Književna poročila.
151
Razne vesti.
Proslava petdesetletnice društva „Pravnik". Dne 26. januarja t. 1. je minulo petdeset let od ustanovitve društva „Pravnika". Že na svojem letošnjem rednem občnem zboru se je društvo skromno spomnilo zlatega jubileja. Proslavilo pa je ta za slovensko pravno kulturo važni dogodek tudi na svečan način dne 18. marca 1939. Izdalo je posebno ^Spominsko knjigo" in priredilo slavnostno zborovanje.
n*
152
Razne vesti.
To se je vršilo v slovesno okrašeni mestni posvetovalnici ljubljanski. Udeležili so se ga številni člani iz vseh krajev; v velikem številu so bili navzoči predstavniki oblasti in kulturnih organizacij. Dvorana in galerija sta bili nabito polni. Poseben oomen je dala zborovanju osebna navzočnost ministra pravde g. dr. Viktorja Ružiča, ki je z banom g. dr. Markom Natlačenom in divizi jonar jem g. generalom Dfor-djem Lukičem zavzel častne sedeže nasproti predsedstvu društva. Na ostalih častnih mestih so zavzeli prostore med drugimi gg. predsednik apelac. sodišča dr. Golia s podpredsednikom dr. Mastnakom, rektor univerze dr. Kušej z dekanom dr. Korošcem, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Nahtigal s podpredsednikom dr. Krekom, mestni župan dr. Adlešič, železn. direktor inž. Kavčič, finančni direktor dr. Sedlar, višji drž. tožilec dr. Kravina z namestnikom dr. Bizjakom, ki je prispel kot šef oddelka za Slovenijo v ministrstvu pravde v spremstvu ministra, predsednik odvetniške zbornice dr. Zirovnik, predsednik notarske zbornice dr. Kuhar in še premnogi drugi. Hrvaške pravnike je zastopal g. dr. Ivo Politeo, predsednik Zveze odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije, srbske pa g. dr. Dragomir Ivkovič- delesrat odvetniške zbornice v Beogradu. Na zadnji g'avni skupščini izvolieni častni člani gg. Mihael Gabrijelčič, dr. Matej Pretner, dr. Anton Rog na in dr. Jakob Toplak so zasedli posebne častne sedeže ob desni strani predsedstva. Potek zborovanja je prenašala ljubljanska radijska postaja.
Ob 18. je otvoril slavnostno zborovanje društveni predsednik dr. in dr. h. c. Metod Dolenc in takole ogovoril zborovalce:
Gospod minister pravde, gospod ban, velecenjena gospoda! Kronika našega „Pravnika" beleži danes tretje društveno zborovanje v tej reprezentativni dvorani poglavarstva bele Ljubljane. Caput Slo-veniae nam nudi svoj gostoljubni krov in daje s tem našemu zborovanju simbolično poseben poudarek slavnostnega razpoloženja.
Prvo zborovanje je bilo 26. januarja 1889. Ustanovni zbor 54 slovenskih pravnikov, mlajših in starih, navdušenih, odločnih za najdo-slednejšo borbo v korist pravic slovenskega jezika se je strnilo v društvo, da bi zasijala Slovencem lepša bodočnost. Kako potrebna je bila tedaj tista borbenost!
Naslednje slavnostno zborovanje je bilo glasom naših analov nameravano za društveno 25 letnico. Takrat je štelo društvo že 315 članov. Toda do te proslave ni prišlo, prehudi so bili časi v 1. 1914 že pred izbruhom svetovne vojne, še strašnejši za tem, ko je tudi po naših poljanah zavihrala bojna vihra.
Šele ko smo dosegli svojo nacionalno državo skupno z bratskimi Srbi in Hrvati, se je moglo naše društvo pod vodstvom nepozabnega predsednika dr. Danila Majarona. prosvetnega borca par excellence, razmakniti. Ko smo se zbrali 25. marca 1929 drugič zopet na tem mestu, da proslavimo društveno štiridesetletnico, smo pri štetju naših vrst ugotovili, da nas je bilo že 650 društvenikov, med njimi 17 takih, ki so od vsega početka ohranili društvu svojo zvestobo. Vsa nroslava 40 letnice se* je vršila v tem smislu, da tudi poslej, ko se ni bilo več treba boriti za elementarne pravice našega jezika, poslej, ko smo že zrli na desetletno uspešno delovanje Almae Matris Alexandrinae, vztrajamo kot strnjena družina slovenskih pravnikov na braniku za svojo nacionalno državo, za svojo rodno ožjo domovino, vsepovsod za pravni red, v duhu človečanstva in večne pravice...
