655 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
leta 1990; v vmesnih obdobjih so namre~ bila slovenska parlamentarna predstavni{tva sestavljena strankarsko
monolitno«, medtem ko so se »vse pristojnosti pravega dr‘avnega parlamenta (...) lahko razvile {ele v
samostojni Republiki Sloveniji. V procesu oblikovanja slovenskega parlamentarizma ima zato tudi delo-
vanje ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine 1927–1929 pomembno mesto.« (str. 13) Ali, kot {e
upravi~eno opozarja avtor: »Delovanje oblastnih samouprav oziroma oblastnih skup{~in in odborov,
preko katerih se je v prizadevanjih za raz{iritev pristojnosti in ~im bolj samostojno re{evanje pere~ih
problemov, odvijal tudi spopad med centralizmom in avtonomizmom, ima ve~jo vlogo v politi~nem,
gospodarskem, socialnem in kulturnem ‘ivljenju na Slovenskem konec dvajsetih let, kot je doslej ugotav-
ljalo na{e zgodovinopisje.« (Prav tam)
Prof. Stiplov{ek je z monografijo Slovenski parlamentarizem 1927–1929 uspélo presegel zgoraj omenjeno
vsebinsko pomanjkljivost v dosedanjem zgodovinskem vrednotenju slovenskih narodno-emancipacijskih
naporov v prvi jugoslovanski dr‘avi. Njegov Parlamentarizem nam zagotavlja, da bo odslej njihovo
raz~lenjevanje {e tehtnej{e in celovitej{e. Potrjuje pa tudi {e kako potrebno zavezanost temeljnemu razisko-
valnemu delu, ki najdosledneje osmi{lja nadaljnjo vrednostno spoznavno rast zgodovinopisne vede.
Jurij Perov{ek
Ivan ^izmi}, Ivan Mileti}, George J. Prpi}, From the Adriatic to Lake Erie :
a History of Croatians in Greater Cleveland. Eastlake : American Croatian Lodge »Cardinal Stepinac«;
Zagreb : Institute of Social Sciences Ivo Pilar, 2000. 557 strani.
Knjiga o zgodovini Hrvatov v velikem Clevelandu je za~ela nastajati ‘e sredi sedemdesetih let 20. st.,
oziroma od izida knjige Karla Bonutija in Georga J. Prpi}a, Selected Ethnic Communities of Cleveland: A
Socio-Economic Studv (Cleveland: Cleveland State University, 1974, 240 strani), katere del je posve~en
tudi razvoju slovenske in hrva{ke skupnosti v Clevelandu. ^eprav je Prpi} konec sedemdesetih let
nadaljeval z raziskavami o Hrvatih v Clevelandu, pa rezultati teh raziskav niso bili objavljeni.
Leta 1988 je skupina {estih raziskovalcev pri~ela na pobudo bremenske univerze z raziskovanjem
zgodovine nasprotij in sodelovanj med izseljenskimi skupnostmi pripadnikov vzhodnoevropskih naro-
dov v Clevelandu v obdobju 1880–1930 (Conflict and Cooperation: Comparative Research on the East
European Experience in the Area of the City of Cleveland, Ohio 1880–1930). Raziskovalci so v okviru
projekta najprej tri mesece zbirali gradivo v Clevelandu, nato pa za vsako od skupnosti pripravili od 100
do 250 strani tekstov. Rezultat raziskav so bili rokopisi o ‘ivljenju pripadnikih hrva{ke (Ivan ^izmi}),
mad‘arske (Juliana Puskas), poljske (Adam Walaszek), slovenske (Matja‘ Klemen~i~), slova{ke (Micha-
el Kopanic) in ~e{ke (Winston Chrislock) izseljenske skupnosti v Clevelandu.
Sredi devetdesetih let so bili objavljeni rezultati raziskav o clevelandskih Slovencih. Pri tem je potreb-
no {e omeniti, da je Klemen~i~ svojo knjigo dopolnil z obravnavo celotne zgodovine Slovencev v Cleve-
landu, Adam Walaszek pa je ostal pri prvotnih ~asovnih omejitvah.
Medtem, ko je knjiga Matja‘a Klemen~i~a, obravnavala 120-letno zgodovino slovenske skupnosti v
Clevelandu v enem delu, pa je knjiga o zgodovini hrva{ke skupnosti v Clevelandu razdeljena v dva dela. Prvi
del obravnava na 179 straneh obdobje 1880–1945, drugi del pa na 321 straneh obdobje od leta 1945 do
sredine devetdesetih let. Pri~ujo~e delo je pomembno tudi za poznavanje zgodovine Slovencev v Clevelandu,
saj v veliki meri obravnava zgodovino slovensko-hrva{kih odnosov v tem severnoameri{kem velemestu.
V prvem poglavju so avtorji (^izmi}, Mileti} in Prpi}) najprej orisali prve priselitve Hrvatov na
obmo~je dana{njih Zdru‘enih dr‘av, ki so se za~ele ‘e ob koncu 16. st. in so bile povezane s trgovino
su‘njev. Pri tem je zanimivo zlasti dejstvo, da so kot prevozniki v trgovini s su‘nji sodelovali tudi
dubrovni{ki ladjarji, ~eprav je bila na nekaterih obmo~jih Hrva{ke (npr. Kor~ula ter Dubrovnik) trgovanje
s su‘nji prepovedano ‘e v 13. st, torej 600 let prej kot v Veliki Britaniji (1833) ali v ZDA v ~asu
dr‘avljanske vojne.
Na obmo~ju Clevelanda naj bi se prvi Hrvati naselili v {estdesetih letih 19. st. V prvem obdobju
priseljevanja (do leta 1914) so se – po navedbah avtorjev – naselili v glavnem na St. Clair Avenue in sicer
med East 25th Street in East 70th Street. Glede na rezultate mojih raziskav pa lahko re~emo, da je hrva{ka

656 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
naselbina obsegala obmo~ja med East 25th Street in East 40
th
 Street, medtem ko je bilo obmo~je med East
40
th
 Street in East 70
th
 Street na St. Clair Avenue v glavnem naseljeno s slovenskimi priseljenci. [tevilo
Hrvatov v Clevelandu je glede na podatke ljudskih {tetij relativno te‘ko ugotoviti, predvsem zaradi napak
v klasifikaciji ameri{kih poobla{~encev za imigracijo. Le-ti so na eni strani Slovence in Hrvate obravnavali
kot eno kategorijo, na drugi pa so kot posebno kategorijo upo{tevali Dalmatince, Bosance in Hercegovce.
V dvajsetih letih 20. st. so potem {teli vse priseljence iz obmo~ij Kraljevine SHS kot »Jugoslovane«. Tako
avtorji knjige ocenjujejo, da naj bi glede na podatke ameri{kih ljudskih {tetij iz leta 1920 in 1930 ‘ivelo v
~asu med obema svetovnima vojnama na obmo~ju Clevelanda okrog 3.500 Hrvatov, ali nekaj ve~ kot
petina vseh »Jugoslovanov«.
