K-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 JBLJANA, NOVEMBER-DECEMBER 1984, XXXIII, STR. 269—300 s p l o š n o z d r u ž e n j e g r a d b e n i š t v a IN IGM Slovenije ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Slovenije ELEKTROTEHNIŠKA ZVEZA Slovenije UNIVERZA EDVARDA KARDELJA Ljubljana GR LJUBLJANA p. e. POMURSKI SEJEM Gornja Radgona PROGRAM STROKOVNIH POSVETOVANJ 1. Graditev hidroelektrarn na Savi in Muri 2. Računalništvo v gradbeništvu 3. Gradbena mehanizacija 4. Dan zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije 5. Seminar za poklicno usmerjanje v gradbeništvu 4. Dan Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije 7. Uporaba sončne energije 8. Predstavitev kabelske televizije 3. JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO OD 1.— 7. APRILA 1985 V GORNJI RADGONI PREGLED STROKOVNEGA PROGRAMA PONEDELJEK 1. april 10.00 uri — Otvoritev sejma 15.00 do 18.00 ure — Graditev HE na Savi in Muri (v hotelu Radin, Radenci) TOREK 2. april 9.00 do 12.00 ure — Graditev HE na Savi in Muri (v hotelu Radin, Radenci) 15.00 uri — Računalništvo v gradbeništvu (na sejmu) SREDA 3. april 9.30 uri — Dan Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (v GD G. Radgona) 9.30 do 14.00 ure — Seminar za poklicno izobraževanje v gradbeništvu (na sejmu) 13.00 do 17.00 ure — Gradbena mehanizacija (na sejmu) ČETRTEK 4. april 9.00 do 12.30 ure — Gradbena mehanizacija (na sejmu) PETEK 5. april 9.30 do 13.30 ure — Dan gradbenega šolstva Slovenije (na sejmu) 9.00 uri — Predstavitev kabelskega TV sistema (na sejmu) 10.00 uri — Uporaba sončne energije (v hotelu Radin, Radenci) Vsak dan od 1. do 7. aprila od 9.00 do 18.00 ure — Prikazovanje filmov, diapozitivov in literature iz področja izobraževanja in usposabljanja v gradbeništvu. INFORMACIJE: Za vse splošne informacije in pomoč se obračajte na: Gospodarsko razstavišče — p. e. Pomurski sejem 59250 Gornja Radgona — tel.: 069/74-000. FAGG — OOZSMS PRIREJA SREČANJE GRADBENIKOV SLOVENIJE 22. 3. 1985 v RESTAVRACIJI CANKARJEVEGA DOMA OB 19.30 KULTURNI PROGRAM VEČERJA PLESNA GLASBA VABLJENI INFORMACIJE IN REZERVACIJA VSTOPNIC: TELEFON 268 867 OBVESTILO Svetko Lapajne: Nosilec na elastični podlagi Avtor je pripravil članek pod gornjim naslo­ vom zato, ker so mu izkušnje pokazale, da je kla­ sična, 100 let stara Zimmermannova teorija mladim inženirjem zelo malo znana. Ker objavljena tabela lahko odlično služi statikom projektantom v prak­ si, študentom statike pa za pouk, je Gradbeni Vest­ nik pripravil posebej vezane posebne odtise. Te od­ tise lahko nabavite v Zvezi društev gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani, na Er­ javčevi cesti št. 15, telefon 061/221-587. Cena 60 din. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 11—12 • LETNIK 33* 1984* YU ISSN 0017-2774 V S E D I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Boris Skerbinek: Articles, studies proceedings GRADNJA MANTAZNIH OBJEKTOV ZA POTREBE INDUSTRIJE . 270 Leon Skaberne: VZDRŽEVANJE STANOVANJ IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV V NASELJU ............................................................................................................ 276 Maver Jerkič: MEDNARODNI TRENDI NA PODROČJU GRADBENIŠTVA IN INDUSTRIJE GRADBENEGA M A T E R IA L A .............................................. 281 Alfonz Zafošnik: POŽARI V H O T E L IH .............................................................................................285 Vesti in informacije Kemijski inštitut Boris Kidrič: News and informations KEMIJA V GRADITELJSTVU............................................................................... 287 RAZISKAVE SILIKATNIH VEZIV IN GRADIV, MINIRACUNALNIŠKI i n f o r m a c i j s k i s is t e m ZA HITRO KARAKTERIZACIJO SNOVI, POMEMBNIH V GRADBENIŠTVU, RAZVOJ SPEKTROSKOPSKIH IN ELEKTROKEMIJSKIH METOD ZA ANALIZO GRADBENIH MATERIALOV, KOROZIJSKA ZAŠČITA KOVINSKIH POVRŠIN V GRADBE­ NIŠTVU POSVETOVANJE O SODOBNIH DOSEŽKIH NA PODROČJU PROJEKTIRANJA, GRADNJE IN VZDRŽEVANJA BETONSKIH VOZISČNIH K O N S T R U K C IJ ......................................................................... 290 POSVETOVANJE O PROBLEMIH GRADNJE STANOVANJ . . . 291 POROČILO O 6. ZBOROVANJU GRADBENIH KONSTRUKTOR­ JEV SL O V E N IJ E .........................................................................................................292 Iz naših kolektivov SGP PRIMORJE, A jd ovščin a ............................................................................... 293 From our enterprises SGP KONSTRUKTOR, M a rib o r .......................................................................... 293 SGP PIONIR, Novo m e s to .................................................................................... 294 SGP GROSUPLJE, G rosu plje ............................................................................... 294 SOZD ZGP GIPOSS, L ju b ljan a ....................................................................294 OZD GIP GRADIS, L ju b lja n a ............................................................................ 295 SGP SCT, L j u b l j a n a ............................................................................................... 296 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana MOŽNOSTI RAZISKAV PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE Emesit T r in k a u s ......................................................................... 297 Glavni in od govorn i u red n ik : SERGEJ BUBNOV L ek tor : A LE N K A RAIČ Tehničn i ured n ik : DUŠAN LAJOVIC U redniški odhor: NEGOVAN BOŽIC, VLAD IM IR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IV A N JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, FRANC CACOVIC, BRANKA ZATLER R e v ijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije , L jubljana, E rjavčeva 15, te le fon 221 587. Tek. račun p ri SD K L ju bljana sOlOl-678-47602. Tiska tiskarna T one T om šič v L ju bljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 400 din, za študente 90 din, za p od je tja , zavode in ustanove 2000 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ p ori Raziskovalne skupnosti S lovenije , Splošnega združenja gradbeništva in IGM S loven ije in Zavoda za raziskavo m a­ teriala in konstrukcij L jubljana. Gradnja montažnih objektov za potrebe industrije UDK 69.057:725.4 BORIS SKERBINEK I. Opis Z izrednim razvojem operativnega gradbeni­ štva v šestdesetih letih XX. stoletja so se pojavili prvi začetki delne ali poskusov popolne indu­ strializacije. Zaradi že znanih načel o nepreizku- šenosti, nedodelanosti itd. pa je montažna gradnja ostala na polovici poti, čeprav je potrebno za kon­ čno dodelavo v proizvodnji zelo malo, precej več pa od ostalih spremljajočih udeležencev. Naj večji problem sedanjega načina montažne gradnje za potrebe industrije je prevelika različ­ nost zahtev investitorja do posameznih projektov. S sedanjo tehnologijo je možno izvajati objekte do takšnih razponov, da ne motijo procesa pro­ izvodnje v katerikoli panogi oziroma zaradi raz­ sežnosti se lahko podrejamo kakršnemukoli obrat­ nemu diagramu brez omejitev. Zaradi navedenih dejstev pa zaide operativni izvajalec nemalokrat v težave, ko je pred vpra­ šanjem, ali izvesti tipski element objekta in pri­ hraniti pri ekonomičnosti ali izdelati nov unikat in se vnaprej sprijazniti z nenačrtovanim pri­ manjkljajem. Prikazana je izdelava v kompletno betonski izvedbi, brez sovprežnosti, ki je sicer tehnološko izvedljiva. Predvsem se kombinira z možnostjo jeklene izvedbe strešnega nosilca v različnih va­ riantah glede na strešino. Avtor: mag. Boris Skerbinek, dipl. inž. gradb., 62000 Maribor, Trg revolucije 1 II. Stanje Postopek pri sedanjem stanju je, kot sledi (glej diagram — slika št. 1). Na podlagi zahteve naročnika-investitorja o želenih dimenzijah objekta (osnovni razpon med stebri, število ladij, višina stebrov, višina objekta v temenu loka oziroma nosilca in eventualni do­ datek na stebrih za žerjav) se prične v primeru netipske izvedbe izdelava projektno-tehnične do­ kumentacije. Vzporedno z njo se izdela elaborat operativno-tehnološke priprave dela, ki vsebuje naslednje sestavne dele: program kompletnih pri­ pravljalnih in končnih del z natančnim pred­ računom, dodatkom službe varstva pri delu in kompleten tehnološki del, posebej izdelan za na­ vedeni objekt. Na podlagi izdelane in potrjene projektne dokumentacije, kjer so obdelani vsi po­ samezni deli bodočega objekta tako iz arhitekton­ skega, statičnega in predračunskega vidika in ko ta projekt dopolnimo že z znanimi podatki iz teh­ nološkega elaborata, pričnemo izvedbena dela. V obratu izdelave izdelamo vse posamezne konstruktivne elemente, hkrati pa pričnemo pri­ pravljalna dela na mestu gradnje. Ko je izdelava elementov končana, zmontiramo montažni objekt, nato pa dokončamo vsa ostala klasična gradbena dela in pripadajoča obrtniško-instalacijska dela. Iz citiranega je razvidno, da so poleg osnov­ nega sistema prisotni še trije podsistemi in dva elementa enega podsistema, ki pa morajo biti vsi med seboj delovno, poslovno in organizacijsko Slika 1. Prikaz poslovanja z upoštevanjem sistema proizvodnje usklajeni. Le tako lahko govorimo o uspešni pro­ izvodnji kot končnem produktu industrializacije montažne gradnje. III. Analiza stanja Iz prejšnjega poglavja je razvidno, koliko de­ javnikov je prisotnih, če želimo dokončati želeni projekt. Od vsakega naštetih dejavnikov je od­ visno, ali bo končni rezultat iz proizvodnega, po­ slovnega, ekonomskega in tudi organizacijskega področja uspešen. Ker pa so vsi navedeni podsistemi oziroma dejavniki samostojne organizacije združenega dela, ki so ali pa niso v skupni delovni ali sestav­ ljeni organizaciji združenega dela, seveda ni nuj­ no, da imajo kljub pogodbam ali dogovorom o po- slovno-tehničnem sodelovanju tudi skupne kon­ čne interese oziroma cilje pri izvedbi takšnega cilja, ki pa je skupen. Razumljivo je, da parcialne rešitve niso mogoče. Pri izpadu iz kakršnegakoli razloga samo ene­ ga od podsistemov ali nepravilnega načina reše­ vanja problema celotnega sistema je seveda ne­ mogoče v mejah pogojev racionalnosti, tako tržnih, ekonomskih in tudi finančnih, pričakovati skupni končni uspeh. Zato je razumljivo iskati in tudi poiskati tiste rešitve, ki v danem položaju onemogočajo in hkrati tudi izključujejo možnost nepravočasnega, nestrokovnega ter poslovno in tržno neuspešnega proizvodnega procesa. IV. Definicija ciljev Osnovno vodilo pri nadaljnjem izboljševanju sistema proizvodnje v montažni gradnji za potre­ be industrije je torej v tem, da že znane delovne podsisteme in enote čimbolj izkoristimo, da po­ stanejo univerzalni. Večanje števila podsistemov in enot po sedanji poti je v primeru končnih ne- tipskih izdelkov vedno bolj neracionalno in po­ slovno ter ekonomsko nesprejemljivo. V nadaljnjem izboljšanju kakovosti sistema proizvodnje nam mora biti v končni fazi cilj to, da z manjšanjem vmesnih dejavnikov ne vpliva­ mo bistveno na sistem proizvodnje in da z orga­ niziranimi postopki vpeljemo hkratnost podsiste­ mov proizvodnje. S tem bomo bistveno skrajšali čas proizvodnje, tudi vrednost ponujenega izdelka in povečali bomo konkurenčnost na tržišču. Na podlagi ugotovitev je razvidno, da je tre­ ba pospešiti proizvodnjo do te mere, da se bodo izkristalizirali naslednji končni cilji: — povezati je treba paket uslug (inženiring) do te mere, da je na trgu edino vodilo osvojen pro­ izvodni koncept, — zmanjšati je treba število montažnih ele­ mentov na najmanjšo možno mero, tako da se po­ javi razen specifičnih elementov (strešni nosilci v ločni ali v nosilcu itd.) na vseh ostalih elementih popolna univerzalnost, — zahtevane podatke (vhodne-input) je treba analizirati do te natančnosti, da je možen takojšnji pristop k realizaciji proizvodnega (izdelovalnega in montažnega) programa, — zaradi preciziranih vhodnih podatkov in takojšnjega začetka gradnje je možno prevzeti gradnjo na ključ z minimalnim finančnim rizikom, — s takojšnjim pričetkom gradnje skrajšamo rok gradnje, se pravi tudi pocenimo objekt, — na osnovi kontinuiranosti gradnje, pred­ vsem v tipski izvedbi, je možno univerzalne ele­ mente izdelati »na zalogo«. Do teh končnih ciljev pa bomo lahko prišli samo s tem, da bomo tudi v času analiziranja vhod­ nih podatkov in pripravljalno-projektantsko-teh- noloških priprav izbrali pravilni pristop, in sicer: — skrajšali pripravljalni postopek z izpustit­ vijo določenih dejavnikov (podsistemov) zaradi ti­ pizacije gradnje, — izvajali pripravljalna dela na področju pro- jektantsko-tehnoloških del hkrati s pripravljalni­ mi deli v gradbeni proizvodnji — operativi, — pričeli s kompletiranjem univerzalnih ele­ mentov in z izdelavo specifičnih, •— že med montažo objekta pripravili vse po­ trebno za dokončanje ostalih gradbenih in obrtni- ško-instalacijskih del (finalizacija), — pospešeno izdelovati vnaprej (na zalogo) univerzalne elemente. Z upoštevanjem in doseganjem naštetih konč­ nih kot tudi vmesnih ciljev je v današnjih razme­ rah dosežen maksimum na področju proizvodnje montažne gradnje za potrebe industrije. V. Definicija omejitev Z doseganjem naštetih končnih in tudi vmes­ nih ciljev, se pravi s poenostavljanjem in skrajša­ njem celotnega proizvodnega programa (sistema), dosežemo sicer optimalne rezultate na področju proizvodnje, hkrati pa porušimo obstoječo struk­ turo proizvodnje. S spreminjanjem dosedanjih navad in tudi na­ čel (predvsem investitorjev — input) spremenimo kompletno dosedanjo strukturo, ki pa nam kot posledico sprememb prinese naslednje: — posredovalec podatkov — inputa (investi­ tor) bi moral predložiti pred končno odločitvijo o programu objekta vse potrebne podatke o name­ nu objekta in uporabnosti, kar pa po navadi ne na­ redi oziroma še sam nima popolnoma razčiščeno, — investitor bi moral šele na podlagi potreb­ nih navodil in podatkov proizvodnega sistema (iz­ vajalca) izbrati tisto rešitev, ki bo najbolj prila­ gojena njegovim zahtevam, — pri izbiri tipa izvedbe objekta ne bi smeli imeti pred očmi samo najcenejšo rešitev, ampak tudi najbolj funkcionalno, — z izpuščanjem določenih podsistemov (pro­ jektantskih, tehnoloških) ostanejo ti brez dela in pojavi se umestnost njihovega obstoja v sedanjem obsegu, — investitor bi moral v tem primeru imeti na razpolago zemljišče ustrezne velikosti, ki bi dopu­ ščalo tudi izvajanje proizvodnega programa v spre­ menjeni izvedbi, če bi bilo to potrebno zaradi ne­ usklajenosti ali nefunkcionalnosti osnovnega kon­ cepta. To pa po navadi ni tako. Vidimo, da je pri doseganju optimalnih pro­ izvodnih postopkov potrebno razrešiti še vrsto vzporednih upravnih, ki imajo tudi določen vpliv na doseganje najboljših rešitev proizvodnega si­ stema. TIPSKA IZVEDBA RAZMERJE" OBSEG" CAS Diagram 3. Razmerje med časom gradnje in velikostjo objekta VI. Definicija podatkov in formulacija poti za pridobivanje podatkov Z upoštevanjem že znanih podatkov, in sicer: — cena za m2 zgrajenega objekta tako tipskega kot netipskega, — čas, ki je potreben za m2 objekta obeh iz­ vedb, — povečanje časovnega obsega gradnje zara­ di povečanja dimenzij (upoštevanje faktorjev), pri- Diagram 4. Razmerje med časom gradnje in velikostjo objekta pri netipski izvedbi TIP 1 (DO 18), TIP 2 (DO 24), TIP 3 (DO 42), SREDNJI RAZMERJE" OBSEG" DIN Diagram 1. Razmerje med velikostjo in vrednostjo tipskega objekta TIP 1 (DO 18) TIP 2 (DO 24) TIP 3 (DO 42) SREDNJI RAZMERJE" OBSEG" DIN Diagram 2. Razmerje med velikostjo in vrednostjo ne- tipske izvedbe kažemo v obliki diagrama razmerja, kot je prika­ zano, in sicer za obe izvedbi montažne gradnje. Pri obeh primerjavah so bili upoštevani: — vrednost posameznih podsistemov in ele­ mentov (dejavnikov), izraženo v odstotkih kom­ pletne cene (zasnova, projekt, priprava itd.), — časovna razdelitev podsistemov in elemen­ tov (dejavnikov), izraženo v odstotkih kompletno porabljenega časa, — upoštevamo za izhodišče tisti trenutek, ko so bili podani vsi potrebni vhodni podatki, — upoštevanje dejavnikov zamika zaradi na­ stalih zamud, ki so objektivne (cement, betonsko jeklo, opaži itd.), — upoštevanje dosedanjih izkušenj pri grad­ nji tovrstnih objektov, — upoštevano je srednje zahtevno pripravljal­ no operativno obdobje ob poznavanju in upošte­ vanju geološkega poročila, — upoštevani so dobri pogoji za opravljanje prevozov. Ob pregledu in nadaljnji analizi diagramov 1, 2, 3, 4 vidimo, da so razlike pri času, razen pri začetnih delih, minimalne ter da se finančne raz­ like pojavljajo s povečanjem obsega objekta. Sedaj združimo po dva enaka diagrama pri obeh izvedbah, in sicer diagram 1 in 2 (razmerje vrednosti z obsegom) in diagrama 3 in 4 (raz­ merje časa montaže z obsegom) ter upoštevamo, da je razmerje med vrednostjo in časom montaže. Če sedaj upoštevamo še istočasni začetek obeh izvedb, se pravi, da pričnemo proizvodna progra­ ma izvajati istočasno (pri netipski izvedbi izpu­ stimo projektantska, tehnološka in ostala dela), vidimo, da so razlike minimalne in jih je možno odpraviti. Pri upoštevanju začetnega istočasnega izhodi­ šča pri obeh izvedbah in pri ugotovitvi na podlagi finančne in časovne analize o velikosti odstopanj je predlagano naslednje: TIPSKA IZVEDBA IZVENTIPSKA IZVEDBA RAZMERJE" OBSEG" VREDNOST (DIN) Diagram 5. TIPSKA IZVEDBA NETIPSKA IZVEDBA RAZMERJE" OBSEG" CAS TIPSKA IZVEDBA NETIPSKA IZVEDBA PROGRAM — 2,50 m PROGRAM + 2,50 m RAZMERJE" VREDNOST" CAS Diagram 8. — sedanje velike razpone nad 25,00 m, ki si sledijo po 5,00 m (30,00; 35,00; 40,00 m), je v os­ novni izvedbi prirediti glavnim nosilnim elemen­ tom, da bodo lahko »pokrivali« razen osnovnega razpona še odklon od — 2,50 m + 2,50 m. S tem dejansko pokrijemo celotne razpone s samo tremi tipskimi elementi od 25,0 do 40,0 m, — dimenzioniramo kritični razpon (+ 2,50 m) in izvajamo vse