v an ja podeželja, om ejen ih p redvsem n a obnovo naselij, se po 1. 1949 ob li­ k u je že trd e n organizem reg io n a ln eg a p la n iran ja , k i se loči n a m akroreg i- onalno te r k ra jevno . Po 1. 1956 p rid e s sp rem em bo po litike do la s tn iš tv a (odstop od v e č k ra t p r is iln e p o ti socializacije v k m e tijs tv u ) do oživitve g rad n je v p riv a tn e m se k to rju k m e tijs tv a , k a r vodi pogosto h kao tičn i po ­ zidavi podeželja. T udi v reg iona lnem p la n ira n ju p rid e do z n a tn ih sp re ­ m em b. U rb an is ti in p r ip ad n ik i d ru g ih s tro k se začen ja jo n ač rtn o u k v a r ja ­ t i s p rob lem i p ro sto rsk eg a razvo ja . Izob likovan i so b ili p rv i m odeli razv o ­ ja podeželja, tem elječ i n a C h ris ta lle r j e v i te o riji c e n tra ln ih k ra je v . Z zako­ nom o reg iona lnem p la n ira n ju 1. 1962 se začen ja n a č rtn e jš i razvoj podeže­ lja. Za v rsto pov ia tov so b ili izdelan i reg io n a ln i p lan i. S prem em be u p ra v ­ ne razd e litv e 1. 1973 so vodile k novem u p ris to p u do p la n ira n ja podeželja, k i sloni na občinah. Z geografskega sta lišča je zan im iv poskus k lasifikac ije podeželja na P oljskem , k i jo je izved la W. S t o l a . P oskus sloni n a o p red e litv i g lavn ih elem en tov p ro s to rsk e s tru k tu re podeželja . N a osnovi te m eljite g a p reg le ­ da d o sed an jih tipo logij se av to rica odloči za analizo pokazate ljev , k i p re d ­ s ta v lja jo p ro sto rsk o s tru k tu ro tr e h skup in fu n k cij: n o tra n jih (km etijstvo , gozdarstvo, rek rea c ija in tu r iz em ), zu n a n jih (in d u strija , ru d arstv o , g ra d ­ beništvo) te r s to ritv en ih . K er za ob ravnavano p ro b lem atik o n i m oč n a jti le tr e h s in te tičn ih pokazate ljev , je W. S to la iz b ra la šest znakov: gostoto poselitve, delež k m e tijsk ih površin , štev ilo zaposlen ih v k m e tijs tv u n a 100 ha k m e tijsk ih površin , štev ilo tu r is tič n ih poste lj n a 1 km2, delež n ekm eč­ kega p reb iv a ls tv a in štev ilo vozačev v d rža v n a p o d je tja n a 1000 ak tiv n ih p reb ivalcev . V sak od n av ed en ih šestih znakov je b il razd e ljen n a p e t ra z ­ redov, kom binacija znakov po n jihov i v red n o sti pa o p red e lju je tip pode­ želja. M arijan K lem enčič Struktura i funkcije ukladow przestrzenno - ekonom icznych, u red il Z. C hojnicki, U n iw ersy te t im. A dam a M ickiew icza, S eria G eografia nr. 18, Poznan, 1979, s tr . 166. V zborn iku , k i ga je u red il Z byszko C hojnicki, in k i p re d s ta v lja izseke iz š irš ih p roučevan j pozn an sk ih geografov, je posebej om enjena vloga p e ­ dagoškega in zn an stv en eg a dela prof. dr. S tan is lave Z a j c h o w s k e. Po n je n i zaslug i je P oznan posta l eden od vod iln ih sred išč d ru žb en e geografi­ je n a P oljskem . N jeno vlogo n a d a lju je (čep rav je p rof. Z ajchow ska še n a ­ p re j m očno ak tiv n a ) p ro f. dr. Zbyszko C hojnicki, v en d a r se zdi, da je u- spešnejš i p r i raz iskovalnem delu k o t pa v an im ac iji in v o den ju m lad ih geografov. K v a lite ta geografije v P o zn an ju je to likšna, da v sak n je n p rispevek zasluži posebno pozornost. To d o kazu je tu d i p red s ta v lje n i zborn ik , v vse­ b inskem pogledu izredno pester, p r i čem er p a je na jp o m em b n ejša n jegova teo re tično-m etodo loška s tran . Izp o stav iti v e lja n a p rim e r p rispevek , k i k r i­ tično p re tre sa u po rabo fak to rsk e analize v geog rafiji naselij, pa razp rav o o up o rab n o sti g rafov v g eo g ra fiji itd . P osam ezn i reg ionaln i p rob lem i so obdelan i s sodobnim i in v e č k ra t svo js tven im i m etodam i, n a p rim e r d n ev ­ n a m ig rac ija delovne sile s pom očjo v ek to rsk e analize. V k ra tk e m poročilu je nem ogoče p re d s ta v iti v sa g lavna spoznan ja te r n ak aza ti teo re tičn e in m etodološke osnove, ostane pa u p an je , da b i tu d i v slovensk i geografiji p rišlo do h itre jš ih p rem ik o v v sm eri »nove geografi­ je.