V nadaljevanju prvega poglavja avtorji knjige izra‘ajo dvom o {tevilu hrva{kih priseljencev glede na
podatke uradnih ameri{kih statistik in sku{ajo na podlagi podatkov ‘upnijskih statistik dokazati ve~je
{tevilo Hrvatov. Tako naj bi se po podatkih hrva{ke katoli{ke ‘upnije sv. Pavla rodila med letoma 1903 in
1925 5.102 otroka, med letoma 1931 in 1940 pa naj bi bilo kr{~enih {e 435 otrok. V hrva{ki gr{ki katoli{ki
‘upniji sv. Nikolaja pa naj bi bilo med letoma 1913 in 1940 rojenih preko 1000 otrok. Po podatkih
‘upnijskih kronik naj bi med letoma 1903 in 1940 umrlo 2.115 ~lanov hrva{ke katoli{ke ‘upnije, in 359
~lanov gr{ke katoli{ke ‘upnije sv. Nikolaja (med letoma 1914 in 1940).
V drugem poglavju avtorji obravnavajo razvoj hrva{kih bratskih podpornih organizacij in dru{tev.
Na{tevajo dober ducat dru{tev, ki so delovala na obmo~ju Clevelanda, in ori{ejo postopke njihove ustano-
vitve ter razvoj njihovega ~lanstva. Pri tem tudi navajajo, da so bili ~lani teh dru{tev tudi slovenski
Ameri~ani. To je razvidno tudi iz opisov konvencij nekaterih organizacij, ki so potekale v Clevelandu.
Tako je na primer tretja konvencija Hrvatske narodne zajednice (National Croatian Society) leta 1896
potekala v slovenski Travnikarjevi dvorani. Podobno je v Slovenskem narodnem domu leta 1926 potekala
tudi prva konvencija Hrvatske bratske zajednice (Croatian Fratemal Union), ki je septembra 1924 nastala
z zdru‘itvijo nekaterih hrva{kih bratskih podpornih organizacij. Na koncu drugega poglavja je podan {e
pregled delovanja Hrva{ke katoli{ke zajednice (Croatian Catholic Union) v Clevelandu in njenih dru{tev.
Glede na bli‘ino slovenske in hrva{ke naselbine na St. Clair Avenue in me{ane poselitve obeh
izseljenskih skupnosti je razumljivo, da so Hrvati pred ustanovitvijo hrva{ke ‘upnije obiskovali sloven-
sko cerkev sv. Vida (ustanovljena ‘e leta 1894). Tudi po ustanovitvi hrva{ke katoli{ke ‘upnije so ma{e do
zgraditve hrva{ke cerkve sv. Pavla (leta 1904) potekale v slovenski cerkvi sv. Vida. Isto~asno je okrog 500
hrva{kih gr{kih katolikov organiziralo svojo ‘upnijo sv. Nikolaja in kupilo na East 41
th
 Street manj{e
poslopje, v kateri so organizirali svojo cerkev. @upnika obeh hrva{kih ‘upnij (Milan Sulti} v ‘upnijo
sv. Pavla in Mile Golubi} v ‘upnijo Sv. Nikolaja) sta pri{la iz domovine.
V nadaljevanju avtorji obravnavajo probleme, ki so se pojavili ob dejstvu, da so se morale ‘upnije
vzdr‘evati same in je bilo njihovo delovanje odvisno le od prispevkov vernikov. V tem kontekstu so
obravnavani tudi »boji« za farane med ‘upniki slovenske cerkve sv. Vida in hrva{ke cerkve sv. Pavla (obe
na St. Clair Avenue), ki jih je v svoji knjigi o Slovencih v Clevelandu opisal tudi Matja‘ Klemen~i~. [lo je
predvsem za farane, ki so se v Cleveland priselili iz obmejnih obmo~ij ob slovensko-hrva{ki meji, in so
obiskovali cerkev, ki je bila bli‘je njihovemu bivali{~u, ne glede na to ali so bili hrva{kega ali slovenskega
porekla.
Na koncu poglavja so avtorji orisali {e obiske visokih cerkvenih dostojanstvenikov obeh hrva{kih
‘upnij v Clevelandu. Tako sta leta 1926 (v ~asu evharisti~nega kongresa v Chicagu, Illinois) hrva{ko
skupnost v Clevelandu obiskala rimskokatoli{ki {kof dr. Ivan Sari~ iz Sarajeva in {kof gr{kokatoli{ke
cerkve iz Kri‘evcev, Dionizije Njaradi. Podobno je takrat obiskal pripadnike slovenske skupnosti ljubljan-
ski {kof Anton Bonaventura Jegli~.
V ~etrtem poglavju so avtorji predstavili kulturno ‘ivljenje hrva{ke skupnosti v Clevelandu ter hrva{ke
gospodarske organizacije. Gre za {irok spekter dejavnosti, katerih temeljita obdelava bi – podobno kot za
slovensko izseljenski skupnost v Clevelandu – terjala izid {e dveh knjig (eno za iz~rpen opis kulturnega
‘ivljenja in drugo za nazoren prikaz gospodarskih dejavnosti).
V poglavju z naslovom »American Labor Movement« je predstavljen razvoj delavskega gibanja, ki se
je v Clevelandu razvijalo v okviru socialisti~ne delavske stranke (Socialist Labor Party) in socialisti~ne
stranke (Socialist Party). Omenjeni vseameri{ki organizaciji sta ustanovili tudi ju‘noslovanske federacije
in izdajali svoja glasila – Radni~ko borbo (Socialisti~na delavska federacija) in za Hrvate Radni~ko stra‘o
(Jugoslovanska socialisti~na zveza).

657 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Posebno poglavje je namenjeno politi~nim aktivnostim clevelandskih Hrvatov. Le-ti so ‘e pred prvo
svetovno vojno (leta 1902) nasprotovali poskusom postavitve spomenika mad‘arskemu politiku Lajosu
Kossuthu na glavnem trgu v Clevelandu. Leta 1911 so nasprotovali tudi obisku mad‘arskega grofa
Apponyja v Zdru‘enih dr‘avah. V nadaljevanju tega poglavja je podan opis delovanja ameri{kih ju‘nih
Slovanov ter {tevilnih gibanj clevelandskih Slovencev, Hrvatov in Srbov za ustanovitev skupne jugoslo-
vanske dr‘ave. Pri tem pa avtorji niso prezrli tudi tako imenovanega »izjava{kega« gibanja, ki je naspro-
tovalo ustanovitvi jugoslovanske dr‘ave. Gibanje, ki se je v ZDA pojavilo leta 1918, so vodili nekateri
hrva{ki in slovenski duhovniki. V nadaljevanju so avtorji prikazali {e aktivnosti hrva{kih izseljencev v
clevelandski mestni politiki. Pri tem omenjajo zlasti Williama Boyda (oziroma Milo{a Boi}a), ki je bil
ustanovitelj hrva{kega politi~nega kluba in bil izvoljen za ~lana predstavni{kega doma zvezne dr‘ave Ohio
(1933–1936) in za ~lana senata zvezne dr‘ave Ohio (1936 – 1946). Avtorji omenjajo tudi Daniela Staki-
cha, ki je bil med drugim tudi prevajalec na mirovni konferenci v Parizu, in Emila J. Crowna (Gvozdanovi}a),
~lana clevelandskega mestnega sveta v tridesetih letih 20. st.
