PoStnlna otaSana ▼ gotovi nI Leto XVI., št, $01 Ljubljana, nedelja 29* decembra 1935 Cena t Din ^^ittvtuaivo. i_.jutuju.uix tvnaiijeva Ulica a. — reieioc St 312*. 3123, uuser-dtnl oddeleK: Ljubljana, Seieu-Durgova ui. A. — Tei 3492, 2492, Podružnica Maribor: Ciosposka ulica St. 11. — feieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. i. — Telefon St 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljub« 3124. 3125, 31266. IJana St 11.842, Praga Oslo 78.180, nmon 6+ i OS 24.1 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Medsebojna povezanost vsega sveta Ko je s pristankom na pariške mirovne predloge angleška vlada tako nenadno preokrenila svojo politično smernico v abesinski aferi, je ves svet začudeno povpraševal za razlogi te presenetljive spremembe. Četudi je prejšnji minister Hoare potem prevzel vso odgovornost na sebe, le malokdo verjame, da bi biil res postopal na lastno pest in ne vsaj po načelnem sporazumu z Baldvvinom in drugimi vodilnimi člani londonskega kabineta. Po Ed eno vem imenovanju^ za Hoareovega naslednika ie sicer angleška politika navidezno krenila nazaj^ v stari pravec, vendar se bo moralo šele po-kazati, ali gre pri tem za resno vol jo,_ ali pa le za začasen umik pred viharjem protestov, ki so se dvigali v angleški javnosti in tudi v dmgih evropskih deželah. Kakšen bo nadaljnji razvoj, je nemogoče soditi, dokler niso znani razlogi, ki so pred dobrim tednom privedli angleške državnike do pristanka r.a pariški kompromis. To vprašanje je zaradi tega še vedno ne le izredno zanimivo, marveč tudi izredno važno, saj zavisi od njega v veliki meri usoda Evirope v bližnji bodočnosti. Med vzroki, ki se jim ne da odrekati realnosti, je brez dvoma razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu in na vsem območju Tihega oceana. 2e včsiraj smo opozorili na veliko naraščanje napetosti med Japonsko in Rusijo. Pri sporu za zunanjo Mongolijo je navidez od evropskih držav res prizadeta samo Sovjetska Rusija, v bistvu pa gre pri ekspanziji japonskega imperializma v enaki meri tudi za interese britskega imperija. Znano je, da je Anglija dolgo naravnost podpirala Japonsko ter ji stala ob strani, ko je odrivala Rusijo od obal Tihega oceana. Polagoma pa se je pokazalo, da postaja japonsko osvojevanje nevarno vsem belim državam, ki so zainteresirane v področju Tihega oceana. B>lj in bolj se zato tudi v Angliji uveljavlja na-ziranje, da se bo treba angažirati za to, dia se postavijo meje širjenju japonskega vpliva in japonske vojaške oblasti. Prelom z dosedanjo prijateljsko politiko napram Japonski bi za Anglijo nikakor ne bil majhna stvar. Tem bolj usoden bi lahko bil, čim bolj je Anglija angažirana na dragih straneh. Ker pa se zdi, da odločitve ne bo mogoče več dolgo odlašati, je razumljivo, da bi Anglija zelo rada abesinsko afero likvidirala čim prej. 'Saj se ne da utajiti, da Japonska spretno izrablja nasprotja, ki pretresajo evropsko politično sfero, in da je njena nova imperialistična ofenziva v tesni zvezi z evropskimi konflikti. Na veliki konferenci, na kateri naj se pripravijo tla za novi sporazum o omejitvi pomorskega oboroževanja med Ameriko. Japonsko, Anglijo, Francijo ter Italijo, je Tokio postavi1 kategorično zahtevo po pariteti z Ameriko in Britanijo. To je gotovo danes najhujši problem med velikimi silami, zainteresiranimi ob Tihem oceanu. Zlasti so zoper načelo pomorske paritete v Londonu. ki se morajo po pravici sklicevati, da ležijo britanske kolonije raztresene po vsem svetu, dočim ima Japonska svojo posest brez primere bolj koncentrirano. Tudi Amerika se more s pridom sklicevati na podobne razloge. Njena posest sicer ne šteje kolonij na tolike dimenzije, toda vendar leži ob dveh oceanih in je za njeno varnost teže skrbeti, kljub temu da je Panamski prekop omogočil hitrejši prehod iz enega oceanskega področja v drugega. Stvarni razlogi govorijo prav gotovo zoper pariteto, toda kakor vselej v podobnih situacijah ne odločajo samo racionalni