elemente enako, ne glede, ali je zahtevani razpon minimalen (— 2,50 m) — razliko med maksimalnim in minimalnim razponom po potrebi pokrijemo z manjšanjem mar­ ke betona (MB), če je to umestno in statično korigi­ rano, — vsi sestavni elementi (opaž, armatura, od­ prtine, itd.) ostanejo enaki, razen da jih priredimo na zahtevano razpetino, — pri upoštevanju vseh naštetih konstant in tudi sprememb, ki jih uporabimo pri razponu od — 2,5 m do + 2,50 m, dobimo po izračunu stroškov in hkratni primerjavi časovne zamude koeficient 3,58 °/o na osnovno ceno pri zahtevanem razponu, kar pa je optimalna razlika v primerjavi z netip- sko izvedbo. V naslednjem diagramu je prikazana razmeji­ tev stroškov pri uporabi konstrukcije hale, ki je bila dimenzionirana na razpon + 2,50 m, dejansko pa je zahtevana — 2,50 m. Primerjava med obema linijama programa — 2,50 m in programa + 2,50 m nam pokaže, da je razlika v vrednosti kot tudi v času minimalna in je podražitev zaradi predimenzioniranosti zanemarlji­ va v primerjavi z vrednostjo celotne investicije. In če sedaj upoštevamo v diagramu 7 še vred­ nosti iz diagrama 6, vidimo, da so se sicer stroški zaradi predimenzioniranja povečali linearno za vse razpone, da pa so minimalni oziroma skoraj ne­ znatni pri manjših razponih v primerjavi z netip- sko izvedbo (glej diagram 8). In končno vidimo iz diagrama 8 še to, da je tudi predimenzioniranje na razpon + 2,50 m, pa čeprav je zahtevan razpon — 2,50 m, cenejši od iz­ vedbe v netipski izvedbi za zmanjšani razpon — 2,50 m. Iz primerjave v tipski in netipski izvedbi je razvidno iz diagramov, da je razpon povečanja stroškov med tipsko in netipsko izvedbo v mejah od 7,3% pri majhnih površinah do 7,9 % pri več­ jih površinah objektov. Končna primerjava povečanja stroškov pri predimenzionirani izvedbi, ki znaša med razpono­ ma v mejah — 2,50 do + 2,50 m samo 2,58 %, in pa minimalna podražitev pri netipski izvedbi, ki zna­ ša 7,30%, nam pokaže, da je tudi pri majhnih po­ vršinah industrijskih objektov ceneje uporabiti predimenzionirano kot netipsko izvedbo (unikat). VII. Organizacija zbirnikov in oblikovanje vhodnih podatkov Ob upoštevanju naštetih ugotovitev in pred­ hodnih analiz je bistvo doseganja optimalnih re­ zultatov v proizvodnji montažnih gradenj za po­ trebe industrije samo upoštevanje vseh parame­ trov, ki so potrebni za doseganje rezultata. Investitor mora predložiti vse potrebne zahte­ ve in podatke, ki so: — namen objekta, njegova funkcionalna upo­ rabnost s predloženim obratnim diagramom, ki je vezan na obstoječo strojno linijo z eventualnimi korekturami, — predvidena velikost objekta, ki je razen na funkcionalnost vezana še na urbanistične, prostor­ ske in funkcionalne zahteve glede na obstoječe objekte, — zahtevo po izvedbi strešine glede na zahte­ ve urbanistov in ob vključevanju v okolje obstoje­ čih objektov, — višino svetlega profila objekta, vezano na višino stebrov in višino puščice strešnega nosilca. To so osnovni podatki, ki jih potrebuje ope­ rativni izvajalec za določitev kakršnegakoli objek­ ta tipske izvedbe; nadaljevanje postopka pa je na­ slednje: — določitev tipa in vrste izvedbe iz proizvod­ nega programa, — kompletiranje obstoječe projektno-tehnič- ne dokumentacije, — kompletiranje elaborata operativno-tehno- loške priprave dela z vsemi dodatki (predračun, varstvo pri delu itd.), — pričnejo se pripravljalna dela na mestu gradnje in pripravijo se vsi elementi klasične iz­ delave (izkop, temelji, tamponi, dovodne komuni­ kacije itd.), — določijo se v deponiji (končani in na zalogo izdelani) vsi potrebni elementi in se kompletiraj o, — sledi montaža vseh konstruktivno montaž­ nih elementov in izvedba strehe, — dokončajo se preostala klasično izvedena gradbena dela (vmesne stene, parapeti, stopnišča, ometi itd.), — vzporedno z gradbenimi deli se izvajajo vsa potrebna obrtniško instalacijska dela, — sledi finalizacija kompletnega objekta in okolja. Ce pa vhodni podatki s strani naročnika-inve- stitorja po zahtevnosti presegajo zmožnosti stal­ nega proizvodnega programa, je postopek, kot sledi. Poleg tipskih že navedenih vhodnih podatkov je potrebno izvedeti še naslednje: ■— spisek vseh dodatnih zahtev v konstrukciji (odprtine, zračenje, sistem osvetlitve, namestitev žerjavne proge, sprememba tlorisne razvrstitve itd.), — eventualne dodatne zahteve po spremembi konstruktivnih elementov (kot so oblika strehe, kritina, obdelave betonov, zasteklitve in ostalo). V tem primeru je postopek proizvodnje na­ slednji (shematski prikaz organizacijskega siste­ ma proizvodnje in vhodnih podatkov — glej sli­ ko 2): — določitev osnovnega tipa izvedbe in vseh dodatnih elementov, — izdelava kompletne projektne dokumen­ tacije, — izdelava kompletnega elaborata operativ- no-tehnološke priprave dela in vsemi ostalimi na­ logami, — elaborat montaže za vse elemente, — pripravljalna dela na terenu in klasična gradbena dela, — izdelava in dokončanje montažnih ele­ mentov, — čista montaža elementov na mestu gradnje, — dokončanje preostalih gradbenih, obrtni­ ških in instalacijskih del, — finalizacija objekta in okolja. VIII. Rešitev problema v okviru definiranih omejitev Z upoštevanjem ugotovitev v predhodnih po­ glavjih in z uvajanjem že naštetih proizvodnih sprememb vidimo, da tudi omejitve, čeprav bi obstajale, niso bistveni dejavnik, ki bi vplival na sistem proizvodnje. Ker pa te omejitve obstajajo in jih ni mogoče odpraviti zaradi znanih razlogov, je predlagano, da se vključijo v izboljšani program, s tem da do­ polnjujejo proizvodni sistem s: — popolnim kompletiranjem obstoječih zna­ nih programov in že delno upoštevanjem stan­ dardnih zahtev naročnika pri izventipskih izved­ bah (streha, osvetlitev, zračenje), — kompletiranje vseh elaboratov operativno- tehnološke priprave dela z upoštevanjem vseh znanih zunanjih dejavnikov in omejitev, Vtf OP N/ rOPrtjTK/ -NArtCN.pNNMČA O07CX/-/t -rKčPMPevA tvanocf - n a č in / z r e v B C -OCJ-ALC ČAffr TirVKA UrtCPßA IčveNp/rK* /£m?ß)f - r r tT P A n 7 A L NA PG IA NA pCNGNlt - K C N ^ o p N A N je NCNfAŽN/N c a p a ic n n h -KlAC/ČNA (NAPVCNA PGIA- - n o n j -a ž a e a e/iGNppN - O lfA lA N/A UČNA flGAPBeNA PPL Ar - OA3N/-N/ŠKO - A N lfA A A C/JAKA P P IA - FlN AU ZAČU A 0 ^ 7 6 N/'A AN O K ol JA rK o ičP o p tfJ rt: - KCNeKČ/AlA, HAKKSf/Nf - l°bNS EH-IO io n i % L3+14 1-10 I 11-20 n . 21-30 m . 31-40 IV. 41-50 V 51-60 VI 61-70 VIT 71-80 vm 81-90 IX 91- 10C X L 2 3 4 5 6 7 8 9 IO U j 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 I 1 Tabela za izračunavanje stroškov vzdrževanja za dobo 100 let po enačbi E = C g . m r C g . m . t skega kakor tudi konstruktivnega stališča. Moral­ na zastarelost upošteva namreč postopno razvred­ notenje uporabne vrednosti v dobi 100 let. Za izračunavanje enačbe E (eksploatacija) uporabimo za celoten objekt tabelo, ki je prika­ zana zgoraj. Normativi vzdrževanja elementov stanovanj­ skih hiš za dobo trajanja zgradbe 100 let (glej Uradni list SRS, št. 39/1983) so prikazani po na­ slednji rubriki: I. Tekoča številka II. Šifra III. Opis elementa IV. Normalna doba trajanja elementa v letih ”n” Tr _ . , 100 — nV. Teoretična menjava elementa m = ----------- n (v 100 letih) VI. Faktor malih popravil od nove vrednosti ”f ” v °/o VII. Zmnožek m X f v °/o za hišo v družbeni la­ stnini, ki se plačuje iz stanarin oziroma na­ jemnin ”D” (družba) za mala popravila (te­ koča). VIII. Zmnožek m X f v °/o, ki se plačuje poleg stanarine oziroma najemnine ”Z” (zasebnik) za mala popravila (tekoča). Za določevanje stanarin bi bilo preobsežno izračunati za vsak objekt potek stroškov v 100 letih, ker ni podatkov — predračunov po revalori­ ziranih cenah, zato smo se odločili, da izračunamo poprečne eksploatacij ske stroške za dvoje vrst stanovanjskih zgradb, in sicer: P + 4 — za zgradbe brez dvigala (do 5 etaž nad terenom) P + 8 — za zgradbe z dvigali (od 6 etaž do 15 etaž nad terenom) Stroški eksploatacije se zaradi dvigal, hidro- forov, požarnih stopnic, fasadnih odrov in podob­ no občutno povečajo. Imamo torej dvoje vrst normativov za vzdrže­ vanje stanovanjskih hiš: — minimalne tehnične normative za posa­ mezne elemente (Uradni list SRS — 39/1983) in — normative vzdrževalnih stroškov za zgrad­ be (Priročnik za gospodarjenje s hišami v druž­ beni lastnini — objavljeno oktobra 1981, str. 113 in 114). Normativi za vzdrževanje hiš so sestavljeni iz minimalnih tehničnih normativov za posamezne elemente za celo (poprečno) zgradbo in so izra­ ženi v % od revalorizirane gradbene cene zgradbe. Normativi vzdrževalnih stroškov za stano­ vanjske zgradbe so določeni (poprečno), kot sledi: 1. Zgradbe P + 8 (od 6 etaž naprej) z izloče­ no opremo, 2. Zgradbe P + 4 (do 5 etaž) z izločeno opremo. Normativ, povečan za 20 °/o zaradi naše slabe organiziranosti in majhne storilnosti, v odstotku od revalorizirane cene cele stanovanjske zgradbe. Izločena oprema je naslednja: — pipe in vodovodne baterije, — bide, — plinski ali električni bojlerji, — pomivalno korito v kuhinji, — štedilniki (električni, plinski, na trdo ali tekoče gorivo), — kuhinjska in sobna oprema, — termoakumulacijske peči, — lončene, železne in emajlirane peči, — slikarska in pleskarska dela, — pralne in nepralne tapete, — premazi sinkolit, jupol in podobno. Izločeno opremo mora nabaviti imetnik stano­ vanjske pravice (”Z”) sam in jo tudi vzdrževati. Iz normativov vzdrževanja stanovanjskih hiš opazimo, da stroški vzdrževanja (velika in mala popravila) v razdobju 100 let znašajo čez 150 % od revalorizirane gradbene cene objekta. Za sla­ bo zgrajene objekte ali zelo opremljene objekte je ta odstotek višji (do 180%), to pomeni 1,5 do 1,8 krat višji od nove vrednosti objekta (za dobo 100 let). Normativa za objekte P + 4 in P + 8 ne vse­ bujeta specifičnosti izjemnih okoliščin, ki v praksi na gradbiščih nastopajo in se ne morejo normi­ rati: — izjemno težko temeljenje, pilotiranje, — izredno agresivno ozračje, posebno v indu­ strijskih središčih (strupeni in agresivni plini ogrožajo fasade), — izredna potresna aktivnost, — objekti pod spomeniškim varstvom, — slabo zgrajeni in nevzdrževani objekti, — še drugi vplivi, ki tu niso našteti, ampak so izjemni, nenormalni, kot na primer poplavno področje, plazoviti tereni, rudarsko posedanje tal in podobno. POFRATILA % TETKO Razdelitev % vzdrževanja v Loo Letih L-Lo ;LL-2o 2L-3o 3L-4o ■H-5o 31- 6o 61-7o' "171-80 B1-90 9 L-Loo ... ......L „ 2 ■ 3 „ 4 .. 5 . ..6 .. .. 7 ....... . ö , 9..... lo.... X I . ..12 . TeLika . Kala 1*4118 o*LS73 4,21 1.8 5 4,28 7 1.87 16,42 1.87 9,02 ; 1.87 ?8,66 1.87 20,17 1.87 13,95 1.87 6,22 1.88 27,16 1,88 6 , o4 1.88 Skupaj 1,5993 : 6 , 1!> 6,15 18,29 lo,89 3o,53 22, o4 žo,82 8 , lo 29,04 7,^2 ' crj •ra S 3o% >s 2o% TJKI> m 1 Urimati v pove can z j 2o% t P * 4t 2 >,99 10 ,82 ..... 1*4 222%L« "N 7 tno ptivpreč: 18 ___i * B 3,9o L6/I ̂ Q1 [5747" 5,98 ^0t000***00r 5,98 ,94 ■ *• T 7 l 9,V08 C lo 2o 3o 4o 50 6o 7o 8o 9o Loo Razdelitev vzdrževanja v 100 letih za objekte P + 4 z izločeno opremo V navedenih normativih vzdrževanja stano­ vanjskih hiš niso upoštevani vzdrževalni stro­ ški za: — kotlarne za centralno ogrevanje, — razvodno omrežje pri daljinskem ogre­ vanju, — poslovne prostore (pisarne, trgovine, skla­ dišča in podobno), — zaklonišča, — transformatorske postaje v zgradbi — in še druge dodatne elemente v hiši, ki tu niso našteti. Za naštete prostore je treba izračunati stro­ ške uporabe še posebej in dodati k stroškom za vzdrževanje cele zgradbe (normativom pod 1. in 2.). V Priročniku za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini so podani tudi primeri izračuna­ vanja stroškov vzdrževanja, kar pa tu ne bomo ponavljali. Iz predmetnih normativov (in iz prakse) iz­ haja, da nastopajo naj višji vzdrževalni stroški pri stanovanjskih (in drugih) zgradbah po preteku 50 do 60 let uporabe (pri slabo zgrajenih objektih pa po preteku 40 do 50 let). Dober gospodar mora to vedeti in pravočasno zbirati sredstva za sprot­ no vzdrževanje zgradbe (za velika in mala popra­ vila). Da bi bili stroški vzdrževanja čim nižji, mo­ ramo graditi racionalno in kakovostno ter redno opraviti mala in tekoča popravila. Vsaka zgradba ima svoje specifičnosti, ni enaka drugi, čeprav imata isti ali podobni tloris in sta zgrajeni iz iste­ ga materiala ter enako opremljeni (razlika: geolo­ gija, orientacija, transporti, podnebje itd.). Da bi bili planerji in projektanti opozorjeni na elemente racionalnosti in s tem na nižje stro­ ške vzdrževanja, priporočamo, da se plan (100 let) vzdrževalnih stroškov izdela že pri investicijskem programu in je obenem sestavni del programa. In­ vestitor naj odloča o eventualnih višjih stroških vzdrževanja. Velike stroške vzdrževanja povzro­ čajo predvsem zaključna in instalacijska dela. V obdobju varčevanja je ta ugotovitev zelo po­ membna. Pri spremljajočih objektih (šole, vrtci, zdrav­ stveni domovi, poslovni objekti in prostori, trgo­ vine, obrtne delavnice, javne zgradbe in podobno) je treba pri stroških vzdrževanja opozoriti na to, da morajo posamezne organizacije oskrbeti sred­ stva za kritje stroškov uporabnika (zasebnika) pod rubriko ”Z” , ki jih mora sam iz lastnih sred­ stev vkalkulirati v svoj predračun, kar znaša 15 do 25 °/o od revalorizirane gradbene cene. Posebej opozarjamo na velike stroške vzdrževanja pri šo­ lah, vrtcih in zdravstvenih domovih ter trgovinah, ki imajo veliko površino streh in zasteklenih po­ vršin. Z racionalnim projektiranjem se more pri teh objektih veliko privarčevati pri vzdrževalnih delih. Pri naslednjih konkretnih objektih v Ljub­ ljani so bili stroški vzdrževanja v 100 letih izra­ čunani skupaj z ”Z” — torej skupaj s stroški, ki jih zasebnik (uporabnik-organizacija) sam plača: — samski dom v Ljubljani 227,72 °/o od revalorizirane gradbene cene — osnovna šola v Ljubljani 189,04 % od revalorizirane gradbene cene — vzgojno-varstveni zavod v Ljubljani 201,84 % od revalorizirane gradbene cene ■— zdravstveni dom v Ljubljani 297,45 % od revalorizirane gradbene cene — trgovski center v Ljubljani 245,66 % od revalorizirane gradbene cene Rezultati niso povišani za 20 % (slaba storil­ nost). Iz teh rezultatov lahko ugotovimo, da so vzdrževalni stroški za spremljajoče objekte zelo visoki. Teh problemov ni še nihče obravnaval, na kar posebno opozarjamo. Vzdrževalni stroški so v 100 letih skoraj 2,5 krat višji od prvotne reva­ lorizirane gradbene cene. Izračun eksploatacijskih stroškov in upravlja­ nje s stanovanjskim skladom je pri nas sorazmer­ no malo znano in takorekoč nimamo izkušenj. V praksi rešujemo te probleme šele takrat, ko nanje naletimo in ko jih tudi gasimo. Za vzdrževanje stanovanjskega sklada je vedno manj sredstev, ker inflacijski vplivi razvrednotijo razpoložljiva sredstva iz stanarin. To ne velja samo za stano­ vanjske zgradbe, temveč tudi za poslovne, trgov­ ske, šolske, prosvetne, zdravstvene in javne zgrad­ be (sodišča, banke, občinske, spomeniško-varstve- ne in druge zgradbe), skratka, za vse visoke zgradbe (tudi industrijske, gospodarske in kme­ tijske). Gradbeni center Slovenije je kot prvi v Ljub­ ljani začel preučevati konkretni izračun stroškov eksploatacije in gospodarjenja v soseskah. Iz dosedanjih izkušenj predlagamo planerjem, investitorjem in projektantom glede vlaganja sredstev v gradnjo visokih zgradb in glede zniže­ vanja stroškov vzdrževanja, naslednje v premislek in odločanje: — razporeditev prostorov mora biti racional­ no urejena v mejah normativov in splošnih uzanc; — projekt naj predvidi tudi zaključna dela in instalacije ter tudi groba gradbena dela v mejah ekonomične razdelitve stroškov v okviru razpo­ ložljivih sredstev ter čim krajšo dobo gradnje. Za pravilen izračun stroškov vzdrževanja za objekt je odločilen revalorizirani obračun objekta; — čim manj nefunkcionalnih izboklin, kon­ zol, nadstreškov, zidcev itd.; — čim enostavnejša razčlenjenost fasade, zgrajene iz obstojnih materialov; — svetlobne odprtine, okna, nadsvetlobe, bal­ konska vrata in podobno naj imajo racionalno ve­ likost, predvsem za varčevanje toplotne energije; — za okna in vrata čim manj pleskarskih del; — čim večja homogenost posameznih elemen­ tov in možnost hitre in enostavne zamenjave; — koncentracija instalacijskih vodov in lah­ ko dostopnost zaradi popravil; —kritine streh naj bodo čim daljše trajnosti in dobro pričvrščene na letve in s tem odporne proti neurju; — po možnosti čim manj ravnih streh, ker naše podnebje in slabi izolacijski materiali povzro­ čajo velike stroške vzdrževanja; — čim manj kleparskih del, ker je pločevina kratkotrajna; — naprave kot dvigala, hidrofori, visoki fa­ sadni odri povzročajo dodatne vzdrževalne stroške; — izbira tlakov (podov) naj bo taka, da je doba trajanja daljša od 25 let; — ugraditvi plastičnih materialov, posebno na fasadah, se je treba izogibati; — novih materialov, ki niso preizkušeni in testirani, ne uporabljajmo; — šole bi bilo možno projektirati tudi v nad­ stropjih; — pri projektiranju vrtcev, šol, zdravstvenih domov in drugih spremljajočih objektov bi mo­ rali bolj skrbno upoštevati bodoče stroške vzdrže­ vanja. Našteli smo le nekaj primerov, ki omogočajo znižanje stroškov vzdrževanja za vse vrste visokih zgradb. Za nekatere elemente, ki povzročajo manj­ še stroške vzdrževanja, bodo investicijski stroški sicer višji, kar se nam pa kmalu rentira. K zniža­ nju stroškov vzdrževanja pripada tudi dobra služ­ ba (organizacija) vzdrževanja. Zaradi pestrosti problematike vzdrževalnih del bi moralo biti oseb­ je, ki opravlja vzdrževalna dela, med seboj bolj povezano, da bi izmenjavalo izkušnje in dobre rešitve problemov. Morda bi bilo prav, če bi Gradbeni vestnik objavljal izkušnje vzdrževalcev in s tem prispeval k bolj načrtnemu delu vzdrževanja objektov vi­ soke gradnje. Pri tej akciji bi morala sodelovati tudi Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. Priporočamo, da