivajo. dokazuje vrsla primerov xz do-sedanje prakse. Od majhnih delavnic z nekaj delavci so se razvila industrijska podjetja, pri katerih se je vrednost pro-izix>dnje povečala za več desetkrat. Na Reki »o v zad-njem letu s pomoijo indu-strijskih podjetij ustanovili okrog 50 novih obrtn-škth de-locnic. Nekatere izmed njV.i so ie prerastle v podjetja s sto delavd.
V  Krapini je \z majhne de-lavnice čepic nastalo podjetje, fci  ic  že po enem letu tapo-slilo 300 delavcev. Vo strojev so  prišli  na   ta  način,   da   so odkupili »stare in obrabljenet slroje tekstilnih tovam. Na po-doben način je v Slavonskem Brodu nastala tovarna pil, to-vama rolojev in druge.
Lctos je podobno inidativo pokazal tudi Ijrulski odbor me-sta Zagreb. Ker niso mogli enako, kakor lont preskrbetl sredstev, potrebnih za u.rfo-navljanje novih delavnic, defi-tftnih obrtnih strok, v prvi vr-sti gradbenih, iz prorafuna, so nbrali drugo pot. DelavsTH sveti neknterih gradbevih pod-jetij v Zagrebu so po neki konferenci sklenili, da bodo odstopili Ijudskemu odboru nekaj svojih odvečnih osnov-nih sredstev. Najvet je odsto-pilo podjetje »Tehnika«, ki }e dalo   dve   mešalM   za,   beton,
veijo količino raznega orodja, ročnih samokolnic itd. Podob-no so storila tudi druga pod-jetja, kot na primer »Tempoc, »Industrogrradnja«, lUdamik* itd. Podjetji »Novator* in »Vladimir Gortan* pa sta pre-skrbeli strokovne delavce. Na ta način *o dali osnovo za ustanovitev šest novih. obrtnift delavnic. Ljudski odbori občtn morajo prcskrbeti ie obratna tredstva in nove delavce, nato pa bodo polagoma dopolnjevaU osnovna sredstva.
Ker so letos občinski Ijud-*ki odbori pokazali dosti veS zanimania. in skrbi za razvoj obriništva in za ustanavljanje novih delavnic, je računati, da bodo nove delavnice že po ie-stih mesccih zaposlile skupoj okrog 200 delavcev.
Da so to dosegli, }e bilo tre-bo zelo malo sredstev, todo zato tem ve6 iniciative in ne-kaj truda. Sadovi naporov Ijudskega odbora in obrtniške zbornice $o morda še eno-stranaki, toda to ne zmanjšuje vainosti te akcije. Ne bi pa smeli ostati samo pri tem, tem-več bi moroli iti dalje. Na po-doben način lahko izkoristijo odvečna sredatva in neizkori-Sčene   kapacitete   tudi   druge
panoge in stroke. Da pa je v Zagrebu ne samo v nekaterih, temveč v skoraj vseh podjet-jih precej odvečnih in neizko-riščenih strojev, ni treba iele dokazovati. Razen tega pred-stavniki kolektivov često ome-njajo t-udi odvečno delovno si-lo, ki je ne moreio odpustiti, kot eno precejšnjih teiav v poslovanju. Morda odpuščanje delavcev, gledano s splošnega stališča ne bi bilo rešitev tega vprašanja, toda rcšitev bi bila v tem, da bi dala podjetjo obenem z nekaj takih delavcev na razpolago tudi odvečne stroje, orodje in drugo. Z iz-ločitvijo teh strojev in usta-novitvijo samostojnih delavnic in podjetij bi se znatno po-velala vrednost skupne proiz-vodnje, ki bi vplivala na go-spodarski razvoj obftne.
Seveda je ta pot lahko pra-vilna samo pod določenimi vogoji. Predvsem, če je doka-zann popolna gospodarska in iružbena upravičenost takega ukrepa. Nadalje, če bodo de-lavski sveti odločali brez ka-kršnega koli pritiska od zunaj In v prepričanju, da je taka akcija potrebna.
Nasprotno pa bi v prvmera, te bi bile toke odločbe izdane pod pritiskom, kaj lahko prišlo do  različnih  neprautlnosti. Ivan Kolon