O ODKUPNIH CENAH PAPRIKE
Nedavno so Zvezna lndustrij-9ka zbornica, Zveza kmetdjskih ibornic, Zveza trgovinskih zbor-nic in Zvezni urad za cene so-glasno določili nove c&ne m-dustrijske paprike. Čene so ne-koliko nižje od lanstkih, in to iz tehle razlogov:
Leta 1954 so bile površme, ki so bile posejane z indastrijsiko papriko, skorafl dvakrat večje kakor leta 1939, v le<tu 1955 pa so še na-dalje porastle. To po-veSanje je v glavnem nastalo zaradi stalnega povečevanja od-kupnih ce-n. Leta 1954 je cena zelene paprike porastla za 13 od-stotkov v letu 1955 še za na-daljnjih 12 odstobkov. med tem ko se je cena 1 kg zdrirbliene paprike poveEala za 50, potem pa še za 35 dinarjev.
Tako je nastal položaj, da proizvajamo vef te surovine, kakor pa je potr&bno. To pa ni privedlo do znižanja odkupnih cea, kakor t»i bilo pritakovati, to pa zato, ker tovarne niso vo-dile pravilne politike cen in ni-so pri odkupu nastopale arga-mizirano.
Nastada je očitna potreba, da se storijo ukrepi, ki bi zaosla-vili nadailjrtje hitro šireaje po-vršin paprike na škodo drugih kultur (ceto če bi bile potrebe po paipnki tudi večje, bi bilo treba teim potrebann zadostiti s puvečamjera povprečnega dono-sa). Ti ukrepi pa bodo pripo-mogli, da bodo tovarne dobile stirovime po bolj reatoi, nižji eeni, kar jim bo omogočllo, da bodo tudi same cenejše proda-jale končne izdelke. Zato so se dogovoriili za nove odkupne ce-ne, ki so nekaj nižje kakor la-ni, toda še vedno nad povpreč-jem iz leta 1953. Kmaiu potem pa so se pojavili vodje nekate-rih tovarn paprike, ki so pre-d-lagali, naij se odkupne cene pa-prike ae znižajo in trdili, da se kme4.ij5ikim proizvajalcem n« bo izpla-čalo   pridelovanje.
Pastitno ob strani dejstvo, da so se najbolj merodajne orga-nizacije proizvajalcev sporazu-mele. da bodo tudi nove cen« dajale dovoij pobude za pride-lovanje potre-bnih količin pa-prike. Porast zasejanih površin predstavlja satno po setoi pre-priSljiv dokaz. da 90 bile dose-danje cene pretirane.
S kakšnir«! motiwl potem predstavniki tovara branijosta-re cene. Ze na prvi pogled je absurden pojav, da saim kupec zahteva večj-o cemo za tisto 9U-rovino. ki je po vseh računih in  ocemah  lahko dobi  ceneje.
Menlmo. da se ne bomo zmo-tili, <5e re-čemo, da gre za ie precej ustaljeno »koniunktumo« poimovanje: važno je surovino preskrbeta po kakršnikali ce<ni, samo s čim raanjšim trudoim (y tem primeru v zve?.! z odktipom in kont.rahiranjem). Kar pa za-deva stroške, te pa tako in ta-ko p!ača potrošnik. Ce pa jih fcržišče kljub splošni konui-nkt.ii-ri ne prizna. se bo podjetje že znaš!o s pomočjo kredita, s š?e-kulativniim izvozom, ali s kaikš-nim drugim postranskiim po-slom.
Po vsem sodfrč, so bili torej motivi za odpor pro.ti zni-SanJu odkupnih con papri'ke pr&cej oziai, kar so predstavniki tovaro