In naša zaobljuba je držala, naši napori niso bili zaman! Z bridkostjo v srcu se moramo sicer spominjati ure ločitve od našega Majarona, ki nas je le prekmalu po prazniku 40 letnice za vedno zapustil. Toda njegov duh nas je vodil dalje. Mislim, da ne bi ustrezalo zahte-
Razne vesti.
153
vam nam pravnikom lastne objektivnosti, ako bi se hoteli odevati s plaščem skromnosti in ne bi priznali pred seboj in pred vsem svetom: napredovali smo. Seveda, ne šteje mnogo, da smo se po številu pomnožili: skoraj 900 društvenikov je danes zbranih v društvu. Še več pa šteje to, da je z nami vsa mlajša generacija z redkimi izjemami. V našem društvu so skoncentrirane vse panoge praktičnega in teoretičnega pravoznanstva, praksa in teorija se izpopolnjujeta, druga drugo oplajata v lepi harmoniji.
Naše društveno glasilo dvomesečnik Slovenski Pravnik je dobro in lepo, zastopniki vseh panog pravništva se oglašajo v njem s temeljitimi razpravami in zanimivimi poročili. Civilno, kazensko- in upravno-pravne odločbe utirajo pot stalnosti prakse. Sodelujemo pri zakonodaji po svojih društvenikih in s posebnimi publikacijami. Tudi naše slovensko narodno pravo otimamo pozabnosti, in gradimo s tem svojo pravno zgodovino.
Vse to pa — in tega se globoko zavedamo — nam je uspelo le, prvič, ker živimo že 20 let v svoji nacionalni državi in ker imamo tudi svojo banovino, ki nas krepko podpira, drugič, ker se naši društ-veniki tudi po svojih stanovskih organizacijah s požrtvovalno ljubeznijo oklepajo našega društva kot centralnega torišča in zatočišča celokupnega pravništva.
S ponosom morem kot tačasni predsednik jubilanta društva Pravnika zreti s tega mesta na vrsto najvišjih predstavnikov državnih, banovinskih in drutrih avtonomnih oblastev, predstavnikov stanovskih in drugih korporacij, starih in mladih pravnikov, ki so počastili našo slavnost, pa tudi, last not least. na naše predrage tovariše Hrvate in Srbe. ki so nam izkazali s svojo udeležbo svoje simpatije in s tem dokumentirali resničnost našega pregovora, da kri ni voda.
Ni mogoče, da bi vse in vsakega posebej pozdravil, toda samo po sebi se razume, da moram dati izraza v imenu društvenega odbora čustvom velike zahvalnosti za izkazano čast z udeležbo na tem slavnostnem zborovanju g. ministru pravde dr. Viktorju Ružiču."
Za tem se je predsednik enako zahvalil za udeležbo uvodoma navedenim odlionikom, ki so jim zborovalci priredili prisrčne manifestacije.
Živahno pozdravljen je nato v slovenščini spregovoril minister dr. Ružič:
„Velespoštovana gospoda! Z velikim veseljem sem prejel vabilo predsedništva vašega uglednega društva „Pravnik" in rad sem prišel na današnjo svečano manifestacijo slovenskega pravništva. Kot minister pravde se posebno radujem, da morem v glavnem mestu lepe Slovenije, v beli Ljubljani, pozdraviti predstavnike onega stanu, ki je nosilec velike ideje pravice — temelja zdravega društvenega in narodnega življenja. Posebno pozdravljam društvo „Pravnik" kot tako in vse njegovo ičlanstvo, ki je tekom 50 letnega delovanja vedno igralo pomembno vlogo v našem javnem in kulturnem življenju. Ob svoji petdesetletnici se društvo ..Pravnik" res lahko s ponosom ozira nazaj na svojo polstoletno delovanje, ko je zvesto idejam svojih ustanoviteljev z ostalimi predstavniki slovenskega naroda vodilo v preteklosti dolgoletno borbo za enakopravnost slovenskega jezika. Znano mi je, kako iniciativno je vaše društvo posegalo v vsa vprašanja, ki so bila važna za vaše kulturno življenje. Omenjam samo sodelovanje vaših članov pri ustvarjanju univerze in Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Plodovito je tudi vaše delo na polju pravne literature in lahko ste ponosni zlasti na vaše glasilo ..Slovenski Pravnik", ki je najbolj vidni znak vašega delovanja. Vaši člani imajo tudi velik vpliv
154
Bazne vesti.