projektanti stanovanjskih in spremljajočih objektov upoštevajo bodoče stroške vzdrževanja; če se izkažejo za previsoke, naj naj­ dejo (preprojektirajo) racionalnejšo rešitev. Izde­ lati je treba diagram stroškov eksploatacije že pri izdelavi investicijskih programov in po do- vršitvi objekta na podlagi obračuna. Kljub velikemu pomanjkanju sredstev za po­ krivanje vzdrževalnih stroškov je prav, da pro­ blematiko vzdrževanja objektov dobro poznamo. Sistemsko obravnavanje teh problemov bo pre­ prečilo predčasno propadanje zgradb in veliko go­ spodarsko škodo. Mednarodni trendi na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala UDK 330.191.6:69:711.2 MAVER JERKIČ V okviru Organizacije Združenih narodov za Evropo deluje tudi stalni Komite za stanovanja, gradnjo in planiranje. Komite ima redna letna za­ sedanja, seje, na katerih obravnavajo problema­ tiko s področja dela komiteja. Gradiva in proble­ me predhodno obravnajo različna delovna telesa komiteja, ki so stalna. Specifično problematiko pa obravnavajo na raznih seminarjih, konferen­ cah in posvetih. Članica komiteja za stanovanje, gradnjo in planiranje je tudi Jugoslavija. Dejavnost jugoslo­ vanske delegacije, ki se udeležuje zasedanj komi­ teja, usmerja Stalna konferenca mest in občin Ju­ goslavije, ki tudi skrbi za stalne stike med sekre­ tariatom komiteja in posameznimi nosilci aktiv­ nosti v Jugoslaviji. Avtor: Maver Jerkič, dipl. inž. arh., Ljubljana. Tako kot običajno je bilo tudi letošnje zase­ danje Komiteja za stanovanje, gradnjo in planira­ nje od 10. do 14. septembra v Ženevi. V informacijo naj navedem le nekaj tematskih področij, ki so bile na dnevnem redu zasedanja in so zanimiva za primerjavo ali reševanje problemov, s katerimi se ukvarjamo v naših razmerah. Osrednja proble­ matika je bila namenjena dolgoročnemu razvoju naselij ter strategiji razvojne politike na področju urbanističnega in regionalnega planiranja. Poleg tega pa so bili obravnavani še naslednji problemi: — integralna stanovanjska politika in strate­ gija; — uporaba energije v stanovanjskih naseljih; — raziskovalna politika na področju naselij; — urbanistično in regionalno planiranje; — gradnja stanovanj. V okviru tega prispevka bi se predvsem do­ taknili problematike, ki je bila obravnavana na področju gradnje stanovanj ter problemov, ki so vezani na predvideno pripravo seminarja o mo­ derni tehnologiji gradnje stanovanj v deželah Evropske ekonomske komisije. Komite za stanovanje, gradnjo in planiranje izdaja letni bilten o stanovanjskih in gradbenih podatkih za Evropo. V statističnem biltenu, v ka­ terega so vključeni tudi podatki za leto 1983, lah­ ko zasledimo med ostalimi pomembnimi podatki tudi podatke o stanovanjski gradnji od leta 1970 do 1983. Predstavljeni podatki potrjujejo splošno oceno, ki je bila podana na zasedanju komiteja EEK, da investicije in število novozgrajenih sta­ novanj v deželah Evropske ekonomske komisije OZN od srede sedemdesetih let stalno upada. Isto­ časno pa ugotavljajo, da nenehno naraščajo inve­ sticije v prenovitvena in rekonstrukcijska dela. Tako znaša delež slednjih v nekaterih deželah že več kot 50 % vseh vlaganj. Tudi v socialističnih državah, ki so v preteklih letih zelo podpirale no­ vogradnjo, gre vedno več sredstev v prenovo in modernizacijo, tako da v nekaterih državah pred­ stavlja ta pomemben del vseh investicijskih vla­ ganj. Nadalje ugotavljajo, da bo obstoječa zakonska regulativa prišla pod udar, ker je preveč detaj- lirana in zahtevna. Zato so se nekatere države od­ ločile modificirati njihove predpise. Taka regu­ lativa mora biti podprta s tehničnimi dokumenti neobveznega statusa, da vključujejo tehnična po­ magala (načrte) in primere tehničnih rešitev. Re­ vizija gradbene regulative ima za cilj tudi izbolj­ šati delo gradbene inšpekcije in poenostaviti administrativne postopke. Sedanje študije grad­ bene regulative so odkrile, da v nekaterih prime­ rih nepotrebna zakonodaja lahko poveča po ne­ potrebnem končno ceno objekta tudi za 25 °/o. Razlogi, ki so vodili komite EEK, da se je od­ ločil za organizacijo seminarja o moderni tehno­ logiji gradnje, so predvsem naslednji: 1. V povojnem obdobju je gradbeništvo in industrija gradbenega materiala doživela tehno­ loško revolucijo v deželah prostora EEK. Kot od­ govor na velike potrebe po novih objektih, pre- fabrikaciji in drugih oblikah industrijskih kon­ strukcij, se je to razvilo v večini držav. Istočasno pa so se tradicionalne konstrukcijske metode raz­ vile in racionalizirale. Večja učinkovitost je bila dosežena tudi z boljšim transportom in izpopol­ njenim orodjem in opremo. 2. Tehnološki razvoj v gradbeni industriji se je intenzivno podpiral v vseh državah EEK. Z na­ menom, da bi izmenjali pozitivne in negativne iz­ kušnje ter prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov in politike, je bilo organiziranih več se­ minarjev. 2e ob seminarju na temo Mehanizacija gradbene industrije v Varšavi leta 1979 je bilo sklenjeno, da bi bilo potrebno organizirati semi­ nar o moderni gradbeni tehnologiji. 3. V osemdesetih letih se je gradbena indu­ strija srečevala s položajem, ki je karakterističen za veliko držav EEK, namreč, da se zmanjšuje povpraševanje po novih stanovanjskih in drugih objektih in da je bilo več sredstev usmerjenih v modernizacijo, prenovo in vzdrževanje obstoje­ čega stavbnega fonda. Računalniki se danes vedno več in širše uporabljajo v gradbenih procesih. Kvaliteta in energetska učinkovitost zgradb po­ stajata pomembni zahtevi, s katerima se lahko prihrani veliko energije v proizvodnji gradbenega materiala in v gradbenem procesu. Istočasno pada tudi število projektov. V odgovor na novo nastalo situacijo so nove tehnologije v razvoju. Sklenjeno je bilo, da bi bilo koristno izmenjati izkušnje s tega področja na seminarju, ki naj ga organizira EEK, Komite za stanovanje, gradnjo in planiranje. Kakšni so cilji seminarja? 4. Namen seminarja je organizirati forum, v katerem bi si izmenjali informacije in izkušnje na področju razvojne politike sedanjih gradbenih tehnologij. Na seminarju bi dobili pregled nad uporabo različnih konstrukcijskih sistemov, raz­ ličnih projektov, s posebno pozornostjo na nara­ ščajoči vpliv gradbene industrije, na gradnjo mo­ dernejših hiš in na prenovo in modernizacijo obstoječega sklada objektov. Ob upoštevanju uva­ janja računalništva v gradbene procese in mož­ nosti, ki se s tem nudijo pri prihrankih energije v proizvodnji gradbenega materiala in v gradbe­ nih procesih, se kaže potreba tudi na tem pod­ ročju za pregled stanja in izmenjavo izkušenj, Pričakovati je, da bo seminar opredelil prevladu­ joče trende in možne smeri razvoja gradbenih teh­ nologij v dežalah EEK in da bodo zaključki in priporočila vplivali in pripomogli, da bodo vlade lahko oblikovale ustrezno politiko na tem pod­ ročju. Na seminarju bodo obravnavani naslednji te­ matski sklopi: A. Vplivi tehničnih, ekonomskih in racialnih zahtev na učinkovitost sodobnih tehnologij. B. Uporaba standardiziranih elementov za iz­ boljšanje gradbene tehnologije. C. Prihranki energije v proizvodnji gradbenih materialov in v gradbenih procesih. D. Nove tehnologije na področju moderniza­ cije in prenove objektov. E. Uporaba računalnikov v gradbenih po­ stopkih. V okviru teme pod A bi se obravnavala prob­ lematika in vprašanja, ki so vezana na vpliv raz­ ličnih dejavnikov na izbiro tehnologije v različ­ nih deželah. Dobili naj bi odgovor na vprašanje, kakšen je vpliv materialov in pomembnost tega dejavnika na tehnologijo gradnje. Varčevanje z energijo je danes zelo pomembno: ali bo tako tudi jutri? Kakšen je vpliv proizvodne in gradbene opreme? Kakšno je tržišče, njegovi trendi in vpli­ vi na uporabo in razvoj tehnologij? Ali obstajajo povezave med naravo tehnologije in tipi podjetij, njihova velikost, oprema in sposobnost. Nadalje naj bi odgovorili na vprašanje, kakšne bodo v bodoče zgradbe; kakšne bodo zahteve upo­ rabnika glede kakovosti in udobnosti v primerjavi s cenami? Bo organizacija proizvodnega procesa sledila tehničnemu razvoju? Kakšne strukturalne spremembe so zaželene pri udeleženosti gradbene industrije in kako jih doseči? Kakšni bodo rezul­ tati uporabe industrijskih postopkov v gradbeni­ štvu? Kakšno vlogo naj igra država in kako daleč naj se na tem področju vmešava? Industrializacija z uporabo posameznih komponent v odprtih siste­ mih (fleksibilnih sistemih): utopija danes, resnič­ nost jutri? Kakšne spremembe so nujno potrebne ali zaželene pri delovni sili: ali naj bo specializi­ rana ali splošna. V okviru problematike pod tematsko skupino B, to je uporaba standardiziranih elementov za izboljšanje gradbene tehnologije, bi najprej pred­ stavili obstoječe stanje v različnih državah (bi­ lance, omejitve) in poskušali odgovoriti zlasti na naslednja vprašanja: — Kakšni so standardni predpisi, ki obrav­ navajo gradbene elemente (komponente)? — Kateri sektorji so pokriti s temi doku­ menti? — Kakšen je odnos teh standardov v kontek­ stu državne regulative? — Standardizacija metod ali standardizacija izsledkov oziroma rezultatov (prednosti in pomanj­ kljivosti obeh metod). — Posebnosti sistema gradnje: gradbeni si­ stemi ali neodvisne komponente. Njihova aktu­ alna nujnost v gradbeništvu, zaključki, ki izhajajo iz izkušenj na tem področju. Na področju uporabnosti standardizacije v pri­ hodnosti z vidika predvidenega napredka grad­ bene industrije se postavlja nekaj vprašanj, na ka­ tera bi morali iskati odgovore. Med njimi so zlasti naslednja: — Ali lahko standardizacijo definiramo z vi­ dika potrebnosti in zadostnosti za potrebe razvo­ ja gradbene industrije? ■—• Kakšen naj bi bil njen cilj oziroma na­ men, značilnosti v sklopu pravil in predpisov in fleksibilnost standardizacije. — Ali se lahko izognemo negativnim posle­ dicam trendov, ki vodijo le k uniformiranosti, ki jih često povzroča, standardizacija pa ima eko­ nomske prednosti? — Ali lahko gremo v gradbeno standardiza­ cijo? Je taka standardizacija možna? — Je bistveno, da gremo v popolno tipiza­ cijo objektov? Problematika, ki bo obravnavana pod temat­ skim sklopom C, »Prihranki energije v proizvodnji gradbenih materialov in v gradbenih procesih (postopki), je glede na trenutne in predvidene energetske razmere pri nas in v svetu eno izmed najaktualnejših vprašanj, ki zahtevajo odgovore zlasti na vprašanja s področja produkcije grad­ benega materiala: — Kakšne spremembe so bile ugotovljene v zadnjih desetih letih v proizvodnji tehnologije graditve glede varčevanja z energijo pri zamenja­ vi dražjih s cenejšimi energetskimi viri? — Katere druge spremembe v tehnologijah lahko predvidevamo, da se bodo uporabljale in kakšni pričakovani rezultati pri uporabi energije v prihodnosti? — Ali dajejo že določene učinke ali priča­ kujemo, da bodo vplivale na ceno gradbenih ma­ terialov? — Kakšni učinkoviti ukrepi so bili sprejeti za pokrivanje toplotnih potreb pri kurjenju, ta­ ljenju in sušenju pri proizvodnji različnih grad­ benih materialov (npr. cement, steklo, lepilo, izo­ lacijski materiali)? — Kakšne tehnične rešitve so se pojavile kot naj učinkovitejše pri zmanjševanju porabe ener­ gije pri pospeševanju strjevanja betona? — Kateri drugi ukrepi so prispevali k varče­ vanju z energijo pri industrializaciji gradbenih ele­ mentov? — Kakšni ukrepi so bili storjeni za zmanjše­ vanje uporabe energije v transportu v proizvodnji gradbenega materiala in v gradbenih postopkih? — Kateri od teh ukrepov so se izkazali za najbolj učinkovite? Potrebe in nujnost na področju skrbi za ohra­ njevanje nezmanjšane vrednosti obstoječega stavb­ nega fonda kakor tudi skrb za čimmanj šo po­ rabo razpoložljivih stavbnih zemljišč zahtevajo po­ globljen pristop k vrednotenju stavbne dediščine in k njeni prenovi. Iz tehnološkega vidika se nam na tem področju postavlja več problemov, na ka­ tere bi želeli imeti odgovor. V okviru seminarja o modernih tehnologijah naj bi dobili odgovor pred­ vsem na naslednja vprašanja: 1. Kakšne so usmeritve v nacionalnih preno­ vitvenih programih in politiki prenove glede upo­ rabe organizacijskih metod in tehničnih rešitev prilagojenih modernizaciji in prenovitvenim de­ lom? Kakšno vlogo so imeli naslednji dejavniki: — obseg predvidenih posegov (dežela kot ce­ lota, mesto ali posamezni okoliš), — lokacija zgradb, ki naj bi bila modernizi­ rana (posamezne zgradbe, skupine zgradb ali raz­ lično število in obseg zgradb), — starost zgradb, ki naj se modernizirajo, in materiali, ki naj se uporabijo za izvedbo, — kulturnozgodovinska vrednost zgradb, — hkratna izvedba energetske zaščite in mo- dernizacijskega programa, — finančne spodbude (zavore v pogojih sub­ vencioniranja, davčni politiki, zajemanju rente in podobno), — strukturo gradbene industrije v številčno­ sti podjetij in njihovi velikosti. 2. Kakšni so problemi oziroma cena za pre­ novo starega objekta v skladu z normalnimi po­ trebami v primerjavi z novozgrajenim objektom? Katere zahteve povzročajo največje probleme? Ali se te zahteve vedno pojavljajo pri prenovi objek­ tov in če se, katere (npr. nižji nivo izvedbe) poseb­ nosti se lahko osvojijo? 3. Kateri tehnološko gradbeni prijemi novo­ gradenj se lahko enostavno prilagodijo rekonstruk­ cijam in prenovam? Katere nove tehnologije se lahko razvijajo ali bi morali razviti za te potrebe? Katere posebne materiale in proizvode, orodja in delovne veščine so potrebne za ta dela? Kateri postopki so lahko mehanizirani za povečanje pro­ duktivnosti ali za zmanjšano uporabo specialistov in za katere postopke je še vedno potrebno uspo­ sabljanje delavcev? Kako usposabljanje izboljšati? Tudi gradbeništvo in industrija gradbenega materiala ne more stati ob strani hitrega razvoja pri uporabi računalništva v vseh gradbenih pro­ cesih in postopkih. Tem problemom bo namenjena tema, v okviru katere bodo obravnavana zlasti naslednja vprašanja, na katera naj bi razpravljav­ ci oziroma poročevalci že v uvodnih referatih po­ izkušali odgovoriti. 1. Tehnični pristop a) Kateri so poglavitni trendi pri urejanju računalništva v gradbeno industrijo? b) Kaj je bilo storjenega, da bi zagotovili kompatibilnost in komplementarnost v računal­ niških programih oziroma kateri standardi se upo­ rabljajo na različnih področjih? c) Kateri so pomembni dejavniki, ki spod­ bujajo oziroma ovirajo razvoj računalništva na različnih nivojih gradbenih procesov? d) Na katerih področjih lahko v naslednjih petih letih pričakujemo pomembnejši razvoj? — Računalniško projektiranje — Premoč računalnikov pri proizvodnji — Tehnične balluelacije — Upravljalski informacijski sistemi — Projektni podatki — Integralni informacijski tokovi na pod­ ročju projektiranja — Splošne finančne bančne informacije — Posebni sistemi in podobno. 2. Socio-ekonomsko področje a) Ali računalništvo vpliva na: — vlogo različnih udeležencev v gradbeni­ štvu? — na notranjo organizacijo podjetij in admi­ nistracij o ? — na razmerja med velikimi in majhnimi podjetji? — za zaposlovanje različnih skupin, to je na potrebe po delavcih z različnimi izobrazbenimi ni­ voji in stopnjami specializacije? — na delovne pogoje in zadovoljstvo z delom pri različnih skupinah? b) Ali računalništvo oblikuje nove funkcije v gradbenih procesih ali izločuje obstoječe? c) Kakšni so pogoji za učinkovito uporabo ra­ čunalniških sistemov v organizacijah? 3. Državna politika a) Kakšna je vloga vlad pri stopnjevanju uva­ janja računalništva v gradbeno industrijo? b) Katere vrste raziskav in naporov naj bi stimulirali in v kateri smeri? c) Katere tipe standardizacije naj bi pospe­ šeno razvijali in kaj lahko ovira inovacije? Ali naj se standardizacija razvija in uporablja? d) Katere zahteve naj se upoštevajo pri izo­ braževalnih programih v zvezi s potrebami ra­ čunalništva? 4. Mednarodno sodelovanje a) Kaj lahko pričakujemo od mednarodnega sodelovanja na področju uporabe računalnikov v gradbeništvu? — Boljša izkoriščenost obstoječih izobraževal­ nih kapacitet — Korist od mednarodnih predhodnih stan­ dardizacij in tipizacij — Povezave med dejavniki in informacijskimi centri — Mednarodno usklajevanje računalniških programov b) Kako se lahko rezultati mednarodnih štu­ dij in seminarjev na tem področju uporabijo v gradbeni industriji v posameznih državah? Iz navedenega je razvidno, kako obsežna je problematika, ki se bo obravnavala na seminarju v Varšavi. Iz programa seminarja in zastavljenih vprašanj lahko tudi za naše razmere in potrebe potegnemo nekaj sklepov: — Problematika, ki se bo obravnavala z vseh vidikov na tem seminarju je pomembna tudi za razreševanje stanja v našem gradbeništvu in in­ dustriji gradbenega materiala. — Glede na aktualnost tem, ki se na semi­ narju obravnavajo, in ob upoštevanju prisotnosti uglednih strokovnjakov iz tega področja bi kazalo, da se tega seminarja aktivno udeleži vsaj eden izmed predstavnikov našega gradbeništva in in­ dustrije gradbenega materiala. — Zastavljena vprašanja in problemi, nave­ deni v programu seminarja, naj bi bili tudi usme­ ritev našim raziskovalnim institucijam in organi­ zacijam, v katerih smereh je potrebno raziskovati in iskati rešitve, da bomo kolikor toliko šli vštric z ostalim svetom. — Izsledke, stališča in usmeritve, ki bodo na seminarju sprejete, bi morali objaviti v naših sredstvih obveščanja, zlasti pa v strokovnih in drugih časopisih in revijah. Požari v hotelih UDK 614.84:728.5 Javna občila nas vsako leto večkrat obvestijo o požaru v tem ali onem hotelu, ob katerem izgubi življenje toliko in toliko ljudi, sam ogenj pa je terjal ogromno gmotno škodo. V SR Sloveniji smo bili priča 21 požarom v turizmu v letu 1983, 14 v letu 1982 in 22 v letu 1981. Med vzroki prednjači malomarnost; 12 v 1. 1983, 9 v 1. 1982 in 14 v 1. 