V sedmem poglavju avtorji obravnavajo delovanje ameri{kih Hrvatov v »te‘kih letih 1941–1945«
(med drugo svetovno vojno). Tako so na eni strani predstavili delovanje domobrancev, ki so sicer podpi-
rali idejo neodvisne hrva{ke dr‘ave, hkrati pa so bili proti Paveli}evi usta{ki Hrva{ki, na drugi strani pa
zaplete na katere so naleteli pripadniki hrva{ke izseljenske skupnosti v vsakdanjem ‘ivljenju, potem ko je
Paveli}eva Nezavisna dr‘ava Hrvatska napovedala vojno ZDA. Zaradi tega je Hrvatska bratska zajednica
‘e 16. julija 1941 poslala ameri{kemu predsedniku Rooseveltu posebno pismo, v katerem so mu izrazili
lojalnost in podporo ameri{ki politiki in politiki njenih zaveznic. Hkrati pa je ve~ina ameri{kih Hrvatov
pri~ela podpirati partizansko gibanje. V tem kontekstu avtorji obravnavajo tudi kongres hrva{kih Ameri~anov
v Chicagu (februarja 1943), ustanovitev Zdru‘enega odbora ju‘noslovanskih Ameri~anov in drugih
organizacij, ki so se ukvarjale s politi~no in materialno pomo~jo domovini med drugo svetovno vojno.
Med aktivnimi ~lani teh organizacij avtorji omenjajo tudi Louisa Cukelo, ki pa ga napa~no ozna~ujejo za
Hrvata. Avtorje je pri tem o~itno zavedel ~lanek C. Michaela McAdamsa v Zajedni~arju (glasilu Hrvatske
bratske zajednice), objavljen januarja 1997 pod naslovom »Major Louis Cukela, Croat Hero of the World
War I: The Only Living Man to Receive Two Medals of Honor«. Da gre za napako, nam pri~a napis v
Immigration History Museumu v spomeniku Kip Svobode v New Y orku, ki Cukelo nedvoumno ozna~uje
za Slovenca iz Avstrije. Napis je nastal, ko je Cukela prejel priseljensko medaljo za hrabrost v prvi svetovni
vojni (o ~emer sem pisal ‘e v svoji knjigi Ameri{ki Slovenci in NOB v Jugoslaviji).
V drugem delu knjige je na straneh od 185 do 529 (oziroma od 8. do 16. poglavja) opisana zgodovina
hrva{ke skupnosti v Clevelandu od druge svetovne vojne do dana{njih dni. Osmo poglavje avtorji za~enjajo
z ugotovitvijo, da je {tevilo v Jugoslaviji rojenih prebivalcev v okraju Cuyahoga, ki obsega obmo~je Cleve-
landa, upadlo iz okrog 20.200 leta 1930 na okrog 12.800 leta 1950. Vzroke za upad {tevila v Jugoslaviji
rojenega prebivalstva avtorji i{~ejo v njihovih selitvah iz Clevelanda v naselja vzhodno Clevelanda.
V pribli‘no enakih razmerjih je upadalo tudi {tevilo Hrvatov; po drugi svetovni vojni pa se je naselilo v
ZDA nekaj deset tiso~ Hrvatov. Tako naj bi se samo med letoma 1948 in 1953 priselilo v ZDA okrog 5.000
tako imenovanih razseljenih oseb hrva{kega porekla, 8.000 Hrvatov pa se je v ZDA priselilo tudi na podlagi
Zakona o preseljevanju (Immigration Act) iz leta 1953. Okrog 20.000 Hrvatov naj bi se v ZDA naselilo v
obdobju 1953–1968, po letu 1965 pa naj bi se v ZDA vsako leto priselilo nadaljnjih 3.600 Hrvatov. [tevilni
priseljenci hrva{kega porekla so se naselili tudi v Clevelandu. Po podatkih prof. Donalda Levyja naj bi se
samo med letoma 1967 in 1971 naselilo v Clevelandu okrog 8.000 Hrvatov, ki so svojo domovino zapustili
zaradi politi~nih razmer po letu 1967. V nadaljevanju sledi pregled ameri{ke zakonodaje po drugi svetovni
vojni, ki je omogo~ila naselitev vzhodnoevropskih politi~nih emigrantov v ZDA. Pri tem se avtorji ukvarjajo
tudi z vpra{anjem lobiranja starej{ih priseljenskih skupnosti in katoli{ke Cerkve v ZDA za spreminjanje
priseljenske zakonodaje (s temi vpra{anji se je ukvarjal tudi avtor teh vrstic v ~lanku »Prihod slovenskih
beguncev v ZDA po drugi svetovni vojni. Celov{ki zvon, leto 13, {t. 47. Celovec, 1995.– str. 71–85 «).
V devetem poglavju je obravnavana zgodovino hrva{kih cerkva (katoli{ke cerkve sv. Pavla in gr{ko-
katoli{ke cerkve sv. Nikolaja) po drugi svetovni vojni, v desetem pa delovanje Hrvatske bratske zajednice
(Croatian Fraternal Union) in Hrvatske katoli{ke zajednice (Croatian Catholic Union), oziroma njunih
dru{tev v Clevelandu. Pri tem so avtorji knjige navajajo tudi nekatere probleme, ki jih je imela Hrvatska
bratska zajednica z ameri{kimi oblastmi zaradi sodelovanja z jugoslovanskim re‘imom. Zato so ameri{ke
oblasti novim priseljencem odsvetovale v~lanitev v to bratsko podporno organizacijo.

658 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
V poglavju o kulturni dejavnosti clevelandskih Hrvatov je ob pevskih zborih in tambura{kih orkestrih
prikazana {e dejavnost Ameri{ko-hrva{kega doma Alojzije Stepinac (Croatian National Home Alojzije
Stepinac), Hrva{kega ‘enskega dru{tva kardinal Stepinac (The Croatian National Women’s Club »Cardi-
nal Stepinac«), hrva{kega muzeja in knji‘nice (Croatian Heritage Museum and Library) ter {ole hrva{kega
jezika (The Croatian American Heritage Foundation School of Croatian Language »Cardinal Stepinac«).