momenti, marveč mnogo krepkejši nagibi in argumenti, to je dejstva fizične moči. In na to gradi Japonska, pa je za to jako malo upanja, da bi se dala pregovoriti. Zakaj malokatera država je s toliko sistematičnostjo, pa hkrati s toliko brutalnostjo stremela za svojim eks-panzivnim in imperialističnim ciljem kakor to dela Japonska. Odnošaji napram Japonski so važni za London še prav posebno z vidika njenega kolonialnega sestava. Ob Tihem oceanu leži Avstralija in Nova Zelandija, dva napredujoča dominiona, Id nudita v izobilju zemlje, prikladne za japonsko kolonizacijo. Zato je tamkaj strah pred japonsko ekspainzivnostjo posebno velik in zato je tamkaj prijateljstvo s Tokiom najmanj popularno. Še posebno se bo nerazpoloženje stopnjevalo sedaj, ko se je pričela Amerika umikati s Filipinov. Dokler je prevladovala v Washingtonu ekspanzivna politika, se je ena njenih glavnih smeri obračala čez Tihi ocean. Takrat se je govorilo o bodoči vojni med Ameriko in Japonsko kot o naibližnjri vojni nevarnosti na svetu. Odtlej se situacija močno spremenila. Amerika se je v svoji zunanji politiki popolnoma pre-orientirala in je opustila vsako misel na ekspanzijo. Osamosvojitev Filipinov je eden najbolj vidnih izrazov te nove politike. Za Avstralijo in Novo Zelandijo pomeni ta sprememba povečano obremenitev, s tem pa tudi za Anglijo. Po;ge- Pyrrhova zmaga Lavala Po celodnevni, mestoma viharni debati je bil snoči v poslanski zbornici samo z večino 43 glasov sprejet vladni predlog o prehodu na dnevni red Pariz, 28. decembra. raw. Z naraščajočo napetostjo je vsa francoska, pa tudi mednarodna javnost pričakovala izid današnje parlamentarne bitke med La-valom in nasprotniki njegove zunanje politike. Debata, ki se je pričela včeraj popoldne z velikim Lavalovim govorom, se je nadaljevala danes ves dan ter je dosegla v večernih urah, ko je ponovno povzel besedo Laval, svoj višek. Današnja razprava je bila mestoma zelo razburljiva. Levičarske skupine so ostro kritizirale Lavala in njegovo politiko in mu očitale, da je povzročil s "vojim oklevanjem na levo in desno splošno ne-sigurnost v Evropi. Prišlo je do tako razburljivih prizorov, da je moral predsednik zbornice sejo ponovno prekiniti. Pri zaključnem glasovanju je dobil samo 43 glasov večine, kar po splošnem pričakovanju ne bo ostalo brez daleko-sežnih posledic. Značilno je namreč dejstvo, da so vsi govorniki radikalno socialistične stranke, ki ima v vladi več ministrov, ostro kritizira« Lavala. iz cesar sklepa io, da bo prišlo sedaj do de-misiie radika'skih ministrov, kar bi povzročilo seveda tudi padec Lavala. Isto mnenje izražajo tudi vsi današnji Msti, ki sodijo, da ie postal položaj Lavalove vlade nevzdržen, čeravno notranjepolitični razlogi eovore proti izzivanju vladne krize v sedan jem trenutku mednarodne napetosti. Nadaljevanje debate Ni sinočnji seji ie govoril med drugimi še predsednik radiikal.ske frakcije Delbos, ki je ostro kritizirali Lavalovo politiko me-šetarienja na račun kolektivne varnosti in Društva narodov ter z obžalovanjem ugotovil. da je Laval izgubil zaupanje radikalnih socialistov. Njegov govor Je predstavljal. senzacijo dneva, ker so že v tem videli znak. da bodo radikalni socialisti glasovali proti vladi Za njim je poslanec Telier zagovarjal pčlitilko sankcij proti Italiji, toda Francija ne sme prevzeti vsega rizika. Izjavil se je za načela Društva narodov in priznal Lavalu, da stremi njegova politika po ohranitvi miru. Zato kljub neuspehu zasluži priznanje in zaupnico. Komunist Peri je odločno nastopil proti favoriziranju Italije in zamerja>l Lavalu, da se ni oziral v enaki meri na položaj in stališče Abesinije. ki je enakopravni član Društva narodov. Kritiziral je tudi politiko sankcij in izjavit da bo glasoval za nezaupnico La valovi vladi. Po govoru poslanca nezavisnih socialistov Sterna, ki je govori] o krizi Društva narodov, je bala sinočnja seja ob 21.30 prekinjena. Današnja dopoldanska seja je bila v znaku vedno