1971, v letu 1982 pa se srečamo tudi z enim na­ mernim požarom. Vzroki so bili naslednji: 1983/ 1982 — gradbena pomanjkljivost 1/-, poškodbe 1/1, nezavarovani ogenj 2/1, cigareta 1/1, kratek stik 5/2, trenje 1/-, ostalo 1/4 in neznano 8/4. V zadnjih nekaj letih na srečo nismo doživeli kakšnega ka­ tastrofalnega tovrstnega požara. Toda, kje imamo jamstvo, da se kaj hudega ne bo zgodilo že danes, jutri ali? Poglejmo si gradbeno zasnovo mnogih naših večjih hotelov! Osnovno stopnišče vodi potnika iz bogatega vhodno-recepcijskega dela v odprto stopnišče, na katerega se neposredno kriključujejo odprti hod­ niki, ki nas privedejo do slednje hotelske sobe. Dodatnih stopnišč ni, ali so kje skrita. Požarna stopnišča so mnogokrat nepravilno izvedena in nesmotrno postavljena. Zasilna razsvetljava je sa­ ma zaradi sebe, ne pa zato, da nas po najkrajši poti privede na prosto, o razdelitvi v požarne in dimne oddelke ali pododdelke ni vredno govo­ riti. Poglejmo si, kaj se zgodi, ko zagori v hotelu, zgrajenem z opisanimi pomanjkljivostmi s pod­ ročja varstva pred požarom. Dne 18. marca 1983 so bili gasilci ob 5.01 obveščeni, da je vhod v hotel DOVNIT v Hamelnu, ZRN v plamenu. Gori obla­ zinjeno pohištvo. Hotel je bil zgrajen leta 1970. Bil je podkleten, imel je pritličje in devet nad­ stropij, nad katerimi so bili še tehnični prostori. V kleti je bil bar s plesiščem. V pritličju so bili poleg sprejemnice še kuhinja, gospodarski prosto­ ri, SB-restavracija, jedilnica, pisarne pa tudi fri­ zerski salon. V času požara ti prostori niso bili požarno-tehnično ločeni. V vseh nadstropjih so bile le hotelske sobe, v glavnem apartmaji. Poleg varnostnega stopnišča so obstajale še odprte stopnice, ki so vodile od sprejemnice v bar v kleti in k ostalim dnevnim prostorom v višjih nadstropjih. Dvorišče ni bilo dostopno. Hotel je imel 156 postelj. Edino prehodno stopnišče je bilo zadimljeno od pritličja navzgor. Zadimljeno je bilo tudi samo pritličje, tako da se neprizadeti niso mogli umakniti. V tem stopnišču je bila tudi suha napeljava, ki je omogočala odvzem vode v vsakem nadstropju. V 5. in 9. nadstropju so bile izvedene naprave za odvajanje dima in toplote, ki jih je bilo mogoče sprožiti v vsakem nadstropju. Izhod * po Brandschutz 3/84 priredil: Alfonz Zafošnik, dipl. inž. ALFONZ ZAFOŠNIK* trodelna 1 sprejemnica v hotelu, kjer je izbruhnil požar 2-3 pogorele trgovine in priključeni lokali 4 biro in recepcija 5 snackbar 6 okrepčevalnica 7 notranje dvorišče 8 gril 9 gostinski prostor s 120 sedeži 10 kuhinja v sili, ki je vodil iz stopnišča neposredno na pro­ sto, je bil v času požara zaklenjen, od zunaj pa založen z okrasnim grmičevjem. Poleg stopnišča sta bili v lastnem jašku tudi dve dvigali. Veže niso bile po nadstropju požarno ločene. Glavni vhod je bil iz ulice, ki je bila založena s postavljenimi cvetličnimi koriti tako, da ni bila dostopna. Ob 5.07 je bilo naslednje stanje: Ho­ telska zgradba je bila tako zunaj kot znotraj vsa zadimljena, hotelski gostje so s svojih balkonov vpili na pomoč, iz najvišje ležečih balkonov so po­ samezniki želeli skakati v globino, nekaj obisko­ valcev je ostalo v baru v kleti. Vratar se do priho­ da gasilcev še ni vrnil, ker je odšel kupovat zgod­ nje časopise. V pritličju je požar popolnoma zajel hotelsko dvorano in frizerski salon, skozi zastekli­ tev je grozil prvemu nadstropju, zaradi visoke tem­ perature so popokala stekla vse do tretjega nad­ stropja. Vstop v objekt in oskrba z gasilno vodo je bil mogoč le z dihalnimi aparati, ki niso bili odvisni od okoliškega ozračja. Požarne naprave za odvod dima in toplote ni bilo mogoče sprožiti za­ radi visokih temperatur v zasilnem stopnišču. Iz­ hoda v sili pa niso opazili, ker je bil zakrit z okrasnim grmovjem. Lestve za reševanje so pritegnili celo iz oko­ lice, v polmeru do 20 km. Gasilci so morali s po­ močjo policije odstraniti parkirana vozila, da so tako sprostili površine, na katere so lahko postavili lestve za reševanje. Bližnje bolnišnice so gasilci opozorili na mnoge ranjence, ukrenili so vse po­ trebno za sprejem preživelih. Požar so v pritličju povsem pogasili ob 5.50. Pri tem so uporabili 4 C cevi, sodelovalo pa je 76 gasilcev in drugih sodelavcev z 21 gasilskimi vo­ zili, 42 pravimi dihalnimi aparati in mnogo druge opreme ter sredstev. Med 40 hotelskimi gosti so jih 15 rešili s po­ močjo lestev, dva so rešili iz zasilnega stopnišča iz bara v kleti, dva z gasilsko lestvijo iz 8. nad­ stropja. 76-letna gospa je bila rešena nezavestna iz veže 8. nadstropja. Bila je v življenjski nevarnosti zaradi zastrupitve s dimom. Hotela se je rešiti z dvigalom, namesto da bi se umaknila na balkon. Mnogi hotelski gostje so bili ranjeni, dobili so odrgnine med reševanjem, devet gostov je bilo prepeljanih v bolnišnico zaradi zastrupitve. Spoznanja: — gasilci, ki so bili od hotela oddaljeni le 500 m, so prispeli na kraj požara v dveh minutah po prejemu sporočila, da gori; zaradi slabega vre­ mena in časa izbruha so bili vsi prostovoljni ga­ silci doma, — ostali reševalci so bili enako hitro na kraju požara, — vseh 40 gostov je kmalu okrevalo, le ena oseba je bila življenjsko nevarno zastrupljena, — nobeden od gasilcev ni bil prizadet, — s hitro policijsko zaporo so bile preprečene poškodbe gledalcev, — sodelovanje vseh sodelujočih organizacij in oblasti je bilo zgledno, — poškodb zaradi vode ni bilo, — posredovanje gasilcev je bilo omenjeno kot vzorno in je bilo obilno poplačano. Pom anjkljivosti: — pomanjkljivemu telefonskemu obvestilu je sledilo skromno posredovanje, — dolgo je trajalo, da so ugotovili, koliko ljudi je bilo v objektu in katere sobe so bile za­ sedene. Še po daljšem času so računali na večje število poškodovanih, ker nihče ni natančno vedel, koliko ljudi je bilo v zgradbi, sprejemna knjiga pa je zgorela. Zaradi boljšega pregleda in manj­ šega trušča so poselili goste prav v višja nad­ stropja, — izhoda v sili gasilci niso opazili, ker je bil zakrit z grmovjem; iz tega stopnišča so sprožili napravo za odvod dima in toplote in tako omo­ gočili delo reševalcem, — terasasta izvedba nadstropij je omejevala učinkovitost lestev, — notranjost zgradbe je bila zaradi načina gradnje notranjosti močno zadimljena. Pri dogra­ jevanju so v vseh nadstropjih v dvojnem stropu prekinili proti požaru odporne instalacijske 'jaške. Ta neopazni pojav je povzročil zadimljenje vseh nadstropij, ker niso bila razdeljena v požarne od­ delke. Težave so bile tudi zaradi tega, ker so mnogi gostje pustili vrata med spalnico in mokrim de­ lom odprta. Dim je močno prodiral prav skozi zračnike v straniščih in kopalnicah in iz njih na­ polnil tudi spalnice, — ena lestev se je med reševanjem prelomila in tako odpadla. Vzroki in škoda Vzroka požara ni bilo mogoče ugotoviti. Nočni vratar je po izjavi po vrnitvi iz nakupa jutranjih časopisov opazil, da gori in o tem obvestil gasilce. Nekoliko pred požarom so zadnji gostje skozi sprejemnico zapustili nočni bar. Ugotoviti ni bilo mogoče, ali so ali niso v zvezi s požarom. Nepojasnjeno je tudi, kako se je mogel požar v tako kratkem času tako močno razbesneti (oce­ njen je bil čas 20 minut) in kako je lahko nastalo toliko dima. Preizkus po požaru je pokazal, da so bile v sprejemnici usnjene sedežne skupine; pre­ proge so v kratkem času silovito zagorele, iz česar si lahko razložimo hitro razširitev požara po celot­ nem pritličju. Preproge so bile sestavljene iz poli- akrila 47,5 °/o, lanu 2,5 % in bombaža 5 %, votko- vina pa iz 45 °/o jute. Ocenjena neposredna škoda je bila 3,5 milijona DM. Hotel so ponovno odprli junija 1973, pri ob­ novi pa so upoštevali požarnotehnične zakonitosti. Zagotovili so požarno izvedbo instalacijskih ja­ škov, nadstropja so razdelili v dimne oddelke, fri­ zerski salon so oddelili od vhodnega prostora, iz­ boljšali so prehodnost stopnišča, cvetlična korita so nadomestili s prestavljivimi posodami itd. Na koncu moramo tudi ugotoviti, da so morali gasilci v tem primeru opustiti ustaljeno stanovsko načelo »najprej rešujmo življenja«, ker je bilo nemogoče gasiti in reševati hkrati. Ob začetku požara je bilo namreč premalo gasilcev. Ce bi pričeli reševati ljudi, bi požar hitro zajel pretežni del objekta. Uporaba skočnic ni bila pri­ merna. Objekt je bil previsok, pa tudi terasasta izvedba takšnega načina reševanja ni dopuščala. Podoben razvoj požara je mogoče pričakovati tudi v našem okolju. Mnogo hotelov gasilci ne bodo mogli doseči v dveh minutah, v bližini marsi­ katerega hotela gasilci nimajo na razpolago ustrez­ nih lestev, vprašanje oskrbe s požarno vodo je pogosto pereče, pa tudi sam odnos do vgrajene varnosti mnogokje ni bistveno boljši. Opuščajo se skrb za varen umik, dostope in za vzdrževanje sredstev namenjenih varnosti. Občasnega umika osebja in gostov tako rekoč ne poznamo, razen morda v akcijah NNNP. Ta primer nam tudi jasno pokaže, kako prob­ lematične postanejo v podobnih objektih različne Kemija v graditeljstvu Z naraščanjem, potreb in z razvojem sodobne industrijske gradnje so se pojavljali tudi novi ma­ teriali. Mnogi med njimi so brez izkustvene tra­ dicije in istočasno brez teoretičnega poznavanja kvalitete in obnašanja doživeli neuspeh. Z zahtev­ nostjo industrializirane gradbene operative se večajo kvalitetne zahteve, s tem pa tudi delež raziskovalnega dela. Kemija in kemična industrija sta danes že močna proizvajalca različnih gradbenih materia­ lov za graditeljstvo: od aditivov do izolacijskih in plastičnih mas. Večata se njun delež in pomen, saj je naloga kemije kot vede, da poda osnovno znanje o gradbenih materialih in njihovih lastnostih, da predvidi njihovo obnašanje in spremembe v raz­ ličnih okoljih in da spremlja kakovost izhodnih surovin in vgrajenih materialov v daljšem ča­ sovnem razdobju. Vloga kemije je tudi, da pravo­ časno nakaže smeri razvoja novih materialov, predvsem takih, ki bodo zadostili vnaprej postav- UDK 666.9 Raziskave silikatnih veziv in gradiv Avtorji: B. Kurbus, F. Bakula, R. Gabrovšek, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Ljubljana, Hajdri­ hova 19 Kalcijevi silikati hidrati so pomembna anor­ ganska veziva v gradbenih materialih. Nastajajo lahko pri sobni temperaturi (klasična hidratacija) ali pa pri povišani temperaturi in pritisku v pri­ sotnosti nasičene vodne pare. Kot silicijevo kom­ ponento lahko uporabljamo različne naravne ali pridobljene materiale. Pri klasični hidrataciji različnih kalcijevih si­ likatov nastajata v mešanici hidratiziranih sili­ katov kot glavno vezivo O-S-H(I) faza in 1,13 nm tobermorit. Sinteza pri višjih temperaturah in pri­ tiskih v nasičeni vodni pari v avtoklavu nam pri skrajšanem reakcijskem času in pri izbrani vrsti lahko gorljive obloge, oblazinjeno pohištvo in po­ dobna oprema, ki med gašenjem razvija tudi mno­ go dima. Vodstvo hotelov in njihovi načrtovalci k temu izvlečku najbrž ne potrebujejo komentarja. Ijenim zahtevam gradbene operative in ne tako, kot se je često dogajalo, da se je za nov material šele iskala uporaba. Ne nazadnje, kemija naj bi usmerjala razvoj v smotrno uporabo domačih su­ rovin. To je bilo izhodišče raziskav, s katerimi se je tudi Kemijski inštitut Boris Kidrič vključil v raz­ iskave za graditeljstvo. V usmerjenem raziskoval­ nem programu GRADBENI MATERIALI (PoRS za GRADITELJSTVO) tečejo v tem srednjeročnem obdobju štiri raziskovalne naloge. Te so bile usklajene z enim delom gradbene industrije, za prihodnje plansko obdobje pa je potrebno pripra­ viti program, ki bo ustrezal širšim interesom in spodbudil neposredno povezavo uporabnikov z raziskovalnimi organizacijami ter se s tem še bolj približal potrebam griditeljstva. V nadaljevanju predstavljamo v kratkem cilje in rezultate dosedanjega raziskovalnega dela. in razmerju kalcijeve in silicijeve komponente omogoča selektivno nastajanje posameznih silika­ tov hidratov. Klasična hidratacija daje poleg daljšega časa hidratacije manj definirane produkte, zato je sin­ teza v avtoklavu pri višjih temperaturah in priti­ skih primerna za pripravo bolj specifičnih in za­ htevnih gradiv. Mednje prištevamo tudi lahke izolacijske materiale, ki morajo imeti poleg nizke prostorninske mase visoko temperaturno odpor­ nost, nizko toplotno prevodnost in vsaj minimalne mehanske trdnosti. Izkazalo se je, da je za dosego naštetih lastnosti gradiv primerno vezivo kalcijev silikat hidrat xonotlit Caö(SiGOi7) (OH)2), ki je zaradi majhnega deleža vode v molekuli temperaturno zelo odporen. Zato smo se odločili sintetizirati xonotlit kot os­ novo izolacijskih mas. Pri tem smo skušali čiste izhodne komponente zamenjati s sekundarnimi, tako da smo v letu 1982 v laboratorijskem merilu KEMIJSKI INŠTITUT BORIS KIDRIČ LJUBLJANA sintetizirali xonotlit iz hidratiziranega apna in amorfnega SiOo prahu, ki nastaja pri proizvodnji ferosilicija kot sekundarni produkt. V letu 1983 smo poskuse prenesli v 50-litrski avtoklav, kar nam je omogočilo študij postopka pri kontinuiranem delu, istočasno pa smo pridobili dovolj xonotlitne mase za pripravo oblikovancev. Ob dodatku steklenih ali drugih temperaturno od­ pornih vlaken ter s filtriranjem in stiskanjem ma­ se smo dobili oblikovance z naslednjimi lastnost­ mi: — prostorninska masa 150 do 500 kg/m3, — toplotna prevodnost pri 20° C 0,042 do 0,081 W/mK, — linearni koeficient termičnega raztezka v območju od 20° do 800° C znaša 1,7 . 10~6 do 2,4 . 10-6 oq 1̂ — volumenske spremembe (skrčki) v tempe­ raturnem območju od 800° do 1050° C so 1,6 do 3,4 vol. °/o, — tlačne trdnosti preskušancev so 0,1 do 3,7 MPa, upogibne trdnosti pa 0,08—2,5 MPa. — preskušanci so termično odporni do 800° C, uporabni pa do 1000° C. Nizka prostorninska masa, nizka toplotna pre­ vodnost in visoka termična odpornost uvrščajo ta material med zelo kakovostne izolacijske in grad­ bene materiale, katerih sinteza poteka pri soraz­ merno energetsko nezahtevnih pogojih in iz od­ padne surovine. Postopek razvijamo dalje s sodelovanjem SA­ LONITA ANHOVO in je patentno zaščiten. UDK 659.24:624 Miniračunalniški informacijski sistem za hitro karakterizacijo snovi, pomembnih v gradbeništvu Avtorji: M. Razinger, J. Zupan, M. Penca, M. No­ vic, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Ljubljana, Haj­ drihova 19 Naša računalniška skupina ima v raziskavah informacijskih sistemov precejšnje izkušnje. Prvotno smo razvijali predvsem programske pa­ kete za spektroskopsko identifikacijo spojin, upo­ rabne na velikih računalnikih (Republiški računski center ipd.) (1, 2). S poglabljanjem poznavanja problematike in zaradi hitrega širjenja miniraču- nalnikov smo se začeli ukvarjati z izdelavo inter­ aktivnih ekspertnih sistemov, ki so dostopni prek telefonskih zvez, instalirani pa so na manjših ra­ čunalnikih (3, 4). Taki ekspertni sistemi so široko uporabni, saj je osnovno programsko opremo z manjšimi spremembami in dopolnitvami mogoče aplicirati na najrazličnejših področjih, če le raz­ polagamo z ustreznimi bankami podatkov. V preteklih letih smo na področju uporabe miniračunalniških informacijskih sistemov v grad­ beništvu naredili naslednje: a) izdelali smo koncept specializiranega infor­ macijskega sistema za področje gradbeništva ter razvili osnovne programe; b) izdelali smo banko 400 digitaliziranih in­ frardečih spektrov za hitro identifikacijo snovi, uporabnih v gradbeništvu ter obenem izpopolnje­ vali programsko opremo (5); c) raziskave smo razširili na področje obde­ lave podatkov o preiskavah mineralnih agregatov: izdelali smo programe za enostaven in hiter vnos velike količine alfanumeričnih podatkov ter za pri­ merjavo lastnosti vzorcev z zahtevanimi standard­ nimi vrednostmi. Generirali smo manjšo testno banko podatkov o preiskavah mineralnih agrega­ tov ter na njej preizkusili delovanje programov (6). V teku je delo na problematiki obdelave po­ datkov o preizkusih trdnosti betonskih kock. Obe področji, tako preiskave mineralnih agregatov kot tudi betonskih kock, sta zaradi velike količine podatkov (tj. rezultatov preiskav) zelo primerni za računalniško obdelavo. Ko bodo programi do­ končno izdelani in v operativni obliki, pričakuje­ mo od njih večstransko korist: poenostavitev dela pri preizkusih (rezultate meritev bo tehnik takoj po preizkusu vtipkal na terminalu, avtomatično se bo izpisalo poročilo in podatki arhivirali v da­ toteko). Na drugi strani bomo imeli tudi daljno- ročne koristi zaradi možnosti statističnih obdelav podatkov, ki so bile pri sedanjem načinu arhivira­ nja na papirju zelo težko izvedljive, so pa zelo po­ membne za realno postavitev kriterijev kakovosti, kar ima lahko velike ekonomske učinke. Literatura 1. J. Zupan, D. Hadži, M. Penca, Kem. ind., 23 (1974) 257. 2. J. Zupan, D. Hadži, M. Penca, J. Marsel, Anal. Chem., 49 (1977) 2141. 3. J. Zupan, M. Penca, M. Razinger, B. Barlič, D. Hadži, Anal. Chem. Acta, 122 (1980) 103. 4. M. Razinger, M. Penca, J. Zupan, Anal. Chem., 53 (1981) 1107. 5. M. Razinger, M. Penca, J. Zupan, M. Janežič, Fresenius Z. Anal. Chem., 313 (1982) 496. 