na naše zakonodajstvo, saj od zedinjenja dalje vneto sodelujejo v zakonodajnih komisijah. Ob petdesetletnici vašega uspešnega dela vam prisrčno čestitam. Vaše pomembno in uspešno delo je našlo priznanje tudi na Najvišjem mestu. Zelo me veseli, da vam morem sporočiti, da so kraljevi namestniki v imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra II. z ukazom na današnji dan odlikovali vaše društvo ,,Pravnik" za zasluge, ki si jih je steklo tekom 50 letnega delovanja z redom Sv. Save II. razreda. K temu visokemu odlikovanju vam prisrčno čestitam in se z vami veselim velike pozornosti, ki jo uživa vaše društvo na Najvišjem mestu. Želim, da društvo „Pravnik" ohrani svetle tradicije svoje preteklosti in da nadaljuje svoje uspešno delovanje v korist in dobro našega kralja, naroda in države."
Nato je predal minister odlikovanje predsedniku, ki se je za visoko odlikovanje imenom društva prisrčno zahvalil in prosil g. ministra, da naj tolmači našo zahvalo in udanostna čustva na najvišjem mestu ter pozval vse navzoče k vzkliku Nj. Vel. Kralju in Kraljevskemu Domu.
Govor ministra je bil živahno aklamiran. Nastopil je nato slavnostni govornik dr. Vladimir Ravnihar, podžupan ljubljanski, ki je s svojim govorniško dovršenim prednašanjem žel najtoplejše odobravanje. Govor smo v celoti že priobčili v 3.—4. številki našega glasila.
Nato je društveni predsednik z lepim nagovorom izročil navzočim novim častnim članom dokumente častnega članstva ter jim v imenu vseh mlajših drnštvenikov iskreno želel, naj bi jih Bog še dolgo vrsto let med nami ohranil, njim v prid in veselje, nam v čast in vzgled.
Za častne člane, ki jih je zbrano članstvo burno pozdravljalo, se je zahvalil ginljivo g. dvorni svetnik v p. Gabrijelčič.
Blagajnik dr. Urbane je sporočil, da se je tudi ob tej priliki, za 50 letnico ustanovila zadruga „Pravniski dom", ki ima namen zgraditi v Ljubljani osrednji dom slovenskih pravnikov ter je pozval vse člane k sodelovanju in pristopu v to zadrugo. Objavljena ustanovitev Je bila toplo pozdravljena.
Tajnik Orožen je prečital brzojavne in pismene čestitke društvu. Čestitali so: Prävnicka jednotä na Slovensku -v Bratislavi, dekani pravnih fakultet v Ljubljani, Subotici in Beogradu, dekan filozofske fakultete v Ljubljani, Slovenska Matica v Ljubljani, Združenje bolgarskih sodnikov v Sofiji, Pravničko društvo v Somborn, uredništvo revij „Pravosudje" v Beogradu, „Arhiv" v Beogradu, ..Pravnički glasnik" v Novem Sadu, „Drustvo slušateljev juridične fakultete" v Ljubljani, predsednik dr. Barle (Novo mesto), docent Blagojevič (Subotica). kasacijski predsednik in predsednik Udru-ženja sodnikov R. Jankovič. prof. dr. Slobodan Jovanovič (Beograd), dr. Kraševec (Logatec), dr. Kulaš (Beograd), nrof. dr. Živojin Peric (Beograd), dr. Rudolf (Konjice), dr. Stajnko (Ljutomer), kasač, sodnik dr. Vragovič (Zagreb), dr. Werk (Zagreb), dr. Wilfan (Dunaj).
Z navdušenjem sta bili nato sorejeti udanostni brzojavki Nj. Veličanstvu Kralju Petru II. in Nj. Visočanstvu Knezu Pavlu.
Ko se ni nihče več javil k besedi, je ob X>20. uri predsednik zaključil to pomembno zborovanje.
Zvečer ob 20. uri se je vršil v okrašeni veliki dvorani „Zvezde" svečani banket, katerega se je udeležilo 150 gostov, med njimi minister pravde in prav vsi odličniki — udeleženci popoldanskega zborovanja, nadalje pa malone brez izjeme vsi vidnejši predstavniki pravniškega življa v Ljubljani in izven nie. tako da je uspela prireditev nudila krasno sliko med pravniki vladajoče harmonije.