večje nervoznosti. Posamezni govorniki so začeli medsebojno obračunavati ter je ponovno prišlo do hudega prerekanja med levico in desnico. Kaže da je današnja zunanja politična debata znova poostrila notranjepolitično napetost, ki 6e je zadnje dni že nekoliko polegla Demokratski poslanec Peze je naglašal, da je bil doslej pakt Društva narodov osnova francoske zunanje politike. Francija je doslej vedno podčrtava la potrebo kolektivnega nastopa in zahtevala podporo vseh č'anic za primer, da b; bila sama napadena. Sedaj, ko je napadena druga članica Društva narodov, pa Francija okleva Kako more potem še računati na pomoč drugih, če sama ne daje dobrega zgleda. Laval je s svojo politiko izpodkopal vsa zavezništva Francije Poslanec desnice Grand. maison se je bavil g pomorsko konferenco, oije neuspeh bo Škodoval prestižu Društva narodov ki ie že itak hudo omaian Vihar v zbornici Popoldanska seja se ie pričela ob 15 in je biila zelo viharna Socialist Viento je kritiziral Lavalove politiko očitajoč mu da je zapustil tradicionalno zunanjo politiko Francije, slonečo na načelu vzaiemne pomoči Republikanec Dennet je branil Lavala in izjavil, da bo glasoval za vlado Med njegovim govorom je prišlo do hudega prerekanja ter je moral predsednik sejo prekiniti. Posvetovanja frakcij Med prekinitvijo seje so imele vse parlamentarne frakcije konference, na katerih so razpravljale o stališču, k naj ga zavzamejo pr glasovanju Se.ie nekaterih frakcij so bile zelo burne ker so bila mnenja deljena Narbolj viharna je b'V> seja radikalnih socialistov, ki so bili razcepljeni. Večina pa je bila za to da se izreče La_ valu zaupnica in je pooblastila predsednika frakcije da vloži tozadevni predlog o prehodu na dnevni red. Po zopetni otvoritvi seje je govoril des- ničarski poslanec Haye, ki je btanfl Lavah, in naglašal, da tudi njegov naslednik ne bo mogel postopati drugače. Padec Lavala v sedanjem trenutku bi napravil vtis, kakor da je moral odstopiti pod pritiskom engie-ške javnosti. Radikalni poslanec Monzie je obširno kritiziral celokupno Lavalovo politiko in mu očital, da je povzročil zmedo v Srednji m Vzhodni Evropi Z obžalovanjem bodo zaradi tega radikalni socialisti glasovali proti Vladi, v kateri imajo svoje zastopnike. Pozornost je zbudil nastop desničarskega poslanca Herauda, ki je izjavil, da bo glasoval proti vladi, ki je škodovala interesom Francije. Laval brani svojo politiko Ob 19. je stopil na govorniški oder ministrski predsednik '.aval in v skoro eno-urnem govoru odgovoril na kritiko posameznih govornikov. V svojem govoru je med drugim izvajal: Pn svojem odgovoru na tendenčni proces. ki se vodi proti meni. se hočem nasloniti samo na dejstva. Na tej podlaga mi bo lahko odgovoriti. Nisem se nikoli izneveril naiktu DN in obveznostim Francije do DN Dne 3. septembra sem na zborovanju DN izjavil, da temelji francoska politika docela na načelih DN in da bi smatrali vsako kršitev kolektivne varnosti za kršitev naše lastne varnosti. Seda i hočem poizkusiti v podrobnostih odgovoriti na vprašanja, ki so se čula v teku debate. Pred pričetkom sovražnosti v Afriki bi bil lahko, ne da fr se bil izneveril DN. ostal pasiven. S tem bi sledil samo zgledu večine drugih držav, članic DN. Toda že 10 septembra sem imel v Ženevi razgovore z angleškim zunanjim ministrom Hoareom in zunanjim ministrom Edenom. Ze takrat smo razpravljali o vprašanju, kako bi se v primeru napada spravil v tek mehanizem kolektivne varnosti in sankcij, to smo storili že dolgo pred sklepom sve. ta DN. Že takrat sem se z angleškima ministroma sporazumel o tem, da se izključijo vsi vojaški ukrepi, kakor tudi ukrepi, ki bi dovedli do blokade, končno tudi, da se izključi zatvoritev prekopa. Ze takrat smo sporazumno izločili vSe, kar bi moglo povzročiti vojno proti Italiji. Omejili smo se na finančne in gospodarske sankcije. Nato je Laval opisal zgodovino in deilo-vanie ženevskega sarakcijskega odbora in od njega sklenjene gospodarske in finančne