6. M. Razinger, J. Zupan, M. Penca, M. Novič, Delovno poročilo KIBK št. 61, 1983, Ljubljana. UDK 543.2:624 Razvoj spektroskopskih in eiektrokemij- skih metod za analizo gradbenih materialov Avtorji: Z. Lengar, B. Orel, M. Bizjak, V. Hudnik, B. Kurbus, R. Gabrovšek, Z. Crnjak-Orel, M. Klanjšek, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Ljubljana, Hajdri­ hova 19 Namen raziskovalne naloge Razvoj spektro­ skopskih in elektrokemijskih metod za karakte­ rizacijo gradbenih materialov je izdelava hitrih in natančnih analiznih postopkov za določitev ke­ mične sestave gradbenih materialov za potrebe raziskovalnih skupin, ki razvijajo nove gradbene materiale, kontrola kvalitete izdelkov v industriji in reševanje analitskih problemov laboratorijev, ki delujejo pri gradnjah na terenu. V povezavi s skupino, ki raziskuje hidroter- malne reakcije v silikatnih sistemih pri razvoju anorganskih veziv in gradiv, smo razvili posto­ pek za določevanje makrokomponent v kalcijevih silikatih z rentgensko fluorescenčno spektroskopi­ jo, ki je hitra in enostavna ter omogoča določitev elementov in njihove kombinacije v širokem kon­ centracijskem območju. Razvili smo kondukto- metrično metodo za določevanje COä v kalcijevih hidratiziranih hidratih ter študirali vpliv vlage in atmosfere na karbonatizacijo vzorcev, ki bistveno vplivajo na njihove lastnosti. Za potrebe naših gradbenih podjetij, ki opravljajo gradbena dela v tujini oziroma laboratorijev, ki kontrolirajo delež vodotopnih sulfatov in kloridov v mineralnih agre­ gatih in betonih na terenu, smo preskusili turbidi- metrično metodo za določevanje sulfatov in klori­ dov na prenosnem fotometru firme ISKRA, o če­ mer bomo poročali na Simposium international sur les granulates, ki bo 1984 v Nici in predlagali postopek kot standard za njuno določanje. Infrardeča spektroskopija se sicer uporablja za rešitev vrste analitskih problemov, ki se pojav­ ljajo v gradbeniški praksi, vendar težišče naših raziskav ni v klasični analitiki. V zadnjih dveh letih smo razvili metodo za opredelitev optičnih lastnosti barvanih betonskih in kovinskih površin, in to z namenom varčevanja z energijo. Vsaka površina, ki predstavlja ovoj zgradbe, deluje kot sprejemnik sončnega sevanja. Pasivno gretje stavb zahteva torej poznavanje ti­ stega deleža sončnega sevanja, ki ga površina ab­ sorbira in se tako pretvori v koristno toploto. Posebno pomemben element v gradbeništvu pa so steklena okna in optično prepustne stene. Pri teh elementih se zahteva velika optična transmi- tivnost sončnega sevanja, na kar vpliva vrsta de­ javnikov: debelina pokrivnih stekel, koncentracija barvnih centrov (Fe2+), površinske teksture itd. Vendar optična prepustnost sama zase ne odloča o tem, v koliki meri je steklo primerno v pasivni energijski zaščiti zgradb; za pasivno toplotno za­ ščito mora imeti steklo veliko reflektivnost za ter­ mično sevanje v območju infrardečega spektra (od 2,5 do 50 ^m in še dalj). V okviru naloge študiramo sončno absorptiv- nost različnih barvnih nanosov, prepustnost son­ čnega sevanja različnih stekel kot tudi njihovo termično reflektivnost. V laboratorijskem okviru smo razvili meto­ do za pripravo stekel z veliko termično reflektiv­ nost j o (tople šipe). Metoda je za sedaj primerna za manjše vzorce, vendar je dosežena reflektivnost nad 90 %> pri 10 /im. UDK 620.197 Korozijska zaščita kovinskih površin v gradbeništvu Avtor: Štefan Skledar s sodelavci, Kemijski in­ štitut Boris Kidrič, Ljubljana, Hajdrihova 19 Vzporedno z napredkom gradbeništva se v svetu uvajajo sodobne metode korozijske zaščite kovinskih površin, izpostavljenih v različnih kon­ kretnih okoljih. Vodilo pri tem so ekonomski, energetski in ekološki parametri. Tukaj niso po­ membna le zaščitna sredstva, marveč tudi sodobna priprava kovinskih površin in gradnja zaščitnih antikorozijskih sistemov. Cilj sprejetega petletne­ ga tematskega sklopa je opredelitev priprave ko­ vinskih površin s sodobnimi metodami in izbor ustrezne antikorozijske zaščite na temelju siste­ matskih raziskav. S tem se bo zmanjšala uporaba zaščitnih sistemov brez potrebne raziskovalne do­ kumentacije, kar je že dolgoletna zahteva Poslov­ nega združenja podjetij za zaključna dela v grad­ beništvu SFRJ (ZAVRAJ) in kar je bilo poudarje­ no v JUS informacijah. Poglobljeno raziskovalno delo na tem področju bo omogočilo tudi nadaljnjo izmenjavo znanja v širšem mednarodnem merilu. Dosedanje delo v okviru tematskega sklopa je omogočilo neposreden stik z uporabniki, s ka­ terimi smo že doslej sodelovali pri reševanju nji­ hovih problemov v proizvodnji, posebej še pri gradnji objektov v čezmorskih deželah oziroma za izvoz. V prvem delu raziskav je bila površina kon­ strukcijskega jekla pripravljena vzporedno v cur­ ku ostrorobega in zaobljenega abraziva. Poleg tega je bil ostrorobi abraziv uporabljen v dveh granu­ lacijah za dosego dveh različnih globin profila površine. Stopnja očiščenosti jeklene površine je bila določena po švedskem standardu SIS 055900 in preverjena z Augerjevo elektronsko spektrosko­ pijo (AES). Definiranje profila površin je bilo opravljeno z aparatom Talysurf 4 in vzporedno z Rugotestom. Na pripravljene jeklene površine so bili nanešeni zaščitni premazi, ki so bili izpo­ stavljeni pospešenim in naravnim vplivom okolja. Z ostrorobima abrazivoma je bil dosežen profil površine s sorazmerno kratkim korakom naravnin, ki omogoča dobro oprijemljivost zaščitnih prevlek. Z uporabo grobo zrnatega zaobljenega abraziva je sledil sporadično kori tasti profil, na katerem je nastopilo mehurjenje zaščitne prevleke in se je pojavila korozija na jekleni površini. Ker je bilo to delo povezano z gradnjo pomembnih jugoslo­ vanskih infrastrukturnih objektov v Sloveniji in Hrvaški, je bilo sprejeto v program posvetovanja v okviru mednarodne prireditve Antikorozij a v Zagrebu leta 1982. Kot logično nadaljevanje je drugi del raziskav obsegal premazne sisteme za antikorozij sko (AKZ) in protipožarno zaščito (PPZ) jeklenih konstruk­ cij . Kombinirani AKZ in PPZ premazni sistemi zavzemajo v gradbeništvu pomembno mesto v za­ ščiti objektov proti požaru, kar je posebej po­ membno pri lahkih jeklenih konstrukcijah, kakor se je to dejansko že pokazalo ob velikih požarih. Tak kombiniran zaščitni sistem lahko tudi zmanj­ ša hitrost napredovanja požara in s tem veliko pripomore k uspešnemu gašenju. Raziskave so za­ jemale premazna sredstva in njihove značilnosti za AKZ in PPZ v gradbeništvu, različne sisteme prevlek in ekonomske kriterije pri njihovem iz­ boru, načine aplikacije s posebnim ozirom na iz­ brane prevleke, konkretne primere izvedbe na jugoslovanskih objektih splošnega družbenega po­ mena ter njihovo kritično vrednotenje. Delo je sprejeto v program posvetovanja v okviru letošnje mednarodne prireditve Antikorozija, ki je vsako drugo leto v Zagrebu. Tretji, tekoči del raziskav obsega »duplex« sisteme, ki kot antikorozijsko prevleko vključujejo vroče pocinkanje, kar je tehnološko zahtevna me­ toda, vendar omogoča gradnjo izredno trajnih za­ ščitnih sistemov. Ta metoda je v svetu vse bolj konkurenčna pri gradnji velikih infrastrukturnih objektov. VESTI IN INFORMACIJE DRUŠTVO ZA CESTE LJUBLJANA SOZD ZDRUŽENA CESTNA PODJETJA SLOVENIJE SKUPNOST ZA CESTE SLOVENIJE o r g a n i z i r a j o POSVETOVANJE O SODOBNIH DOSEŽKIH NA PODROČJU PROJEKTIRANJA, GRADNJE IN VZDRŽEVANJA BETONSKIH VOZIŠCNIH KONSTRUKCIJ V PORTOROŽU, 9. Organizatorji ocenjujejo, da zaostreni pogoji gospodarjenja v zadnjih letih narekujejo znanstve­ nim delavcem, inženirjem in vsem strokovnim de­ lavcem v cestnem gospodarstvu, da ponovno po­ drobno proučijo umestnost, ekonomsko upraviče­ nost in tehnične možnosti za postopno uvajanje gradnje betonskih vozišč v Jugoslaviji. Organizacijski odbor je na sestanku dne 22. no­ vembra 1984 izbral sledečo problematiko posveto­ vanja: 1. Sodobni postopki dimenzioniranja in pro­ jektiranja betonskih voziščnih konstrukcij ter standardi 2. Materiali za betonske voziščne konstrukci­ je — Lastnosti osnovnih materialov: agregati, ve­ ziva, dodatki, — Projektiranje betonskih mešanic. in 10. oktobra 1985 3. Sodobna tehnologija izvedbe betonskih vo­ ziščnih konstrukcij — Posteljica in nosilne plasti, — Betonske plošče: proizvodnja in vgrajeva­ nje betona, — Konstruktivni detajli: stiki, armatura, tes­ njen j e, — Zaščita in nega betona. 4. Kakovost izvedenih del — Vrste, postopki in obseg preiskav, — Kakovost betona. 5. Vzdrževanje betonskih voziščnih konstruk­ cij. 6- Primerjava betonskih in asfaltnih voziščnih konstrukcij v pogledu ekonomičnosti in porabe energije. Uvodna predavanja na posvetovanju bodo ime­ li priznani strokovnjaki s posameznih področij. Avtorji referatov pa bodo svoje prispevke pred­ stavili v skrajšani obliki. Dela bodo recenzirana in pred posvetovanjem tiskana v zborniku referatov. Kotizacija za udeležbo na posvetovanju zna­ ša 4000 dinarjev. Navodilo avtorjem Rok za dostavo povzetkov referatov (v treh izvodih) je 15. marec 1985. Povzetek je lahko na­ pisan največ na polovici strani A4, tipkano z nor­ malnim presledkom. Obseg referatov je omejen na največ 10 strani formata A4, tipkano z normalnim presledkom, v kar so vključene tudi vse slike, diagrami in tabele. Slike, diagrame in tabele je potrebno izdelati s tu­ šem na transparentnem papirju največje velikosti A4, oštevilčene in opisane pa morajo biti enako kot v tekstu referata. Fotografije niso zaželjene; v ko­ likor se jim ni mogoče izogniti, morajo biti kvali­ tetne in kontrastne. Dela so lahko napisana v enem od jezikov na­ rodov Jugoslavije. Rok za dostavo referatov, ki morajo biti napi­ sani v treh izvodih, je do 15. maja 1985. Avtorji referatov so oproščeni kotizacije. Referati bodo honorirani. Prosimo vas, da izpolnite predhodno prijavo za udeležbo na posvetovanju in jo pošljete na naslov: Matija Vilhar, ZCP — Inženiring za nizke gradnje, 61000 Ljubljana, Titova 64 (tel. 061/324-461) do 31. marca 1985. Posvetovanje o problematiki gradnje stanovanj Prireditve znanstveno-strokovnih posvetov o prob­ lematiki gradnje stanovanj, imenovane »Iskustva«, sta v sedmih letih izmenoma prirejali raziskovalni insti­ tuciji »Center za stanovanje« v Beogradu in »Gradje- vinski institut« v Zagrebu. Kasneje se je prirediteljem pridružil še »Gradbeni center Slovenije« in tako je bi­ la osma prireditev 18. in 19. oktobra 1984 v Ljubljani. Na teh posvetih so sprva prevladovale ožje stro­ kovne teme. Na prvem 1. 1977 v Beogradu so obravna­ vali temo »Fleksibilno stanovanje in uporabnike«, ki je postala aktualna s prehodom na gradnjo stanovanj v betonskih tehnologijah, pri katerih so kasnejše adap­ tacije ali prilagoditve zasnöve drugačnim potrebam stanovalcev le težke ali povsem nemogoče. Čeprav se danes poraja mnenje, da iskanje »fleksibilnosti« nima pravega smisla, če ne moremo obenem povečevati ali zmanjševati skupne površine stanovanja, vendar že možnost različne razporeditve prostorov na isti povr­ šini nudi stanovalcem izbiranje stanovanjskega kon­ cepta ob vselitvi, po potrebi pa tudi njegovo kasnejše spreminjanje. Drugi posvet je zajel problematiko vrednotenja upo­ rabne vrednosti stanovanj. Čeprav morajo projekti na poti do realizacije skozi več »kontrol«, pa te največkrat ugotavljajo le soglasnost z zakonskimi določili in z urbanističnimi pogoji, ne spuščajo pa se v presojo, ali bodo rešitve stanovalcem nudile optimalne pogoje bi­ vanja. S temi kriteriji so se soočali udeleženci na na­ slednjih posvetih, ki sta obravnavala »Kvaliteto sta­ novanja in človekove potrebe« ter »Kriterije kvalitete stanovanja in bivanja«. Tudi temi »Stanovanje — sin­ teza kolektivnega in individualnega« in »Tehnologije v kvaliteti'gradnje stanovanj« sta zajeli kriterije raz­ ličnih načinov bivanja ob poudarku, da se tudi v bloČno gradnjo vnese več humanosti, kakršno pretežno nudi individualna oblika stanovanja. Vpliv tehnologije pa je večkrat prevladujoč in otežkoča izvedbo kvali­ tetnejših stanovanjskih zasnov. Prehod v širšo problematiko stanovanjskega gos­ podarstva predstavlja vsebina sedmega posveta, ki je osvetlila položaj udeležencev v stanovanjski graditvi — planerjev, raziskovalcev, projektantov urbanizma in objektov, izvajalcev, različnih investitorjev, bodočih stanovalcev in drugih, njihovo povezanost ter vpliv­ nost. Spričo resnega gospodarskega položaja, ki vpliva na obseg in kvaliteto stanovanjske graditve, so pri­ reditelji osmega posveta želeli zajeti hkrati vso perečo problematiko stanovanjskega in komunalnega gospo­ darstva. Okrog 30 referatov naj bi dalo strokovne os­ nove za pripravo planskih dokumentov dolgoročnega in srednjeročnega obdobja s tem, da osvetlijo vpraša­ nja »OPTIMUMA STANOVANJSKE IN KOMUNAL­ NE IZGRADNJE V POGOJIH GOSPODARSKE STA­ BILIZACIJE«. Obravnava naj bi zajela sledeča pod­ ročja: področje samoupravne organizacije in družbene­ ga planiranja, vprašanja pravočasnega urejanja pro­ stora in urbanističnega načrtovanja, področje pravne in tehnične regulative ter smernic za projektiranje in gradnjo, vprašanja sistema financiranja, področje pro- izvodrye in graditve, posebno glede na organizacijo in delitev dela in ne nazadnje vprašanje humanizacije in kvalitete stanovanja kljub naraščajočim proizvod­ nim stroškom. Čeprav obširnega gradiva ni bilo mogoče strogo deliti na posamezna področja, ker se ta med seboj prepletajo in dopolnjujejo, pa so referenti vendarle obravnavali ožja področja svoje strokovne specialno­ sti, prikazali pa bolj sedanjo perečo situacijo, kot pa nudili konkretne predloge za izboljšanje in za bodoče usmeritve, odločitve in delo. Večina predavateljev je kritizirala preveč v re­ publiške in občinske meje zaprto znanstveno-razisko- valno delo, ki sicer zajema množico proiblemov s sta­ novanjskega in komunalnega področja. Zavzemali so se za združitev raziskovalnih kapacitet okrog enotnih Jugoslovanskih programov in projektov, s čemer bi se v največji meri izognili vzporednemu študijskemu delu na istih nalogah v različnih institucijah, ki med seboj ne izmenjujejo informacij niti ne objavljajo re­ zultatov svojih izsledkov. Strokovnjaki s področja planiranja in urbanizma so šteli med pogoje boljših uspehov v reorganiziranje samoupravnih interesnih skupnosti, pospešeno pripravo in dodelitev lokacij, neposredno dogovarjanje med in­ vestitorji in gradbenimi organizacijami, ne glede na obliko tržne ponudbe, zavzemali so se za vrednotenje stavbnih zemljišč, za večjo koncentracijo in intenzivi­ ranje gradnje v obstoječih mestih in naseljih, kar bo ustvarilo bolj »mestni« značaj v nasprotju z razvleče­ nim širjenjem mestnih aglomeracij. Raziskovalci s področja gradbenih tehnologij in racionalnosti konstruktivnih sistemov so ugotavljali, da moramo pospešeno uresničiti postavljene programe industrializacije stanovanjske graditve. Pri tem mo­ ramo dati prednost »odprtim« tehnološkim sistemom oz. tako imenovani »kataloški« industrializaciji, do­ polnjevani z ustreznimi podsistemi in osnovani na znanstveno-raziskovalnem delu, ob pogojih dobre in­ formatike .in medsebojne povezanosti. Za praktično izvajanje pa bodo še potrebni tečaji za izobraževanje gradbenih kadrov. Nekateri referenti so menili, da je sedanja teh­ nična regulativa često preozka in se zavzemali za re­ vizije in dopolnitve. Poudarjali so nujnost vključitve kriterijev ekonomike in racionalizacije v projektantske normative, ugotovili pa tudi, da se mnoge odredbe premalo spoštujejo in upoštevajo, kar velja posebno za modularno koordinacijo, ki je osnovni pogoj odprte industrijske graditve. Opozorili so tudi na razpoložlji­ ve kapacitete industrije lahkih in mešanih gradbenih tehnologij, na zmotno mnenje o dražji zazidavi z niz­ kimi stanovanjskimi hišami, na nekakšno nezaupanje do montažnih hiš iz lahkih konstrukcij, čeprav so da­ nes že dopolnjene z dobrimi izolacijskimi gradivi in z bogatimi izkušnjami pri plasmanu v izvozu. Dokaz tem izvajanjem so rezultati projektnih natečajev in prak­ tični primeri v Ljubljani in Zagrebu. Razbremenitev v finančni politiki stanovanjske graditve si obetajo strokovnjaki z večjo udeležbo sredstev stanovalcev in namenskih varčevalcev, zago­ varjajo prehod na realne oz. ekonomske stanarine, iz katerih bo mogoče tudi vzdrževati in obnavljati obsto­ ječi fond stanovanj. Eksploatacijski stroški pa naj se izračunavajo že ob projektiranju, saj njihova višina često zavisi od neracionalnih in modnih efektov za­ snove, ki je lahko skromnejša, pa vendar kvalitetna. Gradnjo zelo podražuje tudi dolga doba graditve in visoke obresti na kredite, ki jih morajo najemati izva­ jalci. Zato je nujno oskrbeti pravočasno in dognano tehnično dokumentacijo, izdelati proizvodne plane ob ustrezni organizaciji in koordinaciji dela. Zavzemali so se tudi za dobro vodstveno nadzorstvo. Tudi obvez­ no sprotno vrednotenje tako funkcionalnih zasnov, kot tudi konstruktivnih in tehnoloških predlogov bi pripo­ moglo k boljši kvaliteti zgrajenih stanovanj. Zanimiva so bila izvajanja beograjske referentke, ki je opozorila na onesnaževanje stanovanjskega oko­ lja, obenem pa tudi na nekontrolirano vgrajevanje ne­ katerih gradiv, ki škodujejo zdravju stanovalcev. Nekaj diskutantov je poročalo o težavah, s kate­ rimi se srečujejo pri praktičnem delu, predvsem v in­ teresnih stanovanjskih skupnostih. Poudarjali so po­ trebo po dobri informatiki o raziskovalnem delu, odlo­ čitvah in dosežkih. Predlagana je bila uvedba indeksa gradbenih stro­ škov, ki naj služi za izdelavo ustreznih standardov in normativov. Za realne kalkulacije bi morali namesto združene cene stroškov na m2 stanovanjske površine prikazati delitev na vse stroške, ki nastajajo od pla­ nirane zamisli gradnje do vselitve v zgrajene stavbe. Naši plani graditve bi morali biti dolgoročni, ker za­ jemajo dobo dolgoletnih priprav in graditve. Ker znanstveno-strokovni posvet ne predstavlja foruma, ki lahko sprejema določene sklepe, je izzve­ nel zaključek dvodnevnih razprav v obljubi, da bo vsak od približno sto udeležencev pri delu v svojem delokrogu upošteval usmerjevalne predloge s posveta, prireditelji pa jih bodo posredovali na tista mesta, ki o posameznih problemih odločajo. Pavel Gosti Poročilo o 6. zborovanju gradbenih konstruktorjev Slovenije Kongres gradbenih konstruktorjev je bil v dneh 27. in 28. septembra letos na Bledu. Od 190 prijavlje­ nih udeležencev jih je bilo gotovo več kot dve tretjini prisotnih do kraja. V obeh dneh se je zvrstilo okrog 20 "referatov udeležencev, pripravljena pa je bila tudi razstava posterjev s prikazi nekaterih teoretskih izva­ janj, več pa s prikazi izvršenih gradbenih konstrukcij. Prvi trije referati so pripadali trem povabljenim profesorjem graške univerze: Prof. A. Koberg je po­ ročal o plastičnem dimenzioniranju ojačenobetonskih prerezov z računalniško pomočjo. Prof. F. Reisinger je prikazal harmonično analizo notranjih sil poljubno nepravilne obremenitve okroglih