Posebno pozornost pa so avtorji posvetili Ameri{ko-hrva{kemu akademskemu klubu (American Croatian
Academic Club), ki je bil ustanovljen leta 1958. Glavni cilj kluba je bilo promoviranje hrva{ke zgodovine
in kulture ter seznanjanje Ameri~anov in drugih prebivalcev angle{ko govore~ih de‘el s hrva{kimi proble-
mi v preteklosti in sedanjosti. V tem okviru so ~lani kluba organizirali {tevilne seminarje o hrva{ki kulturi
na raznih ameri{kih univerzah.
Dvanajsto poglavje obravnava prispevek clevelandskih Hrvatov na gospodarskem in politi~nem
podro~ju. Zlasti pri predstavitvi podjetnikov hrva{kega porekla se je avtorjem zapisalo tudi nekaj sloven-
skih imen (npr. lastnika potovalne agencije Mihelin, Franka Mihelina, ki je slovenskega porekla. Dejstvo
pa je, da je njegova h~erka poro~ena s hrva{kim priseljencem in da so prostori agencije v srcu hrva{ke
naselbine na St. Clair Avenue). Udejstvovanje hrva{kih izseljencev v politi~nem ‘ivljenju Clevelanda je
opisano v posebnem podpoglavju Croatians and Political Life (Hrvati in politi~no ‘ivljenje). Tako so
avtorji predstavili delo Emila J. Crowna (Gvozdanovi}a), o katerem pi{e tudi avtor teh vrstic v svoji knjigi
o Slovencih v Clevelandu. Vsekakor najpomembnej{i clevelandski Hrvat pa je Dennis J. Kuchinich, ki je
bil ob koncu sedemdesetih let 20. st. izvoljen za clevelandskega ‘upana, od ieta 1994 do 1996 je bil v
senatu zvezne dr‘ave Ohio, nato pa je bil leta 1996, 1998 in 2000 izvoljen za ~lana predstavni{kega doma
ameri{kega Kongresa. Avtorji knjige omenjajo tudi Johna A. Milakovicha, ki je ob koncu sedemdesetih let
20. st. zasedel tradicionalno slovenski sede‘ v clevelandskem mestnem svetu s podro~ja St. Clair Avenue
(23. volilni okraj). Avtorji pa opozarjajo poleg ‘e omenjenega Dennisa J. Kuchinicha {e na dva kongres-
nika hrva{kega porekla (Johna Kasicha in Georga Radanovicha ). Na koncu 12. poglavja je dodan tudi
seznam okrog 340 podjetnikov hrva{kega porekla, ki je nastal na osnovi reklam, objavljenih v najrazli~nej{ih
hrva{kih publikacijah, ki so iz{le ob raznih obletnicah hrva{kih organizacij.
V trinajstem poglavju so avtorji pripravili pregled {portnih aktivnosti ameri{kih Hrvatov. Na prvem
mestu omenjajo nogometni klub »Croatia«, ki ga je nekaj {portnih navdu{encev ustanovilo leta 1953. Ker
so bili ~lani kluba tudi pripadniki drugih narodnostnih skupnosti (zlasti Belorusi), so si nekateri prizade-
vali ustanoviti klub, katerega ~lani bi bili izklju~no Hrvati. Tako so leta 1957 ustanovili Ameri{ko-hrva{ki
nacionalni nogometni klub »Croatia« (American Croatian National Soccer Club »Croatia«), ki je ‘e v
prvem letu svojega delovanja postal najbolj{e amatersko mo{tvo v zvezni dr‘avi Ohio (v finalu je prema-
gal nem{ki klub »Liederkranz« iz Mansfielda). Pri tem je potrebno {e omeniti, da so se tudi {portni klubi
udejstvovali na politi~nem podro~ju. Tako so na primer ~lani nogometnega kluba »Croatia« sodelovali v
vseh protestih zoper jugoslovanski politi~ni re‘im, ki so jih organizirali clevelandski Hrvati. Tudi leta 1964
organizirana Ameri{ko-hrva{ka nogometna zveza ZDA in Kanade (American Croatian Soccer Federation
of USA and Canada), ki je zdru‘evala nogometne klube hrva{kih izseljencev v ZDA in Kanadi, je med
svojimi cilji omenjala podporo javnim in zasebnim organizacijam, ki so bile proti komunizmu v domovini.
Eden od pogojev za ~lanstvo v tak{nem hrva{kem klubu je bil, da ~lani niso smeli na noben na~in
simpatizirati s komunisti~nim re‘imom v Jugoslaviji. V nadaljevanju poglavja avtorji omenjajo tekmo-
vanja, ki jih je organizirala Ameri{ko-hrva{ka nogometna zveza ZDA in Kanade. Prvo tekmovanje je
potekalo 5. in 6. septembra 1964 v Clevelandu, na katerem so sodelovali klubi iz Clevelanda ter Mil-
waukeeja iz ZDA in iz Londona ter Windsorja v Kanadi. Le nekaj let po prveni tekmovanju so ~lani kluba
»Croatia« zgradili v kraju Thompson (okrog 50 km od Clevelanda) svoj nogometni stadion. Avtorji knjige
omenjajo tudi 28. hrva{ko nogometno prvenstvo (leta 1991 je potekalo v kraju Eastlake), ki si ga je ogledal
tudi tedanji predsednik predsednik Republike Hrva{ke, dr. Franjo Tudjman.
V {estdesetih letih 20. st. so ob »Croatiji« v Clevelandu delovali {e trije hrva{ki nogometni klubi
(»Zagreb«, »Hrvat« in »Drina«), {tevilne mlade ameri{ke Hrvate pa so zdru‘evali tudi klubi, ki so gojili
druge {portne panoge. Tako sta Hrvatska katoli~ka zajednica in Hrvatska bratska zajednica gojili v mladin-
skih odsekih bowling, golf, baseball in softball (‘ensko razli~ica baseballa). Nekateri igralci, ki so svojo
{portno pot pri~eli v teh majhnih klubih hrva{kih izseljencev, so kasneje uspeli tudi v profesionalnih
ameri{kih ligah (zlasti v tipi~nih ameri{kih {portih). Tako je Elvis Grbac, uspe{en igralec ameri{kega

659 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
nogometa, leta 1997 za 20 milijonov dolarjev podpisal petletno pogodbo s profesionalno ekipo Kanas City
Chiefs. Podobno je John (Ivan) Jurkovic leta 1999 podpisal triletno pogodbo za 3,45 milijona dolarjev za
clevelandski klub ameri{kega nogometa Cleveland Browns.