ukrepe, ki jih je Francija vedno vestno izvajala. Vprašanje razširjenja in poostritve sankcij se je sporazumno s kanadskim delegatom stavilo na dnevni red sanacijskega odbora. Takrat sem predlagal od_ goditev odločitve sankedjskega odbora, toda le zaradi tega, ker so me zadržaivali notranje politični pasti. Vendar sem sma- tral za svojo dolžnost da se pred poostritvijo sankcij odkritosrčno razgovorim z angleškim tovarišem Hoarejem o morebitnih posledicah. Pariški razgovori so se vršili v okviru mandata, ki smo ga dobili v ženevi na predlog belgijskega ministrskega predsednika. V pariških mirovnih načrtih smo vedno videli le osnovo za sporazum, ne pa nelz-premenljiv in neelastičen načrt. Z vso odločnostjo pa moram odklanjati očitek, da sam oslabil odnošaje Francije do Anglije in da sem kompromitiral bodočnost fran-cosko-angleške antante. Vprašanje petrolej-skih sankcij še ni aktualno. Angleška vlada je sarna izjavila, da je proglasitev vezana na pogoj, da bodo tudi one države, ki niso članice DN, sodelovale pri tem ukrepu. Ameriški kongres pa se najbrže ne bo pred drugo polovico januarja bavil z razširjenjem nevtralnosti. Očita se francoski vladi, da še ni mobilizirala niti enega vojaka, niti ene vojne ladje( da bi v primeru spora v Sredozemskem morju izpolnila svoje obveznosti glede pomoči. Izjaviti moram i da so tehnične podrobnosti tega varnostnega ukrepa Po točka 3 člena 16 pakta DN odvisne od odločitve DN. Društvo narodov pa dosedaj še ni imelo prilike priporočati takih likrepov. Dne 18. oktobra sem kot odgovor na vprašanje angleške vlade izročil angleškemu poslaniku v Parizu noto, ki potrjuje da francoska vlada brez pridržka priznava svoje obveznosti do DN v smislu člena Končno je izjavil L®val, da ne žedi posebnega sporazuma med Francijo in Nemčijo, marveč smatra za potrebno, da se doseže nemško-franoosfco zbližan je v okviru kolektivne varnosti Evrope. Svoj govor je končal Laval z apelom na poslansko ibornieo, naj dobro premisli vse posledice, ki lahko nastanejo sa Francije. ako pride do spremembe zunanjepolitičnega kurza Francije, čije varnost počiva slej ko prej na načelih Društva narodov ia na vzajemnem sodelovanju z Anglijo. Glasovanje Z 20 glasovi odklonjena nezaupnica Ob 20.15 je predsednik ob največji napetosti odredil glasovanje. Najprvo je prišla na glasovanje resolucija radikalnih socialistov, ki izreka vladi nezaupnico. Zbornica je to resolucijo z 20 glasovi večine odklonila. Od 612 poslancev se je glasovanja udeležilo 572. tako da bi znašala nadpolo-vična večina 287 glasov. Predlog radikalne frakcije je bil zavrnjen z 296 glasovi proti 276, tako da je za vlado glasovalo 10 poslancev manj, kakor pa znaša polovica vseh poslancev. in pičla večina za zaupnico Sledilo je glasovanje o vladnem predlogu prehoda na dnevni red, na katerega je Laval vezal zaupnico. Za predlog so glasovali 804 poslanci, proti pa 261, tako da je vlada dobila 43 glasov večine. Vladna večina je sprejela izid glasovanja s ploskanjem in ovacijami Lavalu, levica pa s protestom. Seja je bila ob 20.30 prekinjena ter 9e je nadaljevala ob 21. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem načrtu glede razpusta oboroženih strankarskih organizacij. Dnevni red, ki ga je sprejela zbornica, pravi: Francoska zbornica bo ostala zv«. sfa angleškorfrancoskim tradicijam^ odobrava izjave vlade ter jI zaupa, d& bo ob spoštovanju statuta DN nadaljevala svoje prizadevanje za mednarodni sporazum. Zbornica odklanja vsak dod&t*H predlo« ter prehaja na dnevni redi. Možnost ostavke Lavalove vlade Izid glasovanja je napravil v vladnih krogih dokaj porazen vtis. Posebno porat-no je dejstvo, da je velika večina radikalov glasovala proti vladi. Kakor splošno pričakujejo, bo posledica tega ostavka radikal-skih ministrov 9 Herriotom na čelo, kar be imelo za posledico krizo celotne vlade. Her-riot je takoj po glasovanju sklical konferenco svojih ožjih zaupnikov, Laval pa je odšel v Ellzejsko palačo, da poroča