jeklenih rezervoar­ jev. Prof. R. Piši je zelo studiozno obdelal elastopla- stično obnašanje lesa s poetičnim zaključkom o čudo­ vitih lastnostih in o lepoti tega naravnega gradiva. Ostale referate bomo navedli sumarno, po vsebini ob­ ravnavanih tem: Splošnih vprašanj, predvsem pa vprašanj predpi­ sov in normativov so se lotili poročevalci: M. Marin­ ček, A. Faith, S. Turk, P. Fajfar. (ISO-norme in jeklene konstrukcije, sidrišča v zemljinah, železobetonske kon­ strukcije, potresnovarnostnj predpisi po vrstnem redu poročevalcev). Morda največ poročil je bilo posvečenih proble­ mom elastomehanskega in plastomehanskega obnašanja gradiva z možnostmi preračunavanja tega obnašanja. Poleg prvih treh poročil gostov iz Gradca spadajo v to skupino sledeče obravnave: poročilo splitskega profe­ sorja Damjaniča o raziskavah obnašanja razpokanih stenastih ojačeno betonskih nosilcev (eksperimentalno in analitično). Vzorno poročilo prof. Pregla o obnašanju tenkostenskih jeklenih nosilcev (HOP) z upoštevanjem ugodnega vpliva bimomentnega odpora. Tomaževič in Zarnič sta poročala o rezultatih poskusov na opečnem zidovju, prvi o vplivu armiranja, drugi o vplivu pol­ nilnih zidov na skeletno ogrodje. F. Saje je obširno poročal o analizi strižnega odpora razpokanih ojačeno betonskih nosilcev. O problematiki računalništva so podali poročila sledeči avtorji: Raičeva o sistematizaciji programov splošne uporabnosti, prof. J. Reflak o nujnostih in mož­ nostih zaloge programov za naše računalnike in prof. J. Duhovnik o uporabi računalnika za pripravo arma­ turnih načrtov za mrežno armiranje plošč. Potresne problematike sta obravnavala dva stro­ kovnjaka: Prof. P. Fajfar je ostro kritiziral predvideni predpis za potresnovarno dimenzioniranje inženirskih konstrukcij. Posebno pa je poročevalcu ugajal prof. M. Fischinger s prikazom pestrosti potresnih učinkov, ki so popolnoma različni pri različnih potresih, pa tudi različni na raznih mestih istega potresa ter je njih učinek zopet tako različen od odziva objekta na raz­ ličnih mestih, da je o kaki resnosti preračunavanja na­ petosti v statičnem smislu težko sploh misliti. H kon­ struktivnemu detajliranju koritsrukcij sta prispevala prof. F. Kržič z modernejšimi konstrukcijami mostnih jeklenih voziščnih plošč in kolega V. Ačanski s pri­ spevki h detajliranju v ojačenem betonu. Zanimiva sta bila dva referata fizikalnega značaja: Kolega V. Vogrinčič je prikazal fizikalno metodo opazovanja odbojnih valov za preverjanje nosilnosti za­ bij anih železobetonskih kolov. Arhitekt A. Krainer je prikazal prostorski in časovni potek temperatur v zi­ davah pod vplivom naravnih učinkov: sončnega ugre- vanja podnevi in ohladitve ponoči. Skoraj vsi referati so bili predhodno razmnoženi ter stavljeni v zajetni brošuiii vsakemu udeležencu na razpolago. K debati se je oglasil tudi avtor tega članka s po­ ročilom o moderni avstrijski metodi grajenja predorov, temeljeni na zakonih elastoplastičnosti pri večosnih obremenitvah vzorcev. Pri debati o razlikah med ela­ stičnim dimenzioniranjem lin dimenzioniranjem na mejno stanje ter o problematiki dimenzioniranja na strig je dr. B. Dobovišek podprl izjave avtorja članka. Ogled posterjev je udeležencem kongresa nudil ne­ kaj vpogleda v našo gradbeno znanost in tehniko. Ko­ legi z FAGG (Univerze) so prikazali svoje teoretsko delo na dimenzioniranju konstrukcij (dr. Marinček, Sta- nek, Saje). Prof. Duhovnik je prikazal računalniško iz­ vršene armaturne načrte mrež. Gradbena podjetja so prikazala izvršena dela: »Hoja« lesene lepljene kon­ strukcije, Mariborski »Konstruktor« različne prefabri- cirane železobetonske konstrukcije. Ljubljanski »Gra­ dis« montažni podvoz za avtocesto v Šentvidu in nad­ vse zanimivo temeljenje garaže na Rudniku na prefa- briciranih do 25 m dolgih ojačeno betonskih kolih. Pro­ jektivni zavod SCT — Nizke gradnje je razstavil za­ poredje mostnih konstrukcij nove gorenjske avtoceste, pri čemer je sodelovalo mnogo inženirjev tega kolek­ tiva. Inž. Matijevič iz Instituta za metalne konstruk­ cije je prikazal svoj jekleni antenski stolp na Boču. Vzorno organiziranemu zborovanju se je vsekakor poznal sedanji hudi zastoj v gradbeništvu: manj ude­ ležencev in skoraj nič prikaza večjih gradbenih stori­ tev. Svoj osnovni namen, da se udeleženci seznanijo s tem, kdo se bavi s posameznimi problemi in kje se dobe rešitve, pa tudi kakšna je sposobnost in kapaci­ teta naših podjetij, je bil v polni meri dosežen. Če­ trtkovo večerno tovariško srečanje, ki je omogočilo osebne stike med udeleženci, bo gotovo ostalo vsem v najprijetnejšem spominu. Svetko Lapajne iz časopisa Varilna tehnika št. 3'1984 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Gradimo na Kremenci V Postojni nadaljujejo z gradnjo stanovanj. V prvi fazi izgradnje bodo zgradili objekte s skupno 61 sta­ novanj, dvemi zaklonišči za skupaj 180 ljudi ter kot­ larno na trda goriva za ogrevanje celotnega stano­ vanjskega kompleksa Kremenice II. Lokacija omenjenih objektov je neposredno pod novim Železničarskim domom med obstoječim Kidri­ čevim naseljem in skladiščem Petrola. Skupna pogodbena vrednost gradbenih, obrtniških ter instalacijskih del je 156 milijonov din. Gradbeni nadzor na vseh objektih opravlja Slaninvest Postojna. Nosilec del izgradnje I. faze je SGP Primorje tozd GE Postojna. Most čez Sočo v Solkanu že služi svojemu namenu Danes ko to pišemo so delavci Frimorja Ajdov­ ščina že končali veliko in odgovorno delo pri gradnji najlepšega mostu čez Sočo. Most je sestavni del trase nove cestne povezave Goriških brd z Novo Gorico, ki bo tako realizirana na podlagi osimskih sporazu­ mov. Most poteka od nove solkanske obvoznice pa do priključka nasipa na desnem bregu Soče v dolžini 238 m, kar predstavlja 14 polj dolžine po 17 m. Sama premostitev kanjona reke Soče pa je izvedena z lokom razpona 102 m, katerega puščica znaša 32,5 m. Gledano s konstruktivne strani spada lok v skupino visokih lokov, kjer je razmerje med puščico in dolžino loka večje od 1 : 4 . Lok sam je škatlastega prereza s tremi prekati. Širina prereza je konstantna in znaša 6,50 m višina pa se spreminja in znaša v peti loka 2,00 m, v temenu loka pa 1,50 m. Konstantna je tudi debelina sten škatlastega prereza in znaša 20 cm. Temeljenje samega loka je izvedeno v flišno osnovo s piloti 0 1,50 m sistema Benoto. Za preprečitev horizontalnih pomikov pa so bile izvedene še sidrne stene na obeh bregovih. Vsi stebri, ki podpirajo prekladno konstrukcijo, so votli s kon­ stantno minimalno debelino sten 15 cm. Par stebrov v vsaki osi je pod voziščno ploščo povezan z ležiščno gredo. Vsi stebri so tlorisnih dimenzij 1,20/2,00 m, le trije najvišji stebri so v vzdolžni smeri osi mostu širši in znaša njihova tlorisna dimenzija 1,50/2,00 m. Te­ meljenje stebrov in krajnih opornikov je izvedeno plitvo. Zgornje prekladno konstrukcijo predstavlja kontinuirana plošča konstantne debeline 85 cm in konstantne širine 6,40 m z obojestranskim konzolnim previsom, nad katerim je izveden hodnik. Za zmanj­ šanje teže plošče, ki zelo ugodno deluje na lok, so v plošči vgrajene razbremenilne kartonske cevi 0 50 cm. Širina vozišča na mostu je 6,40 m, širina hodnika pa znaša na vsaki strani 1,70 m. Os trase na mostu poteka v premi in horizontalni krivini. Vozišče je v vzdolžnem padcu 2,0 %>, prečni padec je v premi 2,5 °/o, v krivini pa 3,5 %>. Vir: SGP Primorje Ajdovščina SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR *V Gradimo sosesko C 1 in C 2 Temeljne organizacije Gradbeništvo Maribor so pričele z gradnjo nove stanovanjske soseske C 1 in C 2, ki je v središču mesta, obsega pa kare med Partizan­ sko cesto, ulico heroja Šlandra, heroja Bračiča in Mlinsko ulico. Gre za pričetek zazidave mestnega sre­ dišča s tako imenovanimi »plombami«. V celotni soseski katere gradnjo je investitorica Samoupravna stanovanjska skupnost zaupala še de­ lavcem Stavbarja, bo sezidala ckrog 700 stanovanj in lokalov. Stanovanja bodo večinoma dvosobna in dvo­ inpolsobna. Pri gradnji bodo naši gradbinci posebej pazili na to, da se bo nova soseska C 1 in C 2 prilagodila oko­ lju, zato na teh objektih ne bo ravnih streh, temveč dvokapnic. Tudi fasade bodo prilagojene okolju. Na Teznem pričeli z gradnjo seseske Delavci mariborskega tozda Gradbeništvo so pri­ čeli na Teznem s pripravljalnimi deli za gradnjo nove stanovanjske soseske S 37, ki se bi nahajala na zele­ nici med Rusko ulico in Ulico Šercerjeve brigade. Tod bodo do konca leta 1986 v dveh objektih zgradili 228 stanovanj. Prvi objekt (B) bodo končali do konca prihod­ njega leta. V njem bo 62 stanovanj, veljal pa bo okrog 190 milijonov dinarjev. Izgradnja tovarne AB montažnih elementov v Mali Kruši pri Prizrenu Delavci tozd Gradbeništvo Pomurje Murska So­ bota, gradijo v Mali Kruši pri Prizrenu tovarno AB montažnih elementov. Tovarna bo letno proizvajala približno 30.000 m2 konstrukcij za hale F programa. Investitor je delovna organizacija UNIVERZAL iz Prizrena oziroma njena tozd NIZKOGRADNJE, ki se je tudi prej že ukvarjala z betonsko prefabrikacijo, predvsem s tako imenovano galanterijo. S tozd NIZ­ KOGRADNJE je tozd Pomurje podpisala samoupravni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju in zdru­ ževanju dela in sredstev pri izgradnji tovarne AB montažnih elementov, ki bo pokrivala potrebe po montažnih halah F programa v jugovzhodnem delu naše domovine. Tovarna je locirana na obali reke Beli Drim, ki je neusahljivi vir gramoza. V krogu tovarne obra­ tujeta dve separaciji in dve betonarni, asfaltna baza ter obrat betonske galanterije. Nova tovarna sestoji iz železokrivnice, katere ka­ pacitete so prirejene za pokrivanje potreb po arma­ turi v obstoječem obratu, novozgrajeni tovarni ter operativi, kar znaša letno 1000— 1500 ton. Zelezokriv- nica je v podaljšku proizvodna hala betonske pre- fabrikacije, kjer bodo betonirali elemente konstrukcij F programa. Iz hale vodi žerjavna proga mostnega žerjava na deponijo gotovih izdelkov. Ob proizvodno halo je prislonjen naeks, v katerem so sanitarije, gar­ derobe, jedilnice, kuhinje, skladišča in pisarne. V neposredni bližini stoji energetski objekt s ku­ rilnico, trafo postajo in laboratorijem za kontrolo kvalitete betonov. Intesov silos nared Nedavno je bil opravljen tehnični prevzem Inte- sovega silosa, enega izmed najbolj zahtevnih objek­ tov, ki so ga delavci Konstruktorja letos zgradili. Objekt je bil zgrajen v pičlih 6 mesecih. Da bi v dogovorjenem roku zgradili silos, so naši gradbinci delali tudi v popoldanskem času, pa še ob sobotah in nedeljah. Pri gradnji objekta so poleg mariborskega tozda Gradbeništvo, ki je bil glavni izvajalec del, sodelovali še delavci temeljne organizacije Gradbena obrt-Klepovod in ključavničarji Kovinarja. Poleg teh so sodelovali monterji domžalskega podjetja Mlino- stroj oprema, elektroinstalaterji delovne organizacije Vlado Cetkovič iz Zagreba, delavci mariborskega Ce­ vovoda in, kot smo že poročali, delavci zagrebške Tehnike, ki so veliko prispevali k »drsanju« silosa. Vir: Konstruktor Maribor SGP PIONIR, NOVO MESTO Gradbišče Koresov breg Delavci Pionirja so že zgrajenim stanovanjskim soseskam Kare 12, Spodnji grič in Kare »C« dogra­ dili še stanovanjsko sosesko Koresov breg z zgraje­ nimi objekti B 1, B 2, B 3. V vseh teh enotah je skup­ no 64 stanovanj in sicer: 16 enosobnih, 14 enoinpolsobnih, 20 dvosobnih, 10 dvoinpolsobnih, 4 trisobnih. Objekti so delno podkleteni, pritličje in dve etaži so namenjene stanovanjem, podstrešna so delno sta­ novanjska, delno pa so predvidena za skupne pro­ store stanovalcev. Vsak blok je sestavljen iz dveh jeder, okoli katerih so nanizana po 3 stanovanja v etažah. Ogrevanje stanovanjskih objektov je zagotovlje­ no s skupno kotlarno na trdo gorivo. Zgrajeno je tudi zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb, ki je vkopano, tako da se lahko izkoristi površina nad njim Z zunanjo ureditvijo sta se razširili in posodobili obstoječi ulici, urejenih je 62 parkirnih mest in otro­ ška igrišča v površini 1000 m2. Posvetovanje o racionalni gradnji V Portorožu je od 23. do 26 oktobra potekalo po­ svetovanje o racionalni gradnji, ki ga je pripravil ljubljanski Zavod za tehnično izobraževanje. Vodilni in strokovni delavci v projektantskih birojih, grad­ benih podjetij, industriji gradbenega materiala, inve­ stitorji in drugi so razpravljali o vplivu ekonomskih in tehnoloških pogojev na bivalno kakovost stano­ vanjskih objektov, o uporabi računalnikov pri pro­ jektiranju, konstituiranju in izvedbi projektov, o ur­ banizmu in bioklimatiki, o konkurenčnosti gradbeni­ štva doma in na tujem. Slišati je bilo tudi o (ne) po­ vezanosti gradbenih podjetij na posameznih funkci­ onalnih in tehnoloških področjih, o integraciji kot elementu racionalne gradnje v jugoslovanskem pro­ storu in še vrsto drugih stvari. Vendar lahko ugoto­ vimo, da posvetovanje le ni prineslo nekaj bistveno novega, temveč je le znova opozorilo na probleme gradbeništva in težke situacije, v kateri se je le-to znašlo. Ugotovili so tudi, da se iz teh težav ne mo­ rejo rešiti sami, družba pa se do gradbenikov obnaša preveč mačehovsko. Vir: Pionir Novo mesto SOZD Z6P ‘GIPOSS, LJUBLJANA GIPOSS na razstavi jugoslovanskega gradbeništva v Varšavi Glede na naše dosedanje aktivnosti na Poljskem je na razstavi sodeloval tudi GIPOSS z lastnim raz­ stavnim prostorom. Razstava je bila organizirana na stalnem razstavnem prostoru poljskega gradbeništva v sodelovanju in organizaciji Jugoslovanskega grad­ benega centra iz Beograda. V poljskih krogih je raz­ stava naletela na veliko zanimanje, saj si jo je ogle­ dal tudi minister za gradbeništvo Poljske s svojimi najožjimi strokovnimi sodelavci, najpomembnejši predstavniki nekaterih vladnih organov in vojvodstev ter številni investitorji. Otvoritev razstave je prisostvoval tudi jugoslo­ vanski ambasador Maksič, ki nas je posebej pozval, da naj nadaljujemo z našimi prizadevanji, saj je Polj­ ska na gradbeniškem področju izredno deficitarna. Pionirjev prednapeti beton V Pionirju so se odločili za stranski način pred- napenjanja po sistemu Hoger. Napenjalna steza je 50 metrov dolga, na njej pa je možno istočasno izde­ lovati več kalupov. Sama proizvodnja je izredno ob­ čutljiva in zahteva uporabo neoporečnih materialov, natančnost pri projektiranju ter previdnost in točnost pri samem napenjanju. Trenutno je osvojena tehnologija proizvodnje »I« prednapetih nosilcev višine 120 ali 150 cm ter dolžine 9,0 do 24,0 z rastrom povečanja dolžine metrov (9, 12, 15, 18, 21, 24). Širina zgornje pasnice je 50 cm, spodnje pa 30 cm. »I« nosilci lahko služijo kot vzdol­ žni nosilci dvokapnih hal, nosilci žerjavnih prog, no­ silci medetažnih konstrukcij itd. Pionirjev program bo kasneje obsegal še proizvodnjo prednapetih dvo­ kapnih nosilcev z naklonom 80 za osne razpone hal od 15,60 do 24 m in z rastrom povečanja dolžine 120 m, proizvodnje prednapetih betonskih strešnih »T« gredic dolžine 9,0 m ter mostnih nosilcev, ki bodo kombina­ cija kabelskega napenjanja za prevzem koristne obtež­ be in stranskega napenjanja za prevzem lastne teže. Hala odpreme V Železarni Jesenice gradijo delavci Gradbinca tozd GO Jesenice več objektov. Pravkar poteka grad­ nja nove hale odpreme v izmeri 27 X 77 metrov. V bi­ stvu gre za nadaljevanje gradnje hale adjustaže 2400. Gradnja hale odpreme mora biti končana do konca decembra letos. Proizvodna hala Engeeniring Za potrebe delovne organizacije Engeeniring Kranj gradi gradbinčeva tozd GO Tržič novo pro­ izvodno halo na Primskovem pri Kranju. V okviru proizvodne hale, tipa Primorje Ajdovščina, v izmeri 45 X 19 m je v kletni etaži dvonamensko zaklonišče. Poslovni del stavbe je zgrajen klasično in obsega pi­ sarniške prostore, jedilnico in razdelilnico hrane ter sanitarije. Dve veleblagovnici v letošnjem letu Dve veliki blagovni hiši so letos zgradili delavci Ingrada, eno v Ljubljani na Rakovniku in drugo v Srbcu, mestecu na severu Bosne, Poslovni trgovski center Rakovnik s 6500 m2 upo­ rabne površine. V tem centru bodo uredili še prostore za Ljubljansko banko, PTT, lekarno, frizerski salon, loterijo in še nekaj uslužnostnih lokalov, manjkal ne bo bife, pomemben pa bo tudi telefonski center za širše območje. Blagovna hiša »Sava« v Srbcu s 3950 m2 koristne površine pa bo bistveno vplivala na boljšo preskrbo tamkajšnjih občanov. Osnovna šola Koroška Bela Gradnja centra osnovne šole Karavanških kurir­ jev na Koroški Beli je potekala v več fazah. Prva faza je obsegala garderobe, zaklonišča, je­ dilnico in kuhinjo. 18 učilnic s pripadajočimi kabineti je bilo zgrajenih v drugi fazi. Tretja faza pa je zaje­ mala izgradnjo dvorane, učilnice za glasbeni pouk ter prostorov za knjižnico. Konstrukcija objekta je liti beton ter zidovi iz dipesta, oblečeni z drivit fasado. Stene so obdelane z mavcem, stropovi glajeni s plastičnimi kiti. Stro­ povi objektov tretje faze so oblečeni z lesom. Strešna konstrukcija je iz jeklenih nosilcev, na katerih so lesene lege ter šindra kritina. Vse faze so bile zgrajene iz sredstev samoprispev­ ka delovnih ljudi in občanov Jesenic. Vir: Giposs Ljubljana OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA Nov samski dom gradisovih delavcev Z izgradnjo novega doma se je skupna zmoglji­ vost samskih domov v Ljubljani povečala na prek 1100 ležišč. V domu je 105 stanovanjskih enot. Vsako enoto sestavljajo soba, predsoba s kuhinjsko nišo in ko­ palnica s straniščem. 