Naslednji poglavji ({tirinajsto in petnajsto) predstavljata politi~no delovanje ameri{kih Hrvatov v
zvezi s staro domovino po drugi svetovni vojni. Medtem ko je v {tirinajstem poglavju podan pregled do
leta 1989, pa je petnajsto poglavje posve~eno delovanju clevelandskih Hrvatov za osamosvojitev Hrva{ke
po letu 1989.
Mnogi ameri{ki Hrvati so vsa leta po drugi svetovni vojni podpirali idejo o svobodni, neodvisni ter
demokrati~ni Hrva{ki in Cleveland je bil vselej eden od centrov teh politi~nih aktivnosti. Do reakcij zoper
komunisti~ne in levi~arske organizacije v domovini je med delom ameri{kih Hrvatov pri{lo ‘e leta 1945.
O tem so ‘e 9. decembra 1945 razpravljali na hrva{kem kongresu v Chicagu, 17. marca 1946 pa so
predstavniki nekaterih hrva{kih organizacij na sestanku v Clevelandu ustanovili politi~no organizacijo
Ujedinjeni Hrvati Amerike (United American Croatians), ki je nasprotovala ponovni ustanovitvi Jugosla-
vije po drugi svetovni vojni. V e~ina sodelujo~ih na clevelandskem sestanku je podprla Hrvatsko selja~ko
stranko (HSS) dr. Vlada Ma~ka, ki je ‘e delovala v emigraciji, in zahtevala, da le-ta prevzame tudi vodstvo
hrva{kega politi~nega gibanja v emigraciji, saj je na volitvah leta 1938 dobila ve~ino glasov na Hrva{kem.
Glavni cilji organizacije Ujedinjeni Hrvati Amerike so bili: (1) propaganda zoper komunizem v Jugosla-
viji; (2) ustanovitev svobodne demokrati~ne hrva{ke dr‘ave in (3) zbiranje humanitarne pomo~i za hrva{ke
begunce.
Druga skupina ameri{kih Hrvatov, zlasti tisti iz delavskih vrst, ki so ostali zvesti svoji politi~ni
usmeritvi, je podprla kandidaturo ~lana Progresivne stranke, Henryja A. Wallacea za predsednika ZDA.
Pri tem avtorji knjige niso pozabili omeniti, da je bil eden od treh sestavljavcev njegovega predvolilnega
programa znameniti ameri{ki pisatelj slovenskega porekla Louis Adami~. Aprila 1947 pa so ameri{ki
hrva{ki levi~arji sklicali drugi kongres ameri{kih Hrvatov. Le-ta je nadaljeval delo ~ika{kega kongresa iz
leta 1943, na katerem so udele‘enci podprli partizansko gibanje v domovini in hkrati obsodili Paveli}a kot
Hitlerjevega pomaga~a. V petdesetih letih 20. st. so – zaradi odklonilnega stali{~a ameri{ke vlade do
delovanja levi~arjev, ki naj ne bi bilo v skladu z ameri{kimi nacionalnimi interesi – levo usmerjeni ameri{ki
Hrvati prakti~no prenehali s svojim delovanjem. Nekateri so se celo zna{li na listi Komiteja neameri{kih
aktivnosti (Committee on Un-American Activities), vendar pa jih je bila kasneje ve~ina odstranjena s te
liste, saj so uspeli dokazati, da je njihova aktivnost v skladu z ameri{kimi nacionalnimi interesi.
V posebnem podpoglavju avtorji predstavijo tudi nekatere pomembnej{e hrva{ke politi~ne organiza-
cije, ki so po drugi svetovni vojni delovale v Clevelandu. Kot prvi je v knjigi predstavljen odsek »dr. Ante
Star~evi}«, ki je deloval v okviru organizacije Zdru‘eni ameri{ki Hrvati (Dr Ante Star~evi} Branch of the
United American Croatians). Namen organizacije, ki je bila ustanovljena 16. oktobra 1950, je bila pomo~
beguncem in invalidom iz Hrva{ke ter »borba za svobodo hrva{kega naroda in njegovo lastno dr‘avo«. V
tem kontekstu je odsek maja 1960. ob 15-letnici »pliber{ke tragedije« (poboja Hrvatov, ki so jih leta 1945
zajeli in vrnili v domovino), naslovil na ameri{kega predsednika, State Department, podpredsednika,
senatorje in kongresnike poseben memorandum, s katerim je obsodil tako poboje, ki so jih zagre{ile
jugoslovanske oblasti po drugi svetovni vojni, kakor tudi razmere v tedanji Jugoslaviji. Ob tej obletnici je
odsek organiziral tudi ‘alno slovesnost in pri~el z zbiranjem materialov za knjigo, ki naj bi svetovno
javnost seznanilo z resnico o tej tragediji. Odsek »Dr. Ante Star~evi}« je januarja 1962 podprl tudi pobudo
kongresnika Edwarda Derwinskega za ustanovitev posebnega podkomiteja v ameri{kem kongresu, ki bi
se ukvarjal s problematiko zatiranih narodov vzhodne Evrope (Subcommittee for captive nations of
Eastern Europe). Tako je odsek v posebnem pismu zaprosil {tevilne ameri{ke Hrvate iz Clevelanda, naj v
podporo akciji kongresnika Derwinskega pi{ejo »svojim« kongresnikom in senatorjem, in jih seznanijo s
polo‘ajem v domovini. V odstvo odseka »Dr. Ante Star~evi}« je med drugim tudi zapisalo: »...Menimo, da
je tak{na akcija najbolj{i in realen odgovor na sovjetsko propagando glede kolonializma. Korist od
ustanovitve tak{nega podkomiteja bi bila, da bi se za~el trend podpore zatiranim narodom, kar bi bil
odlo~ilen faktor v boju svobodnega sveta proti komunizimu. Moramo poudariti dejstvo, da je Titova
Jugoslavija prav tako komunisti~na dr‘ava, kot je to sovjetska Rusija. Prosimo vas, da omenite v svoji
resoluciji Hrvate, Makedonce, ^rnogorce, Srbe in Slovence kot zatirane narode, ker je Jugoslavija
ve~nacionalna dr‘ava. Z vso silo vas prosimo, da podprete resolucijo za ustanovitev tak{nega podkomiteja

660 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
na otvoritveni seji Kongresa ...« Potem, ko je bil predlog kongresnika Derwinskega sprejet, so od leta
1963 v ZDA obele‘evali teden zatiranih narodov (The Captive Nations Week).