predsednika republike. Ce bo prišlo do ostavke radikalnih ministrov, se bo to zgodilo po vsej verjetnosti še nocoj, nakar bo tndi Laval takoj izvajal konsekvence. Odločitev pa se pričakuje najkasneje jutri dopoldne. Hil Belgijski kralj zopet posreduje Ponovni prihod kralja Leopolda III. v London tolmačijo kot njegovo novo posredovanje v sporu med Anglijo in Italijo London, 28. decembra, o. Politični krogi pripisujejo ponovnemu prihodu belgijskega kralja Leopolda III. v London velik pomen. Kralj Leopold je bil že pred nekaj tedni v Londonu in so se tedaj takoj po njegovem odhodu razširile govorice, da je osebno posredovali za mirno likvidacijo italijansko-abesinskega spora. In res je kmalu po kraljevem posredovanju odpotoval Hoare v Pariz in sklenil pariški sporazum. Belgijsko poslaništvo sicer izjavlja, da je kralj Leopold prispel v London samo zato. da bi si zdravil svoje bolne oči. zanimivo pa je. da specialista, ki ga imenuje komunike, sedaj sploh ni v Londonu in da na njegovi kliniki nmajo niti pojma o očesni bolezni belgijskega kralja Zaradi tega so se tudi sedaj pričeli širiti g'asovi. da je prišel kralj Leopold v London ponovno z namenom da posreduje med Italijo in Anglijo, katerih odnošaji so se v poslednjih dneh po Hoarejev; ostavki znova hudo poslabšali. Tudi uradni komunike pravi, da jc krailj Leopold prišel v London strogo ineogm-to, toda novinarji, ki so bili poslednji trenutek obveščeni o njegovem prihodu, so ugotovili, da je prispe] kljub silnemu viharju v Rokavskem prelivu Njegov par-nik je res prispel z nekaj ur zamude Po informacijah dobro poučenih krogov naj bi Leopold paralizirai radikalni nastop Ede-na proti Italiji. Preprečil naj bi uvedbo petrolej siki h sankcij, ki bi vsekakor izzvala resne zapletljaje v Evropi in povzročila ponolno prekinitev odnošajev med Italijo čano nevarnost predstavlja ameriški umik za Rusijo, ker je Japonska sedaj osvobojena strahu pred Ameriko in se lahko tem bolj neženirano obrača na zapad. Da je večja angažiranost Rusije v Aziji zvezana z zmanjšanjem n;'ene moči v Evropi, je naravno. Ravno tako pa je naravno, da bi oslabljena Rusija bila huda skušnjava za nekatere evropske države. Tako se vrti to zapleteno ko1© mednarodnih povezanosti brez kon<-~ i,n kraja. Japonski ofenzivni sunki so opo-mrnjevakii alarm, da so v Tokiu posprav- ljeni iin odločeni brezobzirno izrabiti ugodno priliko, ki bi jim jo nudili eventualni zapleti ja ji v Evropi. Več ko verjetno je, da je vse to okrepilo angleško željo po skorajšnji likvidaciji abesinskega konflikta. Ker pa angleški državniki niso tako kratkovidni, da ne bi b'ii s tem razvojem že v naprej računali, je pa tudi verjetno, da položaj ob Tihem oceanu ni bi/l edini in niti ne glavni nagib za njihovo novo abesinsko politiko. Kaj je b5lo zare= odločilno, 'ot morala pokazati šale bodočnost. in Anglijo. Pri tem poudarjajo, da je kralj Leopold v skrbeh tudi iz čisto dinastičnih razlogov. Znano je namreč, da je 6vak italijanskega prestolonaslednika, ki bo prej ali slej postal italijanski kralj, in bi imel gotovo velike težave, če bi ostali tudi v bodoče napeti odnošaji med Italijo in Anglijo, katere prijateljstvo se je zaradi Mus-solinijeve vojaške ekspedicije proti 'Abesiniji v zadnjem času tako zelo omajalo. Do srede januarja ni pričakovati izpremembe situacije Londo", 38. decembra. AA. Londonski listi so mnenja, da do srede januarja ni pričakovati novih diplomatskih Poskusov za ureditev italijansko-abesinskega spora, zlasti, ker je angleški poslanik v Rimu odpotoval v London na tritedenski dopust- »Morningpost, opozarja v zvezi e poga, janji, ki jih vodijo zastopniki Velike Britanije z državama ob Sredozemskem morju o izvajanju vseh določb čl. 16. pakta DN, da je Turčija pripravljena na odločno iz, vajanje določil pakta in da pri tem niti ne zahteva, da bi se razveljavile določbe lansannske pogodbe, ki prepoveduje Turčiji utrjevanje dardanelskih ožin. Poslanik Drunitnontf odpotoval v London Rim, 