Razne vesti.
155
Vrsto napitnic je otvoril kot domačin predsednik dr. Dolenc, ki je napil domovini — državi, nato pa njenemu predstavniku in čuvarju njenih pravic ministru pravde g. dr. Ružiču, banu g. dr. iNatlačenu, predstavniku naše hrabre vojske div. generalu Lukiču in vsem drugim visokim predstavnikom državnih in avtonomnih oblastev, ustanov in korporacij ter zastopnikom bratskih hrvatskih in srbskih pravniških družin. Njemu se je zahvalil minister g. dr. Ružič, ki je ob koncu govora pozval vse navzoče, da so napili Nj. Veličanstvu Kralju in celi Kraljevski hiši. Društveni podpredsednik g. dr. Sajovic je napil bratskim srbskim in hrvatskim pravnikom, opozarjajoč na tesne vezi, ki družijo od nekdaj slovenske, hrvatske in srbske pravnike. Društvu je nato napil g. dr. Ivo Politeo v imenu Hrvatskega društva Pravnika, zagrebške advok. zbornice in Saveza advok. zbornic kraljevine Jugoslavije. (Idr. Dragoljub lv kovic je čestital društvu v imenu beograjske advok. zbornice in revije „Bra-nica" ter odvetnika dr. Janka Capa. Nato je društveni odbornik višji drž. tož. dr. Kravina nazdravil vsem navzočim častnim članom. Govoril je za tem kot zastopnik Akademije znanosti in umetnosti g. prof. dr. Krek, katerega globoko zasnovani govor priobčimo na drugem mestu v celoti. Rektor univerze g. d r. Kušej je obujal spomine za časa njegovega vstopa v društvo in čestital društvu v imenu Univerze. Za častne člane se je zahvalil g. dr. Pretner. Kot predsednik adv. zbornice je čestital g. dr. Žirovnik, kot predsednik notarske zbornice g. dr. Kuha r. Pomemben govor je imel g. dr. Dinko P u c , ki se je spominjal minule herojske dobe društva ..Pravnika", ko je bil potreben boj pravice proti nasilju, sedaj se pa zopet vračamo v slično dobo, ko vlada sila nad pravom in je zopet nastopil čas, da se moramo v obrambo pravice pravniki zopet strniti. Niz napitnic je zaključil dr. Čer ne j, ki je v imenu mlade generacije obljubil, da bodo mladi stopali po istih stopinjah kot starejši.
Razpoloženje na banketu je bilo skozi in skozi svečano in prisrčno ter so se udeleženci razšli z željo, da bi bili širši slični sestanki pravnikov prav potrebni.
Vsem, ki so kakor koli pripomogli k tako uspeli pros'avi, izreka odbor najtoplejšo zahvalo.
Kronika društva „Pravnika". Običajni pomladanski izlet je priredilo društvo na dan 14. maja. Ker je slabo vreme nagajalo, je odpadla pot iz Rimskih Toplic po hribovju mimo Sv. Jedert in čez hrib Sv. Mihaela v Laško ter si je izbralo le manjše število najvztrajnejših pešcev pot ob Savinji. Navzlic temu se je zbralo v zdraviliškem domu v Laškem že dopoldne veliko število izletnikov iz Ljubljane, Celja in bližnjih krajev, ki jim dež ni motil niti najmanj dobre volje. Število vseh je narastlo popoldne skoro na osemdeset. Med običajnimi napit-nicami po obedu naj omenjamo poleg predsednikovega pozdrava govor častnega člana dr. J. H r asov ca, ki se je spominjal Pravnikovega izleta v Laško I. 1892, na katerem je vlada prepovedala troje kratkih predavanj, češ da je območje društvenega delovanja samo Ljubljana. Dr. Hrašovec je opozarjal zlasti na razliko med takratnim položajem Slovencev in danes, na dejstvo, ki je današnji mladini skoro popolnoma neznano. Po obedu so si ogledali izletniki novo in moderno urejeno laško pivovarno, kjer jim je bil kažipot gd. inž. U h 1 i f , in so jim pri prigrizku, ki jim ga je priredilo pivovarniško vodstvo, postregle prijazno gg. Pernatova, Roševa in Uhlifeva. Slabo vreme dobrega razpoloženja ni moglo pregnati, izlet je v družabnem oziru uspel kar najbolje. — Dne 29. marca je umrl društveni častni član dr. Alojz
156
Razne vesti.