10 enot v pritličju bo urejenih kot enoposteljne garsonjere, enote v nadstropjih pa bodo imele vsaka po tri postelje. Tako bo dom raz­ polagal z 289 ležišči, kar je nekoliko manj od možne zmogljivosti 315 ležišč. Neto uporabna površina doma je 3071 m2. Vsaka stanovanjska enota je površine nekaj manj kot 25 m2. V pritličju je poleg že omenjenih 13 garsonjer tudi de- lilnica hrane. Vsa štiri nadstropja so enako urejena. V nad­ stropju je 23 stanovanjskih enot, ki se nahajajo v levem in desnem traktu, med katerimi je na eni strani velika TV soba, na drugi strani pa nekoliko manjša klubska soba, ki bo opremljena za igranje šaha. V vsakem nadstropju bo tudi prostor za sna­ žilko. Dom je v celoti ozvočen. Položen temeljni kamen za tesarski obrat TOZD GE Celje Gradnjo tesarskega obrata so v celjskem TOZD Gradisa načrtovali že dalj časa. Nov terenski obrat bo nadomestil improvizira­ ne delavnice po gradbiščih in omogočil specializacijo, racionalizacijo in industrializacijo ter s tem večjo pro­ duktivnost tesarske dejavnosti. V tesarski delavnici bodo po načrtih priprave dela izdelovali opažne ele­ mente za montažo na gradbiščih. S tem bodo izbolj­ šani tudi delovni pogoji in v dejavnost, ki je v grad­ beništvu v smislu industrijske proizvodnje najmanj razvita, bo vnešeno več znanja. Tak način proizvod­ nje pa bo zahteval neprimerno več timskega in ko­ ordiniranega dela ter dobro pripravo dela. Klasični opaži bodo v največji možni meri zamenjani s si­ stemskimi opaži. Gradnja tesarskega obrata bo potekala v dveh fazah. Prva faza, ki bo zaključena maja prihodnjega leta, zajema samo tesarski obrat. To je Velo hala, ki jo bodo izdelali v OGP. Dolga bo 40 in široka 12 metrov. Vrednost teh del znaša 20 milijonov dinarjev. Tej fazi bo sledila še druga faza, ki je nekoliko obsežnejša. Zgradili naj bi servisne delavnice za te­ koča popravila mehanizacije, skladišča opreme, depo­ nije materialov in mehanizacije itd. Po sedanjih cenah bi za drugo fazo rabili 60 milijonov dinarjev. Nadaljevanje izgradnje soseske S-31 v Mariboru Delavci TOZD Gradbena enota Maribor nadalju­ jejo z gradnjo mariborske soseske S-31. Stanovanjski blok bo imel tri objekte E, F in G. V vseh treh objek­ tih bodo skupno 103 stanovanja, ki jih je projektiral gradisov ljubljanski projektivni biro. Objekt naj bi predali svojemu namenu konec pri- hodnega leta. Del stanovanjskega objekta F naj bi po predvidevanju izvajalca »spravili pod streho« še le­ tos, objekta E in G pa v začetku prihodnjega leta. Etapna gradnja je potrebna zaradi racionalnejše iz­ rabe žerjava. V nadaljevanju se predvideva še gradnja dveh podobnih objektov ter stolpnice. Stroji na gradbišču jeklarne 2 na Jesenicah že brnijo Jeseniška jeklarna 2 bo največje Gradisovo grad­ bišče v prihodnjem letu. O velikosti objekta navajamo tudi nekaj podat­ kov. Tako bo opravljenih 300.000 prostorskih metrov izkopa, 250.000 prostorskih metrov nasipov, vgrajenih bo 42.000 prostorskih metrov betona, 300.000 kvadrat­ nih metrov opažev in 4.000 ton armatur. Zanimivi so tudi podatki o domači opremi. Po­ trebno bo izdelati in montirati 7000 ton domače opreme in žerjavov, montirati 800 ton uvožene opreme in iz­ delati ter montirati 9200 ton jeklenih konstrukcij. Jeklarno 2 sestavlja več objektov med katerimi so najpomembnejši: glavna proizvodna zgradba, hala legur, pomožni prostori, skladišče, razkladalna po­ staja, črpališče in stojnice, transformatorske postaje, ostali pomožni prostori itd. Zgraditi bo treba tudi cestno in železniško omrežje. Nova jeklarna na Jesenicah naj bi bila po pogod­ bi dograjena do konca februarja 1987. leta. Celotna investicija jeklarne 2 je vredna 18 mili­ jard dinarjev. Gradisov delež pa znaša 1,87 milijarde dinarjev. V TOZD GE Celje računalnik tekoče obdeluje podatke o poslovanju Cilj celjskega Gradisa je posodobitev in industri­ alizacija proizvodnje, ki bo zagotavljala visoko pro­ duktivnost in ekonomičnost gradnje. Računalniško bodo organizirali pripravo dela, ki bo skladno z našim razvojem skrbela za pripravo delovne doku­ mentacije in operativno spremljanje proizvodnje, ter težili k integriranosti celotnega poslovanja z uporabo računalniških obdelav. Tekoče in podrobno bodo ana­ lizirali vse stroške in optimirali porabo materiala in opreme. Tako bodo v letu 1985 znižali stroške za naj­ manj 2 odstotka. Tovarna kolesnih zavor v Ptuju Delavci mariborske gradbene enote Gradisa so v Ptuju zgradili novo tovarno kolesnih zavor z zmoglji­ vostjo 100 tisoč zavor letno. Naložba je veljala 500 milijonov dinarjev, denar za gradnjo pa sta prispevala delovna organizacija TAM, ter bodoči tozd. V novi tovarni bo zaposlenih 110 delavcev. To je ena največjih naložb mariborskega gospodarstva v ptujski občini. Kalilna jama za Železarno Ravne Gradnja je bila končana tri mesece pred rokom. Kalilna jama je pomenila tehnološko zelo zahtevno gradnjo in to neposredno ob stoječi hali in na terenu, kjer se ob izklopih kaj kmalu pojavi talnica. Ze pred izkopom gradbene jame je bilo potrebno dopilo- tirati dodatni zunanji del v globino 11 metrov, na vrhu pa pilote povezati z močno armiranobetonsko preklado. Pri izvajanju navpičnega izkopa so na talnico naleteli že po šestih metrih. Ovira se je zdela ne­ premagljiva, a so z iznajdljivostjo in vztrajnostjo uspeli skoncentrirati vodne dotoke v en sam jašek iz katerega so do zaključka dela neprenehno črpali vodo s črpalkami. Vir: Gradis Ljubljana SGP SLOVENIJACESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA *V Obisk brazilske delegacije Novembra 1984 so SCT TOZD — Inženiring obi­ skali predstavniki dveh pomembnnih brazilskih firm z mednarodno dejavnostjo, predstavništvo trgovinske­ ga združenja ISOTERMA in gradbene firme ODER- BRECHT, ki se na pobudo in v aranžmaju Ljubljanske banke mudijo na poslovno-informativnem potovanju po Sloveniji. SCT so obiskali: R. G. Martins Costa, izvršni di­ rektor v ISOTERMI (Brasilia), F. A . Gomes da Silva, glavni pravnik ISOTERME in Rubio Fernal Ferreira E Sousa, direktor v gradbeni operativi ODERBRECHT. Namen obiska je bil pridobiti informacije o mož­ nostih in sposobnostih jugoslovanskih gospodarskih organizacij, predvsem s področja infrastrukture in gradbeništva za skupne nastope na tržišču Afrike in Bližnjega vzhoda. Gradbeništvo in IGM v letu 1985 V dokumentu, ki ga je pripravil Zavod SR Slo­ venije za družbeno planiranje je prav gotovo po­ membna ugotovitev, da se ob živahnejši investicijski dejavnosti v Sloveniji večletno upadanje fizičnega obsega del v gradbeništvu postopoma zmanjšuje. Vrednost izvršenih del slovenskih gradbenikov se je v prvih sedmih mesecih zvišala za 43 °/o v primer­ javi z enakim lanskim obdobjem, polletni poslovni rezultati pa so pokazali 47°/o rast prihodka. Znatno boljši zasedenosti kapacitet v primerjavi z lanskim letom je poleg večje investicijske dejavnosti botrovalo tudi za 2°/o manjše število zaposlenih v panogi. Ze zagotovljena dela za letos in oživljena aktivnost pri sklepanju novih pogodb kažejo na realnost predvide­ vanj, da se bo upadanje fizičnega obsega del v grad­ beništvu letos zmanjšalo na 6—8 indeksnih točk, v letu 1985 pa zaustavilo. Manj spodbudni so rezultati pri pridobivanju del v tujini. Kljub izredno povečanemu številu izdelanih ponudb je vrednost sklenjenih pogodb vse manjša. Letos, kot kaže celo skromno zastavljeni plan (47 °/o lanske realizacije) ne bo realiziran. Vse slabši uspehi pri pridobivanju del v tujini (leta 1980 je bilo na podlagi ponudb pridobljenih 8 % del, leta 1983 le še 1,2°/») so posledica zaostrene konkurence, a hkrati tudi neučinkovitega nastopa naših izvajalcev — slabe poslovne organiziranosti, nizke stopnje specializacije, panožne in medpanožne nepovezanosti, odsotnosti bančne podpore itd. Takšno upadanje obsega del v tujini ne zmanjšuje le deviznega priliva, temveč bo zaostrilo tudi probleme presežka gradbenih kapacitet doma. Rekonstrukcija cest in kanalizacije Delavci TOZD Nizke gradnje že več mesecev re­ konstruirajo ulice v kraju Vir pri Domžalah, hkrati pa gradijo tudi kanalizacijo. V globino 2 do 4 metrov po­ ložijo cevi za kanalizacijo 0 20— 40 centimetrov in jih zasujejo. Skupna vrednost teh del bo 200 milijonov dinarjev. Rekonstrukcija cest pa poteka tako, da izkopljejo nosilna tla, nasujejo tampon, postavijo rob­ nike in vezno kanalizacijo z odtočnimi jaški, nato pa asfaltirajo. Pri delu si pomagajo z mehanizacijo. Vrednost teh del bo približno 100 milijonov dinarjev. Dela financirajo SKIS Domžale in Krajevna skup­ nost Vir iz sredstev samoprispevka in drugih namen­ skih sredstev. Prelomnica v sistemu poslovanja SCT Prehod na nov informacijski sistem o obnovi in razširitvi računalniških zmogljivosti v SCT dobiva v teh mesecih prve konkretne rezultate. Do odločitve, katera oprema bo primerna za SCT so prišli z lastnimi spoznanji in s primerjavami po­ nujenih računalniških sistemov. Z uvedbo novega informacijskega sistema in nove organizacije poslovanja bodo bistveno zmanjšali ad­ ministracijo, povečali efektivno izrabo delovnega časa in kar je najbolj pomembno, sprejemali veliko boljše poslovne odločitve. Te pa pomenijo za SCT prihranek in rezervo. Nova organiziranost, ki jo v teh mesecih snujejo, predstavlja z novim informacijskim sistemom celoto, usmeritev, ki bo take rezultate lahko dala. Na podlagi izbrane ponudbe so se odločili za naj­ sodobnejšo tehnologijo z letnico 1984. Izbrana teh­ nologija že omogoča navezovanje nove tehnologije avtomatizacije poslovanja. Računalnik tipa IBM 4381/16, kot upravljalna enota z enotami zunanjega spomina in močno terminalsko mrežo. Sistem je zgra­ jen tako, da bodo preko inteligenčnega terminala vsi uporabniki imeli zvezo s centralno enoto, ki bo loci­ rana v stolpnici na Bavarskem dvoru. V prvi fazi bo med uporabniki 70 takih termina­ lov na različnih lokacijah. Terminalska mreža bo po­ krivala vse sedeže TOZD z ojačitvijo nekaterih pro­ izvodnih (Mehanizacija, Mehanični obrati). Širitev mreže pa bo odvisna od vpeljave obdelav pri posa­ meznih neposrednih uporabnikih. Da bo uporabnik lahko kreativno sodeloval pri organiziranju informacijskega sistema, jih bodo iz­ šolali in usposobili. Šolanje kadrov že poteka od za­ četka septembra Intertradovega centra v Radovljici, za kadre projektive in sistemske pomoči pa v sektorju AOP. Prva faza bo zaključena v januarju, sledili pa bodo še občasni seminarji. Vir: SCT Ljubljana Lojze Cepuš INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A LETO X X V - 9 Možnosti raziskav protikorozijske zaščite Uvod Kovinske konstrukcije, stroji, oprema in tudi mnogi predmeti za široko potrošnjo morajo biti zaščiteni pred korozijskim propadanjem. Korozijo preprečujemo, ali zmanjšujemo na različne načine, oziroma z različnimi protikorozij- skimi sredstvi. Izbira zaščite zavisi od možnosti obdelave površine, cene, potrebnega estetskega izgleda, trajnosti, higienske neoporečnosti, mehan­ ske in kemijske odpornosti itd. Površine podvržene koroziji lahko prekrijemo z bolj odpornimi kovinskimi materiali, jih zaščiti­ mo s plastificiranjem, izoliranjem, obzidanjem itd. Ena od najbolj dostopnih možnosti protikoro­ zijske zaščite gradbenih materialov in konstrukcij pa je sigurno zaščita s premaznimi sredstvi. Vidimo, da je mnogo načinov za reševanje pred korozijo in z razvojem se odpirajo zopet nove težave pa tudi možnosti za reševanje. Že poznani materiali v novih pogojih, kakor tudi novi ma­ teriali v znanih, ali neznanih pogojih zahtevajo temeljito znanje o uporabnosti, oziroma trajnosti, protikorozijski učinkovitosti, aplikaciji, primer­ nosti itd. Za uspešno ukrepanje pred korozijo je seveda takšno znanje potrebno imeti, oziroma si ga je treba z raziskavami pridobiti. Glede na naravo dela lahko raziskave v gro­ bem opredelimo na: 1. Standardne metode raziskav in 2. Hitre sodobnejše metode raziskav. Po vsebini pa raziskave obsegajo: — standardna identifikacija kvalitete, atesta- cije itd. — raziskava možnosti aplikacij glede na upo­ rabo — raziskava protikorozijske učinkovitosti gle­ de na dejansko okolje in občutljivost na staranje LA I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I NOVEMBER 1984 — posebne raziskave glede na sestavo, pod­ lago, oziroma okolje. 1. Standardna preiskava premaznih sre štev Standardizirane in druge splošno uveljav. :< r.2 metode preiskav se uporabljajo za ugotavlj.uve kvalitete tržnih proizvodov in njihovo primernost za uporabo v določenih pogojih. Med standardne preiskave lahko štejemo: 1.1. Mehansko-fizikalno testiranje premazne­ ga sredstva in zaščitnega filma z namenom potrje­ vanja standardne kvalitete posamezne proizvodne šarže. P O TE N C IO D IN A M IĆ N A P O L A R I Z A C I J A P R E M A Z N I H F IL M O V V S L A N I R A Z T O P I N I 1 . CINKOV T E M E L J N I P R E M A Z 2 . I N T E R N A P R E V L E K A N A JEKLU 3 . C I N K K R O M A T N I T E M E L J Slika 1. TAFELOV DIAGRAM R p . A I ^ A a . f lk ____ i 2,3-î or (ß a+ßk) Hk ( jjm /l) . 3 3 . A HQr_.E t , ' g E[<0r -korozijska napetost (mV/S.C.E.) i kör = gost. korozijskega toka ! jjA /cm 2 ) Aa.Ak = tafetovi konstanti za anodno in katodno reakcijo Et = ekv.teža korodiranega vzorca (g) g = gostota korodiranega vzorca (g/cm3) Hk = hitrost korozije ( pm/leto) Slika 2. 1.2. Preiskava korozijske odpornosti vzorčnih ploščic ali predmetov z naravno izpostavo ali iz­ postavo v korozijskih klima komorah. S temi pre­ iskavami lahko približno ocenimo kako se bo za­ ščita obnašala v praksi. 1.3. Preiskava, ali kontrola kvalitete med te­ kom izvajanja protikorozijske zaščite na objektu. Pri velikih objektih je zaradi narave dela kontrola kvalitete pogosto omejena le na pripravo podlage, merjenja debeline in kompaktnosti zaščitnega fil­ ma in je iskustvena kvalitativna ocena zaščite naj­ pomembnejši faktor ocene kvalitete. Ocena pa bo realna, če pred pričetkom del poznamo rezultate preiskave o sposobnosti proti­ korozijske zaščite uporabljenih materialov. Sigur­ ni pa smo v dobro izvajanje šele, ko poznamo kva­ liteto vsake proizvodne šarže, ki jo dobimo na de­ lovišče. Testiranje kvalitete je torej potrebno izvršiti za vsako šaržo pred pričetkom aplikacije. Na tak način smo npr. nudili kontrolo kvalitete in nasvete za zaščito, ter izbiro materiala za več objektov: Tovarna umetnih gnojil PUG II Kutina, Luka Bakar, Ladjedelnica Split, Cinkarna Celje, Tovarna dušika Ruše, jeklene konstrukcije v že­ lezniškem in cestnem prometu, hidroelektrarne itd. Večji poudarek pri našem delu pa je na preiskavah kvalitete premaznih sredstev in osta­ lih protikorozijskih sredstev za določeno uporabo, ki jih omogočajo proizvajalci. Prav tako izvajamo preiskave primernosti sistemov zaščite in tehnolo- INSTRUMENT Z A P0TENC10D1NAMIČNE IN POTENCIOSTATIČNE MERITVE Slika 3. gije izvedbe za uporabnike. Na žalost pa se zaščita ne izvaja zmeraj tako, kot bi bilo potrebno in do­ bimo v delo tudi naloge za preiskavo vzrokov sla­ be protikorozijske zaščite. 2. Možnosti hitrih raziskav Glede na nagel razvoj, ki je tudi na področju sredstev za protikorozijsko zaščito, so pogosto dol­ gotrajni in dragi sedaj uveljavljeni klasični testi nesprejemljivi. Tako iščemo nove možnosti z no­ vimi raziskovalnimi tehnikami. Največji razvoj je narejen z elektrokemijo. Nepogrešljiva pa je tudi analitika, ki jo nudijo nove raziskovalne tehnike kot je infra rdeče spektroskopija (IR), rentgensko- grafske preiskave, rastrska elektronska mikro­ skopija in mikro analiza (SEM, SEM/XRMA), Auger-elektronska mikroskopija, spektroskopija (SAM, AES/XPS, AES/SIMS). Za analizo premaz­ nega filma so npr. razen SEM in ESCA še možne analitske tehnike kot je IR, gelska permeabilna kromatografija (GPC) in druge. Elektrokemijske preiskave Znanstveno študijsko in raziskovalno delo na področju korozije in protikorozijske zaščite v prvi vrsti temelji na elektrokemiji. Vemo, da je velika večina korozijskega propa­ danja kovin elektrokemijske narave. Te procese je v laboratoriju možno posnemati in slediti spre­ membam, ki pri tem nastajajo, ter hkrati tudi preiskušati možnosti protikorozijske zaščite. Uveljavljajo se različne tehnike elektro-ke- mičnih preiskav. Potenciodinamične in potenciostatične polarizacijske meritve Pri snemanju linearnih krivulj, ki predstav­ ljajo odnos napetosti in toka (E/i krivulje), lahko predvsem kvalitativno ocenjujemo naravo koro­ zije, oziroma učinke protikorozijske zaščite. Do­ bimo pa tudi korozijsko napetost (Ek0r) in (Rp) po­ larizacij sko upornost (sl. št. 1). Takšne meritve na ZRMK že redno uporabljamo za ugotavljanje ko- rozivnosti okolja na kovine. To je razvidno tudi iz naših raziskovalnih nalog za prakso (npr. Pre­ iskava stopnje korozije jeklene armature in za­ ščitne sposobnosti betona za obrat »Litopon« — »Cinkarna« Celje, Preiskava materiala konstruk­ cije Zmanjskega mostu 1983). S snemanjem semilogaritemskih (E/i) krivulj pa lahko poleg že naštetega določujemo še koro­ zijski tok (Ikor), napetost (Ekor), hitrost korozije (Hk) itd. (slika št. 2). Na podlagi teh podatkov lahko ocenimo hi­ trost korozije, ali učinkovitost protikorozijske za­ ščite določenega materiala glede na okolje. Osnovna eksperimentalna elektrokemijska merjenja napetosti in toka lahko začnemo že z na­ tančnimi milivoltmetri in mikroampermetri. Za voden korozijski proces, ki je potreben za preiska­ vo korozije in zaščite, pa je že potrebna zahtev­ nejša oprema, taka, kot je npr. skicirana na sl. 3 in s podobno na Zavodu tudi delamo sl. št. 4. Glede na številčnost podatkov in zamudnost računanja korozijskih produktov se sedaj vklju­ čujejo v eksperimentalno opremo še mikroraču­ nalniki. Je pa tudi možno zbiranje podatkov iz ročno ali polavtomatsko vodenega procesa in nato vnašanje v računalnik v nadaljno obdelavo po­ datkov. Razen elektrokemijskih meritev z istosmer- nim tokom tečejo raziskave tudi s eksperimental­ nimi tehnikami na izmenični tok. To so takoimeno- Slika 4. vane elektrokemične preiskave z impedanco, ki temelji na ugotavljanju električne, oziroma elek­ trolitske upornosti zaščitnega filma. Ta tehnika preiskav je predvsem uporabna za ugotavljanje stanja kompaktnosti, oziroma istrošenosti zaščit­ nega filma. Sodobne tehnike za hitro analizo sestave in strukture površine Na korozijo, kakor tudi na uspešnost zaščite vpliva kvaliteta površine (ki zavisi od sestave in čiščenja), sestava zaščitnega filma in vpliv okolja. Za analizo teh faktorjev pa je včasih razen elektrokemijske preiskave nujno potrebna tudi analiza sestave in strukture površine, zaščit, filma, korozijskih produktov, korozijskega medija itd. Najbolj dostopna pa tudi uporabna metoda za preiskavo površin in presekov zaščitnih filmov in korozijskih produktov je z raster elektronsko mi­ kroskopijo, v kombinaciji z rentgensko mikro ana­ lizo za ugotavljanje elementarne sestave. Površinsko plastno mikro preiskavo strukture in sestavo lahko izvršimo tudi z Auger-elektron- sko mikroskopijo. Pri tem lahko posamezne atom­ ske plasti odstranjujemo s površine, z ionskim jedkanjem in analiziramo tudi notranje plasti. Uporaba teh raziskovalnih možnosti teče z so­ delovanjem med raziskovalnimi organizacijami (npr. Metalurški inštitut, Ljubljana, Zagrebški teh­ nološki fakultet, Inštitut za vakumsko tehniko v Ljubljani itd.). Kemijsko mikro-strukturo, nastalo pri koro­ zijskih procesih, na trdnih površinah, pa je možno zasledovati le z elektronsko spektroskopijo za ke­ mijsko analizo, to je s spektroskopijo elektronov vzbujenih rentgenskih žarkov (XPS). Isto se da kemijsko sestavo v takih primerih ugotavljati s se­ kundarno ionsko masno spektroskopijo (SIMS) kot dodatno opremo Auger elektronski mikrosko­ piji. Možnosti za uporabo zadnjih dveh eksperi­ mentalnih tehnik za sedaj še pri nas ni. 3. Zaključek Smatralo se je, da je protikorozijska zaščita s svojimi zaščitnimi sredstvi kot ena od »črnih magij« s skrivnostnimi recepti in izključno dolgo­ letnimi izkušnjami. Vidimo pa, da v mnogih primerih to več ne drži. Možne so hitre in učinkovite metode za spremljanje razvoja novih izdelkov in reševanje korozijske problematike. Potrebno je le primerno in pravočasno sodelovanje med proizvodnim in raziskovalnim delom. Mgr. Ernest TRINKAUS, dipl. inž. kemije, ZRMK, TOZD Inštitut za materiale Literatura 1. Standardi: JUS — Ur. 1. SFRJ, 32/70, JUS U.F2.012, JUS H.C8.050, DIN 55928. 