28. decembra, d. Danes je angleški poslanik Eric Drummond odipotova] na tritedenski dtpust v Anglijo. V političnih knogih označujejo njeglofv odhod v tem smialia, da se v italijansfco-ai>esinskeoa sporo ne morejo pričakovati v bližnjem času nobeni ro&niemibnejgi dogodki. Operacija praškega poslanika dr. Protiča Bratislava, 28. decembra, g. Jragoeloven-skemu poslaniku v PVagi dr. Protiča, ki je bil prvi dan Božiča na službenem potovanju v Beograd, je med vožnjo postalo tako slabo, da so ga v Bratislavi morali spraviti v sanatorij, kjer pokazala potreba takojišnje operacije slepiča. Operacija jo dobro uspela ter je stanje poslanika zadovoljivo. Odklonjena avstrijska prošnja VVashlngfon, 28. decem/bra. AA, Zona. nje ministrstvo je odlklonHo prošnjo av, strijske v]a*ie za odgoditev odplačila 405.000 dolarjev, ki zapade 1. januarja za posojilo 24 milijonov dolarjev. T0 Posojilo je Amerika posodila Avstriji za zimsko Pomoč 1. 1920. Ministrstvo je svoj odgovor utemeljilo, da bi moglo aivstrijski prošnji ustreči samo s pri9tamkom kom, gresa. Samomor kitajskega generala Nanking, 28. decembra. AA. Stari revo. lucionami general Hsuifanting, šetf generalnega štaba prve armade je snoči izvrši] samomor. V svoji ©Poroki pravi, da ir, bvuje kri in srce za t«, da bi se voditelji Kitajske prebudili in ee otresli lastnega egoizma Njegova žrtev naj zbudi v vsem narodu odločen odpor proti Japonski Carigrajski patrijarh v agoniji Atene, 28. decembra. AA. Iz Carigrada Poročajo, da patrijarh Potije H. umira. Beneseva novoletna poslanica Praga, 28. decembra, p. Predsednik Beneš je imel danes po radiu kratek novoletni nagovor. Govor so posneli za zvočni film, ki ga bodo po vseh češkoslovaških kinematografih predvajali ob novem letu kot poslanico prezidenta republike. Poslanica se glasi: »Kot predsednik češkoslovaške republike bom šel po isti noti kakor prvi predsednik, ter bom storil vse. kar je v mojih močeh, da bo prihodnje leto paim po gvgtu in v državi, da se čim prej popravijo gospodarske in socialne razmere, da končno zmaga zavest o potrebi kolektivnega in konstruktivnega sodelovanja na medmarodnem področju, da ostane češkoslovaška republika, ki je bila vselej močna trdnjava mednarodnega miru, tudi v burnih časih sijajen svetilnik diascijpliniirane in zrele demokracije-^ Božično politično zatišje Diplomatski lov na Belju — Narodna skupščina se bo sestala sredi Januarja — Današnji opozicijski shodi Beograd, 28. decembra, p. Radi kato liških božičnih praznikov in bližajoče* ga se pravoslavnega božiča je v beo* grajskih politič. krogih precejšnje zatiš= je. Večina ministrov je odsotna. Pred* sednisk vlade se nahaja na Belju, kjer se te dni vršijo veliki lovi na divje pre* šiče in jelene. Na lov je povabljeno veliko število prijateljev predsednika in celokupni diplomatski zbor. Prihod* nja seja vlade se bo vršila najbrž še* le po Novem letu. Tudi skupščinski odbori se sestane* jo zopet šele prve dni januarja. Nav* zlic temu je bilo v Narodni skupščini danes precej poslancev. Neodvisni klub jugoslovenskih poslancev je skli* cal za danes sejo, ki je trajala dopol* one in popoldne in na kateri se je vr* šila obširna razprava o politični situa* ciji, kakršna je nastala zaradi spora v JRZ in dogodkov v vodstvu JMO. Kakor je izjavil predsednik narodne skupščine novinarjem se bo narodna skupščina sestala okrog 15. januarja ter izročila državni proračun, ki ji je se» daj tudi že v podrobnostih predložen, svojemu finančnemu odboru. Vlada ra* čuna, da bo finančni odbor mogel kon* čati svoje delo do konca januarja in 1»! se naj proračunska razprava v p le* numu pričela prve dni februarja. V drugi polovici januarja bodo v skup« ščinskih odborih končane tudi razpra* ve o trgovskem in zadružnem zakonu in bosta ta dva projekta zrela za skle* panje v plenumu narodne skupščine. Kar se tiče zakona o prekrških, izgle* da, da bodo razprave o njem za en* krat odložene. Načrti političnih zako* nov skupščini še niso predloženi. Za jutri je sklicanih zopet nekaj opozicijskih shodov beograjskih opo* zicionalnih voditeljev. Davidovič bo govoril v Skoplju, dr. Dragoljub Jova* novič in dr. Ribar sta sklicala shod v Starem Bečeju ter povabila tudi pred* stavnike SDK iz Vojvodine dr. Kosti* ča, dr. Moča in dr. Nagya. Vsi trije pa so odklonili, češ da njim samim zbo* rovanja niso dovoljena, na shode beo* grajske opozicije pa v teh okolnostih ne marajo iti. Beograd. 