« M a rijan K lem enčič Dve deli s področja pomožnih geografskih disciplin Več k o t razu m ljiv o je, da geograf n e sm e in ne m ore b iti om ejen le n a ta k o im enovano geografsko lite ra tu ro . P osebno v z a d n jih d ese tle tjih se je razv ila v rs ta zn an stv en ih disciplin , k i zadevajo v živo večino s trok , po- sebej še geografijo , č e p ra v posegajo v sam o srž geografske znanosti, v n je ­ no tehno log ijo , m etodologijo in celo teo rijo , j ih še n ism o u v rs tili m ed p o ­ m ožne geografske stroke, saj jih ne poznam o. P rim e r sta sp lošna te o ri ja si­ stem ov in k ib e rn e tik a . R azvili s ta se iz te žn je po p o en o ten ju znanosti, po is ­ k an ju splošne m etodologije, k i b i veljajla za vse ali vsaj za večino s trok . P r ­ vo fazo v te j sm eri je pom enil ob kop ičen ju p o datkov vdo r m atem atičn ih in s ta tis tičn ih m eto d v v rs to strok . U v a jan je k v a n tita tiv n ih m etod v geogra­ fijo š ir i m eje geografskega p roučevan ja , zato se v eč k ra t srečam o s p o j­ m om »nova geografija« . N ekoliko k asn e je si je u tr la p o t v geografijo še sp lošna te o ri ja sistem ov (R. J . C horley, B. B. L. B erry , P . H aggett, itd .) . D anes se e lem en ti splošne te o rije sistem ov že dokaj široko u p o rab lja jo v geog rafiji in sicer iz p rep riča n ja , da geografiji p r ire je n a sp lošna te o rija si­ stem ov bogati teoretično-m etodološko p la t geografskega p roučevan ja . Med štev ilno li te ra tu ro s p o d roč ja splošne te o rije sistem ov na j om enim le dve n a jn o v ejš i Teoria system ow zlozonych, W arszaw a, 1979, str. 382. Delo je prevod učbenika, ki so ga nap isa li ru sk i av to rji: Buslenko, K alašnikov in Kovalenko. U čbenik je, k o t je nap isano v uvodu, n am en jen širšem u krogu , vsem , ki jih zan im a p ro b lem a tik a zap le ten e jš ih sistem ov. V sebina je pod an a p re ­ g ledno in sistem atično , za razu m ev an je v rs te poglavij p a je p o treb n o do­ b ro poznavan je m atem atike . Za geografske nam en e je p rip rav n ejš i p riro čn ik Stefana Mynarskega: Llem enty teorii system ow i cybernetyki, PW N, W arszaw a, 1979, str. 187. Že iz naslova je razv idno , da gre za seznan itev z osnovam i te o rije s is te ­ m ov in k ib e rn e tik e . V sebina je raz d e lje n a n a sedem poglav ij: sistem in okolica; n a ra v n i in u m e tn i sistem i; s tru k tu ra sistem ov; p onašan je s is te ­ m ov; u rav n a v an je in vodenje; rav n o tež je in stab iln o st sistem ov; e lem enti in fo rm acij. V dodatku je poleg obsežnega seznam a lite ra tu re dodan s tv a r­ n i indeks. M arijan K lem enčič Iz ostale inozem ske geografske književnosti A. Bögli, Karsthydrographie und physische Speläologie B erlin - H eidel- berg-N ew Y ork 1978. 292 s tra n i 160 podob in 12 tabel. Č eprav je znana založba stro k o v n ih k n jig S p rin g e r 1. 1974 izdala Zötlo- vo K raško h idrogeologijo (glej poročilo v GV X LIX , 1977, s. 248—̂ 49!), se je po š tir ih le tih spe t odločila za n a tisk nove k rašk e h idro logije , to k ra t izpod peresa enega n a jb o lj zn an ih krasoslovcev, Š v icarja A lfreda Böglija. Obe kn jig i, čep rav s podobnim naslovom , s ta dejansko p recej različni. S k u p n a jim a je voda ko t o sredn je zan im anje , n jo pa ob ravnava Zotl bolj kot sam osto jn i elem ent, B ögliju pa je p redvsem nosilec k ra šk ih procesov in d e jav n ik k ra šk ih oblik. Speleologijo o b rav n av a ta oba širše, k o t k ra so ­ slovje. V saka od razm erom a š tev iln ih k ra šk ih m onografij, izdan ih v zadn jih d esetih le tih (glej GV 1973 in 1977) im a svojo p rednost. P red n o st Böglije- ve m onografije je p redvsem v k v an tita tiv n e m o b rav n a v an ju k ra šk ih po­ javov. Z ato je v n je j nadpoprečno m nogo štev ilk , fo rm u l in grafikonov. K dor se bo ho te l v okv iru k raso slo v ja bolj poglobiti v kem ične, fizikalne in h id rav ličn e zakonitosti, bo lahko s p ridom posegel po B öglijevi kn jig i ko t p riro čn ik u . To velja posebno za obsežno pog lav je o koroziji, v n jenem okv iru pa še posebej za korozijo m ešanice, s k a te ro se je Bögli vp isal v