H o man. Na grobu mu je spregovoril poslovilne besede društveni predsednik dr. Dolenc. — Dne 9. maja je umrl bivši član, veliki in zaslužni hrvatski pravnik dr. Josip Šilovič, pred svetovno vojno (v letih 1892 do 1915) dolgoletni urednik zagrebškega „Mjesečnika". Šilovičeve zasluge za kazenskopravno vedo in hrvatsko pravo sploh, njegovo delovanje na zakonodajnem in karitativnem področju v Hrvatski in Slavoniji je opisal v Slovenskem Pravniku 1. 1928 ob njegovi sedemdesetletnici dr. Dolenc. Njegove zadnje poti se je udeležil v „Pravnikovem" imenu namestnik vrhovnega državnega tožilca dr. Stuhec. -1
Osebne vesti. Postavljeni so: za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti Sernec Janko, za sodnike okrožnih sodišč šporn Anton (Ljubljana), Papež Slavko (Celje), dr. Kejžar Mirko (Maribor), za starešino okrajnega sodišča Čer ne Josip (Črnomelj), za sodnika okrajnih sodišč K i t e k Gojko (Vransko) in M o d i c Kazimir (Rogatec). — Premeščeni so: sodnika Hribar Stanislav v Škof jo Loko, Pleiweis Karel v Ljubljano, namestnik državnega tožilca dr. Lučovnik Hinko v Ljubljano. V pokoj je stopil predsednik okrožnega sodišča dr. Ž i h e r. Franc. — Umrli so: odvetnika dr. Ho-man Alojz, dr. Frlan Franc, dvorni svetnik in finančni ravnatelj v pok. KI imen t Alojz, sekcijski načelnik v pok. dr. Globočnik-Sorodolski Vladimir, sreski načelnik dr. Potočnik Mirko, sodnik V e j n a r Josip.
Desetletnica časopisa ..Narodno Blagostanje". Konec lanskega leta je poteklo 10 let, odkar izhaja v Beogradu ekonomski tednik „Narodno Blagostanje", ki ga urejuje bivši profesor za narodno gospodarstvo na beograjski univerzi, eden izmed najbolj talentiranih in znanstveno podkovanih jugoslovanskih nacionalnih ekonomov, dr. Vladimir Baj-kič. Brez pretiravanja se sme reči, da ni bilo v teku zadnjih 10 let niti večjega niti manjšega gospodarskega vprašanja, na katero bi strokovno ne reagiralo „Narodno Blagostanje". Denarna, bančna, finančna vprašanja, vprašanja kreditne in trgovinske politike, zadružništva, socialne politike, položaja kmetijstva in regulacije kmetskih dolgov, položaja rudarstva, industrije in prometa, vprašanja konjunkture in krize, slednjič vprašanja trgovinskega prava in marsikaterih drugih pravnih gran — vse to se je obravnavalo v številnih člankih, katerih večina je prišla izpod peresa urednika samega, čigar strokovna kompetenca, izjemna bistroumnost in izvrstne stilistične vrline so vedno vzbujale veliko zanimanje pri vseh bralcih „Narodnega Blagostanja". Kritičen pregled gospodarskih problemov in gospodarskih dogodkov v vseh glavnih državah sveta, oddelek „obaveštajne službe" in z redkim znanjem borznega mehanizma sestavljen oddelek o ..konjunkturi" so podajali podrobno informacijo o poteku domačega in inozemskega gospodarskega življenja. Z ozirom na vse to se ..Narodno Blagostanje" more primerjati z boljšimi inozemskimi ekonomskimi tedniki.
Požrtvovalno 10 letno službo ..Narodnega Blagostanja" narodnemu gospodarstvu ne more zabeležiti, brez spoštovanja noben, ki mu je drag razvoj tega gospodarstva in ki zna ceniti visoko vrednost mnenja in nasvetov kompetentnega znanstvenega strokovnjaka.
Ob priliki desetletnice izražamo toplo željo, da naj „Narodno Blagostanje" le dolgo vrsto let vrši svoje za narodno gospodarstvo koristno delo in svojo odgovornosti polno službo gospodarski kulturi Jugoslavije. Dr. Aleksander Bilimovič.