26. decembra, p. O seji jugo. slovensikega nacionalnega nezavisnega poslanskega kluba je bilo nocoj izdano poslednje poročilo: Jugoslovenski nacionalni nezavisni poslanski klub ie na svoji seji dne 28 decembra razpravljal o politični situacij* in v tem pravcu 6prejel potrebne sklene. Izvajaioč določbe svojih^ statutov, je klub soglasno izvolil svoj izvršni odbor, ki mu naeeluje narodni poslanec Vasa Jovanovič. Izvršni odbor je dobil vsa potrebna navodila za svoje delo. Madžarski strah % izgovor za nova nasilja Madžarski šovinisti govore o možnosti druge delitve Bfadžarske in zahtevajo popolno iztrebljenje manjšin Bratislava, 26. decembra Budimpeštanski list »Pesti Hirlap« je nedavno objavil članek znanega pisatelja Ko-lomana Porzselta, ki zahteva, da se mora po vsej Madžarski obnoviti in poživiti delovanje madžarizacijskih društev, kakršno je cvetelo zadnjih 40 let pred svetovno vojno. Omenjeni pisatelj pravi v svojem članku: »Madžari danes preglasno zahtevajo pred vsem svetom vzpostavo nekdanje Ogrske. Doma pa se na skrivnem iušlja, da bi bilo dobro, ko bi se posrečilo obdržati vsaj stanje, kakršno je danes, kajti ne smemo si prikrivati, da se na mnogih mestih razpravlja o novi delitvi Madžarske«. Zaradi tega Je treba vsaj današnjo državo popolnoma pomadžariti. Stotisoči Nemcev in Slovakov. dalje desettisoči Rumunov in Srbov so še vedno grd madež na ščitu madžarske narodne države, ne glede na to. da so ti znatni tujerodni drobci tudi velika opasnost za Madžare, ker so biološko krepkejši od Madžarov in se tudi hitreje množe. Madža-rizacijska društva bodo imela dovolj dela v občinah, kjer je drugorodni živelj tako močan, da izpodriva večinsko narodnost. :Pred vojno«, pravi pisatelj,» ni bilo časopisa, ministra, poslanca ali. državnega uradnika, ki ne bi bil oa vso moč pospeševal madžarizacijo«. V Budimpešti so doslej skrbno tajili to dejstvo in se izgovarjali le na silno kulturno moč madžarskega žiVlja, ki je privlačila tujerodce v okrilje madžar-stva. Pisec celo opravičuje grofa Tiszo, češ, da je vodil manjšinam prijazno politiko^ le na videz, v resnici pa je madžarskemu šolskemu društvu »Julian« omogočal, da je celo na Hrvatskem otvarjalo šole, ter je trajno podpiral madžarske šole tudi v. Romuniji. Vsekakor je zanimivo, da nasilnik Tisza velja med Madžari za moža, čegar politika je bila naklonjena manjšinskim narodom, dočim Slovaki, Jugosloveni in Rumu ni niso mogli odkriti niti sence takega videza. Pisatelj Porzselt priporoča sedaj Madžarom ista sredstva, kakršna so uporabljali pred vojno: v madžarskih mejah ne sme nihče govoriti drugače ■ kakor madžarsko. Učitelje, zdravnike, duhovnike, državne in samoupravne uradnike je treba za tujerodne kraje izbirati tako, da ne bodo znali niti besedice drugega jezika. Ta zahteva naj tvori temelj usposobljenosti za službo v ne-madžarskih krajih. Bivši predednik društva »Julian« Thal-loczy je tik po vojni izjavil, da se je madžarska politika nasproti Hrvatom izkazala za popolnoma ponesrečeno. Madžarski državniki so se hvalili, da so o priliki sklepanja pogodbe Hrvate temeljito opeharili, ko so jim vzeli odločanje o finančnih in železniških zadevah. Kratkovidnost pa se je kaj kmalu izkazala, ko so Hrvatje kljub finančni nesamostojnosti obdržali v rokah šolstvo in (o je bii najhujši udarec madžarske- mu gospodstvu. Z madžarskimi in brez hrvatskih šol bi se bilo madžarstvo utrdilo tudi na Hrvatskem, tako pa je šola sproti podirala, kar se je posrečilo s trudom zgraditi politikom in uradnikom. Ta Thalloczyjeva žalostinka