V Clevelandu sta delovala tudi odsek Hrvatske selja~ke stranke z imenom »Matija Gubec« (Croatian
Peasant Party »Matija Gubec« Branch), ki je {tel okrog 20 ~lanov, In odsek organizacije Hrvatski domo-
bran (Croatian Guardians of Liberty). Organizacijo Hrvatski domobran je leta 1933 v Buenos Airesu
ustanovil sodelavec Ante Paveli}a, Branko Jeli}, ki je 1. julija 1934 ustanovil tudi clevelandski odsek
omenjene organizacije. Jeli} je istega leta sodeloval tudi na proslavi Hrva{kega dneva v Clevelandu, kjer
je bil eden glavnih govornikov na zborovanju, ki se ga je udele‘ilo ve~ kot 6.000 ljudi. ^eprav organizacija
Hrvatski domobran formalno nikoli ni prenehala z delom, pa so njene aktivnosti v glavnem prenehale ‘e
med drugo svetovno vojno. Leta 1956 se je clevelandski odsek, ki se je leta 1958 za~el imenovati po
»Dr. Anti Paveli}u« (Croatian Guardians of Eiberty, Inc., Branch Dr. Ante Paveli}) priklju~il Hrvatski
dr‘avni stranki (Croatian State Party). Stranka, ki jo je po drugi svetovni vojni ustanovil dr. Ante Paveli},
se je leta 1956 preoblikovala v Hrvatski oslobodila~ki pokret (Croatian Liberation Movement) in delovala
na podlagi principov prvega usta{kega gibanja. Leta 1959 je bila v New Y orku registrirana kot »Croatian
Guardians of Liberty, Inc.«. V odstvo organizacije je v statutu zapisalo, daje njen cilj »... (a) ustanovitev
zdru‘enja Ameri~anov v Zdru‘enih dr‘avah za neodvisno dr‘avo Hrva{ko; (b) promocija zdru‘enja
hrva{kih Ameri~anov v ZDA; (c) povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami v ZDA; (d) boj zoper
ruski imperializem in komunizem kot tudi zoper druge oblike diktatorstva, kakr{en je Titov komunizem
...« ^lani »Croatian Guardians of Liberty, Inc.« so v tem okviru organizirali tudi {tevilne protestne akcije.
Tako so vsako leto obele‘evali dan hrva{ke neodvisnosti (10. aprila; dan ustanovitve Neodvisne dr‘ave
Hrva{ke) ter 29. novembra ob dr‘avnem prazniku takratne jugoslovanske dr‘ave redno javno demonstri-
rali zoper Jugoslavijo in njen re‘im.
Po tem, ko je leta 1955 pri{lo do spora med Vekoslavom Maksem Luburi}em in Antejem Paveli}em,
je Luburi} v [paniji ustanovil organizacijo Hrvatski narodni otpor (The Croatian National Resistance).
Organizacijo je Luburi} vodil do leta 1969, ko gaje jugoslovanska tajna policija (UDBA) ubila v [paniji.
Po Luburi}evi smrti so bile aktivnosti organizacije prene{ene v Kanado, kjer je v Torontu deloval njen
najmo~nej{i odsek »Erih Lisak«, posamezni odseki pa so delovali tudi v Zahodni Nem~iji, na [vedskem
ter v Franciji in ZDA. Potem, ko je organizacija dobila dovoljenje za svoje delovanje v ZDA in se je
preimenovala v Ameri{ki prijatelji Hrva{kega narodnega odpora (American Friends of the Croatian
National Resistance), so se njeni ~lani leta 1964 in leta 1967 sestali v Clevelandu. Od leta 1967 naprej se
je organizacija ukvarjala predvsem z vpra{anjem, kako pridobiti mlaj{e ~lane, saj so bili ~lani organizacije
predvsem usta{ki vojaki iz ~asov druge svetovne vojne na Hrva{kem, hkrati pa so se ukvarjali tudi s
podporo tako imenovani hrva{ki pomladi.
Potem, ko so jugoslovanske oblasti decembra 1971 zlomile tako imenovano »hrva{ko pomlad«, je v
sedemdesetih letih pri{lo v ZDA tudi do radikalnej{ih izbruhov hrva{kega nacionalizma. Tako so leta 1976
nekateri ~lani organizacije Ameri{ki prijatelji Hrva{kega narodnega odpora (Zvonko Bu{i}, njegova ‘ena
Julienne, Frane Pe{ut, Slobodan Vla{i} in Pero Matani}) organizirali ugrabitev letala dru‘be TW A v New
Y orku in pilote prisilili, da so poleteli proti Parizu. Ugrabitelji so zahtevali, da najve~ji ameri{ki ~asopisi
objavijo poziv ameri{kemu Ijudstvu in poseben pamflet National Self-Determination: A Basic Human
Right, Universal and Fundamental dedaration (Nacionalna samoodlo~ba: temeljna ~lovekova pravica,
univerzalna in temeljna deklaracija), v kateri so opisali hrva{ki boj za svobodo. Na ta na~in so prisilili
svetovni tisk, da je za~el pisati o hrva{kih problemih,
Poleg omenjenih sta v Clevelandu delovali {e dve politi~ni organizaciji hrva{kih izseljencev: Hrvatski
narodni odbor in Ameri~ko hrvatsko dru{tvo »Rodoljub«. Hrvatski narodni odbor (Croatian National
Committee) je bil ustanovljen leta 1952, ko je pri{lo do razkola med dr. Brankom Jeli}em dr. Antom
Paveli}em. Glavni cilj odbora, katerega glavni centri delovanja so bili sicer v Evropi (Berlin in München),
je bila ustanovitev neodvisne dr‘ave Hrva{ke na principih zahodnoevropske demokracije. ^lani Hrvat-
skega narodnega odbora so izdajali ~asopis Hrvatska dr‘ava (Croatian State), v Clevelandu pa bilten Za
Boga i Hrvatsku (For God and Croatia). Leta 1956 je ve~ hrva{kih politi~nih organizacij inkorporiralo v
zvezni dr‘avi Ohio novo organizacijo – Ameri~ko-hrvatsko dru{tvo »Rodoljub« (American Croatian
Association »The Patriot«).
Junija (28. in 29. 1969) se je v Clevelandu sestal tudi prvi hrva{ki kongres za Severno Ameriko

661 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
(Croatian Congress for North America). Udele‘enci kongresa so v posebni resoluciji obsodili politi~ni
teror in ekonomsko izkori{~anje Hrva{ke, ki sta prisilila okrog 400.000 Hrvatov v izselitev, in obsodil
umore hrva{kih politi~nih emigrantov, ki jih je zagre{ila jugoslovanska tajna policija. Zagovarjali so tudi
pravico do samoodlo~be za Hrvate, da ‘ivijo v suvereni demokrati~ni republiki pod vodstvom demokrati~no
izvoljenega sabora.