2. Studij protikorozijskih zaščitnih sistemov v odnosu na protikorozijsko učinkovitost ob upošteva­ nju zaščite okolja ZRMK-LARA/82. 3. M. Stern in A . L. Geary: Journal of the Elec­ trochemical Society, jan. 57, str. 56— 63. 4. R. H. Hausier: Corrosion, Vol "3 No 4. april 77, str. 117— 128. 5. P. V. Satyanarayana Gupta: Journal of Coat­ ings Technology, vol. 53, No 681, okt. 81 str. 41— 48. 6. L. M. Callow in J. D. Scantlebury: JOCCA, 1. del/81, 64 str. 80— 86. 2. del/81, 64 str. 119— 123, 3.del/81, 64, str. 140— 143, 4. del/82, 65, str. 11— 14, 5. del/83. 7. Lj. Đukić, I. Stern, I. Esih: Kem. ind. 30/9/81 str. 545— 552. 8. W. J. Lorenz in F. Monsfeld: Corrosion Sl., v 1. 21, No 9/81, str. 647— 672. 9. H. Leidheiser, J. R.: Corrosion, Vol. 38. No 7 ju- lij/82, str. 374— 389. 10. A. Kristoffersen s sodelavci: Journal of. Col- laid and Interface Science, Vol. 86, No 1, marec 81 str. 196— 203. 11. I. Kassim s sodelavci: Corrosion, Vol. 22, No 2, 82, str. 147— 158. 12. A. Karen: Farg Lack 82, Vol. 28, No 3, No 4, str. 37— 47 in 56— 58. antikorozijski dodatek betonu in cementni m alti. SOZD KEM A OD MARIBOR TOVARNA DUŠIKA RUŠE n.sol.o. TOZD PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA n.sol.o. PUCONCI TELEFONI: (069)72-520, 72-521; TELEGRAM: SEPARACIJA PUCONCI T ra jen beton se m ora tekom let upirati delovanju raznih kem ičnih, fizičn ih in tudi m ehanskih procesov razkrajanja. V dolgotrajnem kontaktu betona s kem ijsko agresivnim i sre­ dinami — industrijska proizvodnja, skladiščenje, atm osferski vplivi, agresivna tla, agresivne vode — lahko pride ̂do d o­ ločen ih reakcij, ki p ovzroča jo poškodbe betona. Zaščita be­ tona pred korozijo je m ogoča na dva načina: površinsko ali skozi celo maso betona (globinsko). Drage površinske zaščite betonov zahtevajo stalno kontrolo in popravljanje, kolikor pride do poškodb zaščitnega sloja. V nasprotnem lahko pride do neopazne korozije pod zaščitno površino, kar je lahko zelo nevarno, popravila pa draga. Zaradi tega je dobra za­ ščita betona skozi celo n jegovo m aso m nogo bolj sigurna. To zaščito om ogoča »KOROSTOP«. Najvažnejše lastnosti »KO- ROSTOPA« so sledeče: — izrazito poveča odpornost na kem ijsko agresijo v ki­ slih sredinah v katerih prihaja do k orozije z izluževanjem apna v vezaj oč i cementni masi, — navadni portland cement z dodatkom 20 %> korostopa ima popolnom a enako sulfatno odpornost kot je odpornost sulfatnoodpornega cementa tipa SPC p o JUS ali tipa V po ASTM, — p oveču je odpornost na kem ijsko agresijo betona v m orski vodi, — p oveču je efikasnost betona kot zaščitnega sloja pred k orozijo železne armature v agresivni sredini, — prepreču je škodljive posledice ekspanzivne reakcije agregata z alkalijami. V pogledu vplivov na ostale lastnosti betona pa: — m očno p oboljšu je obdelavo svežega betona, — prepreču je izločanje cem entnega mleka, — p oveču je 2’8-dnevne odpornosti betona do 20 °/o, — pri uporabi korostopa ni potrebno koristiti drugih Pla­ stifikator j ev, — 20 % dodatek korostopa zam enja 15 % potrebnega ce­ menta v betonu za toliko lahko zm anjšam o doziran je ce­ menta. Vzorec malte podvržene vplivu 10% raztopine (NH4)2S04 I — Malta brez dodatka »K0R0ST0P«-a (PC-20Z-45)1 I II — Malta z dodatkom 15 % »K0R0ST0P«-a (PC-20z-45)’ D elovanje korostopa je bilo preskušeno v obsežnih la­ boratorijskih preiskavah. Pri tem so b ile uporabljene m ed­ narodno sprejete m etode in kriteriji ocenjevanja. Učinek korostopa kot antikorozijskega dodatka betonu in cementnim maltam se vidi iz diagram ov in fotogra fij. Na preskusnih vzorcih, ki so vsebovali 5—15 %> dodatka korostopa, pri po­ gojih pospešene agresije nitratov in kloridov, niso v idni zna­ ki poškodb, pri p ogo jih istočasne kislinske in sulfatne agre­ sije je dosežena povečana odpornost. Na poizkusnih telesih brez dodatka korostopa so vidne razpoke in m očne poškodbe betona. Uporabnost korostopa za preprečevanje poškodb za­ radi alkalnosilikatne reaktivnosti peskov je preizkušena po m etodi ASTM C. 441. Pokazalo se je , da že pri dodatni k o ­ ličin i 3 % korostopa na težo cem enta dobim o pozitivne re­ zultate. K orostop je učinkovit antikorozivni dodatek betonu in cementni m alti za ob jek te v industriji um etnih gnojil, pre­ hram beni industriji, živinorejskih farm ah, ob jek tih na m orju, kakor tudi za vse ob jek te na kislih in sulfatnih tleh. D ozi­ ram o ga v količini od 10—20 %> na količino cem enta. Pripo­ ročam o pripravo betona z ne manj kot 300 kg cem enta po l m 3. Za konkretne rešitve se obrnite na naše strokovne službe. V sodelovanju z G l iz Zagreba proizvaja korostop Tovarna dušika Ruše TOZD P roizvodn ja krem enčevega peska Puconci. relativrv odnos upogibnih trdnosti I — Vzorci iz čistega PC (PC-45)', brez dodatka »KOROS- TOP«-a II — Vzorci iz PC z dodatkom žlindre (HOZ 45 L)2, in brez dodatka »KOROSTOP«-a lil — Vzorci iz sulfatnoodpornega cementa (PZ 45 F)2, in brez dodatka »K0R0ST0P«-a IV — Vzorci iz čistega PC (PC-45)', in z dodatkom 10% »KOROSTOP«-a V — Vzorci iz PC z dodatkom žlindre (HOZ 45 L)2, in z do­ datkom 5 % »KOROSTOP«-a ') Cement jugosl. proizvodnje 2! Cement nemške proizvodnje Gospodarsko razstavišče Ljubljana PE POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA G 3. Jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo 1.—7. april 1985 Gornja Gadgona PROGRAM SEJMA: — prostorsko planiranje in projektiranje — gradbeni materiali — visoka gradnja - groba gradnja zaključna in montažna instalacijska dela - industrializirani sistemi — nizka gradnja — vodogradnja — prezračevanje in ogrevanje ob racionalni rabi energije — stroji, oprema in orodje STROKOVNI PROGRAM: — Strokovna predavanja in posvetovanja o aktualnih temah na vseh področjih gradbene stroke in problematika jugoslovanskega in svetovnega gradbeništva — demonstracije, predvajanje filmov ter druge aktivnosti Sejem bo pomembna informacija za gradbeno stroko in priložnost za dogovarjanje in sklepanje pogodb GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LETO XXXIII Revijo izdaja: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej Bubnov Lektor: Alenka Raič Tehnični urednik: Dušan Lajovic Uredniški odbor: Negovan Božič, Vladimir Čadež, Jože Eržen, Ivan Jecelj, Andrej Komel, Stane Pavlin, Franc Cačovič, Branka Zatler Tisk: Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Ljubljana 1984 KAZALO Čl a n k i , St u d i j e , r a z p r a v e Ačanski Vukašin: Delno prednapeti b e t o n .......................................... 65 Ačanski Vukašin: Projektiranje in izvedba premostitvenih ob­ jektov po sistemu G r a d is ......................................... 118 Batistič Branko in Janežič Savo: Reševanje geološko-geotehnične problemati­ ke pri gradnji HE S o lk an ......................................... 197 Boštjančič Jože: Toplotna zaščita zgrad b .............................................. 221 Brajdič Stanka: Računalniško vodenje, naročanje, izdelava in obračun armature za AB konstrukcije . . . 72 Bubnov Sergej: Inženirska seizmologija v svetu in naši pred­ pisi za gradnjo na seizmičnih območjih . . 3 Bubnov Sergej: Gradbeništvo v procesu gospodarske stabili­ zacije ................................................................................... 151 Cerovšek Ivo: Začetki in razvoj laboratorijske opreme . . . 253 Fišer Simon: 25 let Gradisove stanovanjske gradnje, prvi d e l .......................................................................................... 41 Fišer Simon: 25 let Gradisove stanovanjske gradnje, drugi d e l ...........................................................................................89 Gamberger Andrej: Razvojno-razdskovalna dejavnost na področju tehnike za obvarovanje čistega okolja . . . 250 Janežič Savo in Batistič Branko: Reševanje geološko-geotehnične problematike pri gradnji HE S o lk a n .............................................. 197 Janežič Savo in Somrak Dušan: Izgradnja verige hidroelektrarn na Savi . . . 187 Jecelj Ivan: Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu SRS . 171 Jerkič Maver: Mednarodni trendi na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala . . . . 281 Jež Andrej in Ravnikar Jernej: Problematika gradnje elektrarn v obdobju 1945— 1982 .................................................................... 45 Ježovfnik Dušan: Laboratorijska dejavnost v GIP Gradis . . . 75 Josipovič Zdenko in Zupan Franc: Zapiranje gradbene jame hidroelektrarne Mavčiče na S a v i ....................................................107 Kaj želj Mirko: Gradnja Gradisovih montažnih hiš GMH . . 101 Kokol j Željko: Problematika MHE v SR Sloveniji . . . . 195 Kositer Franc: GIP Gradis — [nastanek in razvoj v 39 letih . 39 Koren Peter: Projekt New Qurna Bridge — Approaches, premostitveni o b jek ti..................................................... 53 KOvačec Janko: Veriga HE na M u r i .................................................... 192 Lapajne Svetko: Nosilec na elastični p o d la g i......................................13 Lapajne Andrej: 20 let uspehov Gradisa v ZR Nemčiji . . . . 60 Majaron Boris: Raziskovalna dejavnost v proizvodnih in pro­ jektivnih OZD gradbeništva....................................168 Marinčič Franc: Proizvodnja gradbenih strojev in opreme v GIP G r a d i s ................................................................... 105 Mars-Kloboves Milka: Samoupravna organiziranost Gradisa . . . 40 Mikoš Boris: Nekateri problemi angažiranja v tujini . . . 152 Nemec-Pečjak Marko: Informacijski podsistem materialnega poslo­ vanja v G r a d is u .........................................................130 Pečenko Boris: Obdelava projektov na področju Bližnjega vzhoda, Severne Afrike, Sovjetske zveze in Zahodne E v r o p e .......................................................... 50 Peteln Alfred: Gradisov delež pri pomorskih gradnjah . . . 93 Peteln Andrej: Sončna toplota je zastonj Pšunđer Mirko: Nekatere možnosti povečanja ekonomičnosti in produktivnosti gradbeništva.......................... Ravnikar Jernej in Jež Andrej: Problematika gradnje elektrarn v obdobju 1945— 1982 ........................................................................... Rebič Milenko: Porazdelitev kritične in porušne obremenitve in določitev faktorja pokljivosti..................... Rodošek Edo: Produktivnost dela v gradbeništvu — stanje in m ožnosti.............................................................. Schwarzbartl Ervin: Organizacija raziskovalnega dela v Gradisu . Skabeme Leon: Vzdrževanje stanovanj in spremljajočih ob­ jektov v n a s e lju .................................................... Skerbinek Boris: Gradnja montažnih objektov za potrebe in­ dustrije ......................................................................... Škulj Saša: Gradbeništvo v pogojih gospodarske stabili­ zacije .......................................................................... Slokan Vlado: 35-letni jubilej IB Elektroprojekta . . . . Somrak Dušan in Janežič Savo: Izgradnja verige hidroelektrarn na Savi . . Smolimsky Miro: Projekt — New Qurna Bridge and Approaches — cestogradnja.......................................................... Tomaževič Miha in Zamič Roko: Obnašanje armiranobetonskih okvirov z zida­ nimi polnili pri potresnih obtežbah . . . . Uhan Stane: Načrtovanje dosedanjega ra zv o ja ..................... Urbas Jože: Preventivna gradbena požarna zaščita . . . Volovšek Savo: Zvočna zaščita z g r a d b .......................................... Zadnik Branko: Dinamična analiza HE M avčiče.......................... Zafošnik Alfonz: Požari v h o t e l i h .................................................... Zupan Franc in Josipovič Zdenko: Zapiranje gradbene jame hidroelektrarne Mavčiče na S a v i .................................................... Zargi Peter: Zaščita objektov pred navlaženjem . . . . Zamič Roko in Tomaževič Miha: Obnašanje armiranobetonskih Okvirov z zi­ danimi polnili pri potresnih obtežbah . . . Žnidarič Jaš: Izboljšanje kakovosti gradbenih materialov in k o n s tr u k c ij ......................................................... IZ GRADBENE ZAKONODAJE Nekatere načelne in konkretne pripombe k pred­ logu za izdajo zakona o graditvi objektov . . 20 VESTI IN INFORMACIJE Prikaz raziskav izvajanih v letu 1983 iz progra­ ma RSS in PORS Graditeljstvo po program­ skih s k l o p i h ..............................................................22 Doktorati, magisteriji in diplome druge stopnje na oddelku za gradbeništvo in geodezijo FAGG 27 Strokovni izpiti v preteklosti in danes . . . . 30 Posvetovanje: Optimalizacija stanovanjske gra­ ditve v pogojih gospodarske stabilizacije . . 142 I® 6. zborovanje sekcije gradbenih konstruktorjev Slovenije .................................................... , . . 142 Nov laboratorij na F A G G ....................................... 175 4. simpozij tehnične b esed e .......................................150 Pozdravni govor predsednika predsedstva ZDGITS na zborovanju sekcije konstruktorjev Slo­ venije ............................................................................. 212 Jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo v Gornji Radgoni ........................................................................259 ' Kemija v g ra d ite ljs tv u ............................................287 Raziskave silikatnih veziv in gradiv.......................287 Mikrdračunalniški informacijski .sistem za hitro karakterizacijo snovi, pomembnih v grad­ beništvu ........................................................................288 Razvoj spektoskopskih in elektrokemijskih me­ tod za analizo gradbenih materialov . . . 288 Korozijska zaščita kovinskih površin v gradbe­ ništvu ..............................................................................289 Posvetovanje o sodobnih dosežkih na področju projektiranja, gradnje in vzdrževanja beton­ skih voziščnih k o n s tr u k c ij ............................290 Posvetovanje o problemih gradnje stanovanj . . 291 Poročilo o 6. zborovanju gradbenih konstruktorjev 292 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Gradbeni vestnik št. 3 - 4 ..............................................78 Gradbeni vestnik št. 5 - 6 ............................................134 Gradbeni vestnik št. 7 ................................................ 177 Gradbeni vestnik št. 9 -1 0 .......................................... 256 Gradbeni vestnik št. 1 1 - 1 2 ......................................... 293 JUBILEJI Cirilu Staniču za njegovih osemdeset..................... 140 Inž. Sergej Bubnov — sedemdesetletnik . . . . 213 IN MEMORIAM Borutu Maistru v s lo v o ...............................................141 163 45 233 160 110 276 270 157 186 187 98 237 87 223 225 203 285 207 227 237 229 INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA Sanacija zvočne izolacije ločnih sten Savo V o lo v še k ................................................................. 33 Problematika nepropustnosti kanalizacijskih si­ stemov mag\ Gojrnir Č e r n e ......................................................45 Dovodni kanal HE Zlatoličje — meritve specifične električne upoirnosti vode Anton D u l a r ................................................................... 181 Radialne napetosti v zakrivljenih lesenih leplje­ nih nosilcih — prvi del Jelena S rp č ič ...................................................................215 Radialne napetosti v zakrivljenih lesenih leplje­ nih nosilcih — drugi del Jelena S rp č ič .................................................................. 261 Umetne marmorne plošče Tomo Gečev, Janez Gjura in Anton Cuk . . 265 Možnosti raziskav protikonöziijske zaščite Ernest T trin k au s..........................................................297