Na kongresu so ustanovili tudi Severnoameri{ki svet za hrva{ko neodvisnost (North American Coun-
cil for the Independence of Croatia), kateremu so se pridru‘ile mnoge hrva{ke politi~ne organizacije in
skupine. Po kongresu so ~lani sveta, katerega sede‘ je bil v New Yorku, pri~eli s propagandno dejav-
nostjo. Tako so ob koncu {estdesetih in v za~etku sedemdesetih let 20. st. poslali nem{kemu konzulatu v
Clevelandu ve~ resolucij, v katerih so protestirali zaradi umorov hrva{kih politi~nih emigrantov na nem{kem
ozemlju. Marca 1970 so poslali tudi protest pape‘u Pavlu VI., v katerem so nasprotovali vzpostavitvi
diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Svetim sede‘em in zoper na~rtovani obisk jugoslovanskega
predsednika Josipa Broza Tita v V atikanu. Protestirali so tudi zoper obisk predsednika Nixona v Jugosla-
viji, v sedemdesetih letih 20. st. pa z vsemi silami podpirali tako imenovano »hrva{ko pomlad«. Kmalu po
drugem kongresu Severnoameri{kega sveta za hrva{ko neodvisnost (New Y ork, 4.–6. junij 1971) se je le-
ta preimenoval v Severenoameri{ki svet za hrva{ko dr‘avo (North American Council for the Croatian
State), hkrati pa je bil ustanovljen tudi poseben podkomite za mesto Cleveland, ki ga je vodil Petar Oroz.
Po koncu »hrva{ke pomladi« (decembra 1971) so po dolgih pripravah Sveti za hrva{ko dr‘avo
(severnoameri{ki, ju‘noameri{ki, evropski in avstralski) 1. decembra 1973 sklenili ustanoviti centralni
hrva{ki svet. Program so izpeljali na svetovnem hrva{kem kongresu v Torontu (1.–3. februarja 1974), kjer
so ustanovili Hrvatsko narodno vje~e (HNV – Croatian National Congress), katerega glavna naloga je bila
podpora Hrvatom za ustanovitev svobodne in neodvisne dr‘ave Hrva{ke. Tako se je 5. februarja 1972
sestalo v Clevelandu 100 predstavnikov 20 hrva{kih organizacij, ki so sprejeli resolucijo z zahtevo po
osvoboditvi hrva{kih politi~nih opore~nikov. Resolucije so poslali tedanjemu ameri{kemu predsedniku
Richardu Nixonu, kanadskemu predsedniku vlade Pierru Trudeauju in najvi{jim dr‘avnikom drugih
dr‘av ~lanic OZN.
Ob tem je potrebno {e omeniti, da je sredi sedemdesetih let pri{lo v Clevelandu do razkola v krajevnem
komiteju HNV. Ustanovljena sta bila dva sveta, pri ~emer so ~lani Ameri{kega hrva{kega akademskega
kluba (The American Croatian Academic Club) zagovarjali uporabo miroljubnih metod v boju za dosego
hrva{ke neodvisnosti, medtem ko so ~lani organizacije imenovane Hrvatski narodni otpor (Croatian National
Resistance) zagovarjali uporabo bolj radikalnih in celo oboro‘enih akcij zoper jugoslovansko dr‘avo.
V nadaljevanju poglavja avtorji predstavijo {e »patrioti~ne proslave« clevelandskih Hrvatov. Na
prvem mestu je omenjen hrva{ki katoli{ki dan (Croatian Catholic Day), ki so ga clevelandski Hrvati prvi~
praznovali leta 1944. Po letu 1953, ko so peti hrva{ki katoli{ki dan posvetili imenovanju zagreb{kega
nad{kofa Alojzija Stepinca za kardinala, so nato ta dan praznovali (skoraj) vsako leto.
Podobno kot clevelandski Slovenci so tudi tamkaj{nji Hrvati od leta 1950 dalje v mesecu maju
obele‘evali poboje domobrancev in usta{ev s strani jugoslovanskega re‘ima oziroma »pliber{ko trage-
dijo«. Junija 1973 so organizirali tudi znanstveni simpozij o hrva{ki pliber{ki tragediji, kar so zabele‘ili
tudi clevelandski ~asopisi, kot na primer Plain Dealer, ki izhaja v nakladi preko pol milijona izvodov.
Hrva{ki politi~ni emigranti so praznovali tudi dan hrva{ke neodvisnosti (10. april – dan ustanovitve
Paveli}eve Nezavisne dr‘ave Hrvatske). Vse do leta 1960 so bile te proslave bolj zasebnega zna~aja in o
njih v lokalnem ~asopisi v glavnem niso poro~ali. Od leta 1960 naprej pa, ko so se teh proslav pri~eli
udele‘evali tudi nekateri politi~ni predstavniki (npr. ‘upan Clevelanda ter kongresniki), pa so o teh prosla-
vah pri~eli poro~ati tudi lokalni mediji, kot na primer ~asopis Plain Dealer. Leta 1968 se je proslave ob
dnevu hrva{ke neodvisnosti udele‘il tudi senator Frank Lausche, ki je bil slovenskega porekla in tega leta
je clevelandski ‘upan Carl B. Stokes razglasil 10. april za dan hrva{ke neodvisnosti v mestu Clevelandu.
Podobno je bilo tudi leta 1969, ko je Stokes v svoji izjavi dal polno podporo boju Hrvatov za ustanovitev
njihove neodvisne hrva{ke dr‘ave. Zahteve hrva{ke skupnosti na prireditvi ob dnevu hrva{ke neodvisno-
sti, ki je tega leta potekala v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, je podprla tudi slovenska
skupnost (politi~na desnica), glede na poro~ilo slovenskega etni~nega ~asopisa Ameri{ke domovine, pa je
tudi guverner zvezne dr‘ave Ohio James Rhodes pozval k boju za ponovno vzpostavitev neodvisne.
svobodne in demokrati~ne dr‘ave Hrva{ke.

662 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Seveda pa so povsem druga~e dogajanja ob dnevih hrva{ke neodvisnosti komentirali predstavniki
jugoslovanske dr‘ave. Tako je generalni konzul tedanje SFRJ, 29. aprila 1969 poslal clevelandskemu
‘upanu uradni protest zoper razglas mesta Cleveland, v kateri so za praznik razglasili dan hrva{ke neodvis-
nosti, in zoper dovoljenje za izobe{anje zastave neobstoje~e hrva{ke dr‘ave na Cleveland Public Square.
Konzul je tak{na dejanja smatral za ‘alitev jugoslovanskih narodov in jugoslovanske vlade, ki je bila med
drugo svetovno vojno ameri{ka zaveznica. Generalni konzul je ‘upana Stokesa tudi spomnil, da sta leta
1968 jugoslovanski ambasador Crnobrnja in konzul Stipani} razlo‘ila ‘upanu pomen 10. aprila 1941,
oziroma dneva ko je po nacisti~ni okupaciji Jugoslavije pri{lo do ustanovitve kvizlin{ke Nezavisne dr‘ave
Hrva{ke, ki je 15. decembra 1941 napovedala vojno ZDA in Veliki Britaniji.
Protesti jugoslovanskih oblasti sprva niso kaj prida zalegli, saj je ‘upan Stokes leta 1970 dan hrva{ke
neodvisnosti ponovno razglasil tudi za mestni praznik. [ele leta 1971 je jugoslovanskim predstavnikom
uspeli prepre~iti uradne proslave dneva hrva{ke dr‘avnosti. Vendar pa je do tega pri{lo {ele po posredo-
vanju ameri{kega State Departmenta, ki je marca 1971 prosil ‘upana Stokesa, naj uradno ne dovoli
obele‘itve dneva hrva{ke neodvisnosti. ^eprav so leta 1971 potekale slovesnosti brez predstavnikov
mesta Cleveland, pa je clevelandski mestni svet na poziv mestnega svetnika Edwarda F. Katalinasa sprejel
resolucijo za obele‘evanje 30 obletnice, ki je bila sprejeta 30. marca 1971. Kljub vsemu so praznovanje
dneva hrva{ke neodvisnosti nadaljevali tudi v naslednjih letih.
Nekateri ~lani hrva{ke skupnosti iz Clevelanda so se zbirali tudi ob drugih obletnicah. Tako so vsako
leto 29. novembra, ko so v Jugoslaviji praznovali Dan republike (na obletnico II. zasedanja Avnoja),
organizirali protestne shode zoper jugoslovansko dr‘avo. Pri tem je zlasti zanimiva reakcija tedanjega
jugoslovanskega generalnega konzula v Clevelandu, ki je 30. novembra 1988 izjavil, da so zahteve za
svobodno Hrva{ko podobne zahtevam, da bi postal Teksas ali katerakoli druga ameri{ka zvezna dr‘ava
neodvisna. Zanimiva je tudi izjava jugoslovanskega generalnega konzula v Clevelandu iz leta 1987, ko je
pred jugoslovanskim konzulatom protestirala manj{a skupina Hrvatov. Po poro~ilu ~asopisa Plain Dealer
je takrat ugotovil, da brez vojne ne vidi mo‘nost za spremembe v suverenih dr‘avah Evrope v nadaljnjih
sto letih. Demonstracije so se nadaljevale tudi v letih 1989 in 1990. Leta 1990 so te demonstracije
predstavljale za~etek aktivnej{ega delovanja clevelandskih Hrvatov za hrva{ko neodvisnost.
Zadnje relativno kratko poglavje so avtorji posvetili boju Hrvatov v Clevelandu za ustanovitev ne-
odvisne hrva{ke dr‘ave. Ve~ino aktivnosti je vodilo dru{tvo »Kardinal Stepinac« (American Croatian
Lodge »Cardinal Stepinac«) iz East Laka v Ohiu. Voditelji dru{tva so ‘e leta 1989 posku{ali sklicati
hrva{ki mednarodni kongres, katerega naj bi se udele‘ili posamezniki in organizacije iz domovine in
tujine, vendar pa pri tem niso bili uspe{ni.
V okvir aktivnosti ~lanov hrva{ke narodne skupnosti iz Clevelanda so sodili tudi obiski visokih
politi~nih predstavnikov iz domovine. Tako je julija 1988 Cleveland obiskal dr. Franjo Tudjman in hrva{kim
izseljencem spregovoril v Hrva{kem narodnem domu na Waterloo Road v Collinwoodu. Po tem obisku so
novembra 1989 tudi v Clevelandu ustanovili podru‘nico Hrvatske demokratske zajednice (HDZ – Croa-
tian Democratic Union), katere predsednik je postal Ivan Nogalo. Dr. Tudjman je Cleveland obiskal tudi
novembra 1989, po tem, ko je na konvenciji American Association for the Advancement of Slavic Studies
v Chicagu predaval o aktualnih hrva{kih zadevah.
29. novembra 1989 je HDZ v Zagrebu izdala razglas, v katerem so opisali dogodke v Jugoslaviji in
svarili pred velikosrbskimi teritorialnimi pretenzijami nad Hrva{ko. Zahtevali so tudi ustanovitev
demokrati~ne vlade na Hrva{kem, ki naj bi zagotovila ~lovekove pravice in svobo{~ine vsem dr‘avljanom.
30. maja 1990 je predsedstvo HDZ izdalo {e razglas, s katerim so povabili vse Hrvate, naj se pridru‘ijo
praznovanju dneva, ko se je sestal novoizvoljeni demokrati~ni hrva{ki sabor. Clevelandski Hrvati so
praznovali v East Laku v dvorani dru{tva »Kardinal Stepinac«. Slovesnosti se je udele‘ilo ve~je {tevilo
pomembnih politikov zvezne dr‘ave Ohio, med njimi tudi dva Slovenca in sicer August Pust (predstavnik
clevelandskega ‘upana) in Stane Kuhar (predstavnik Slovensko-ameri{kega sveta).
Januarja 1990 se je v dvorani dru{tva »Kardinal Stepinac« vr{ila tudi prva konvencija HDZ za Ameriko
in Kanado. Udele‘ilo se ga je okrog 80 delegatov podru‘nic HDZ in predstavnikov drugih hrva{kih organi-
zacij, katerim je spregovoril tudi dr. Franjo Tudjman. Njegov govor je vzbudil precej{njo pozornost; {e zlasti
njegova zahteva po neodvisni in demokrati~ni Hrva{ki, ki jo je zapisal clevelandski ~asopis Plain Dealer. Ta
~asopis je kasneje poro~al tudi o hrva{kem referendumu za neodvisnost in o deklaraciji za hrva{ko neodvis-
nost (25. junija 1991). Hrva{ko (in tudi slovensko) neodvisnost je podprlo tudi mesto Cleveland.

663 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
[koda je, da avtorji v nadaljevanju niso podrobneje opisali {e delovanja clevelandskih Hrvatov za
hrva{ko neodvisnost v letih 1990 do 1995, saj sem prepri~an, da je o tem dovolj gradiva v zasebnih rokah
v Clevelandu.
Knjiga o Hrvatih v Clevelandu predstavlja zanimiv in dokaj popoln pregled zgodovine hrva{kega
izseljenstva v tem severnoameri{kem mestu in pomeni kot663k razjasnitvi mnogih vpra{anj sodelovanja
slovenskih in hrva{kih priseljencev v novi domovini.
Matja‘ Klemen~i~
KRONIKA
~asopis za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta 1953 izdaja
svoje glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz sloven-
ske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke
lokalne okvire. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgodovinskih
ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje.
“Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih letnikov revije.
V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije:
Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani
Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani
Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani
Sergij Vilfan – Josip ^ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), 128 strani
Peter V odopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE UST ANOVE (1971), 104 strani