je zelo značilna vendar ni popolnoma utemeljena. Saj vidimo, da so bile na Madžarskem narodnosti oropane vseh šol, da je državno šolstvo bilo samo stroj za pomadžarjenje, pa se Budimpešti vendar ni posrečilo izbrisati z lica zemlje Slovakov, Srbov. Slovencev, Rumunov in Nemcev. Vladajoča madžarska narodnost je štela komaj 45V zadnjih dveh letih je bilo pomadžarjeno 170.020 imen ali to ne zadostuje, kajti ne-madžarskih imen je še 2,200.000. Inozemstvo sicer obsoja to početje, ali nam ne preostaja drugega, ako hočemo z vsem poudarkom delovati za vrnitev odtrganih delov domovine. To prepleskavanje je v inozemstvu že rodilo izvestno nejevoljo. Celo v prijateljski Nemčiji se v časopisju pojavljajo hudi napadi proti madžarski vladi, ki pritiska na izpremembo imen. Nemci celo pozivajo svojo vlado, naj v Budimpešti nastopi zoper to smešno madžarizacijo. V Budimpešti niso ostali dolžni odgovora in prete Nemcem, da bodo morebitni nemški ugovor smatrali za poseg v notranje zadeve, poslanec Ma-day je o tem govoril tudi v madžarski zbornici. Vložil je celo predlog za razširjenje madžarizacije imen«. Ta zakon bo zadel okoli 3 milijone ljudi, od katerih je 2,200.000 Madžarov. 800.000 pa jih pripada manjšinam. Vprašanje pa je ali bo Madžarom ta prijem pomagal in jih rešil pogina. Na nje pritiskajo od severa in juga Slovani. od vzhoda Rumuni. od za pada Nemci. Vsi ti narodi so politično in gospodarsko jačji in kar je odločilno — tudi biološko krepkejši od Madžarov. Urugvaj prekinil stike z Rusijo Izročitev potnih listov sovjetskemu poslaniku — Revolucionarna komunistična propaganda Montevideo, 28. decembra, d Urugvaj-ska vlada je prekinila diplomatske odnoša- | je s Sovjetsko Rusijo in takoj izročila sovjetskemu poslaniku Minkinu potne liste. V svojem službenem komunikeju vlada podrobno utemeljuje svoj sklep in pravi, da je nesporno ugotovila da je sovjetska vlada ne le podpirala komunistične ekmen-te v Urugvaju in revolucionarje v Braziliji temveč jim ie -ovjetski poslanik v Montevideu dajal tudi vsa potrebna sredstva. Urugvajska vlada je prišla zaradi tega v zelo neprijeten položaj Brazilski zunanji minister je namreč na seji ministrskega sveta lahko upravičeno izjavil d« se je morala Brazilija pri poslednjem poizkusu komunističnega prevrata braniti tudi proti napadom od zunaj Brazilski poslanik v Montevideu je dalje obvesti] uru-gvajsko vlado o podrobnostih, ki jih je ugotovila preiskava proti komunistom v Braziliji in ki jasno kažejo, da so sovjetski diptomatski zastopniki organizirali tajne zveze med komunisti v obeh državah. Preiskava, ki m jo uvedli urugvajski policij- Beležke Katoliška duhovščin* in politične stranke Nedavno je objavilo glasilo Katoliške akcije za drinsko banovino »Katolički tjed-nik« daljši članek o tem, kako je moglo dovoliti vodstvo slovenske Katoliške akcije duhovnikom, da se aktivno angažirajo v JRZ. Po tem članku je poslalo vodstvo slovenske Katoliške akcije »Katoličkemu tjedniku« daljši popravek, v katerem pravi, da je postavljeno od škofa in da stoji visoko nad vsako politiko. V kolikor so stopili posamezni njeni člani duhovniki v JRZ, so to storili povsem neodvisno od vodstva Katoliške akcije. Sedaj odgovarja na ta popravek »Katoliški tjednik« z novim člankom pod naslovom »Dva tipa«. V članku pravi list, ki je tudi osebno glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča, med drugim: »Mi smo videli v tej vesti tendenco in očitek nedoslednosti Cerkve. In bilo je v resnici tudi tako. Kajti vsi so že dobro vedeli, kako je bilo v hrvatskih škofijah prepovedano duhovščini kandidirati, kakor tudi aktivno sodelovati v politiki ob priliki zadnjih volitev v narodno skupščino. Vse to je bilo izvršeno z utemeljitvijo, da se v duhu papeževih smernic in načel Katoliške akcije ne sme izpostavljati Cerkev niti posredno niti neposredno v aktivnem političnem delovanju. Naša hrvatska javnost je z zadovoljstvom in pohvalo sprejela to odločitev ter jo branila z načelnim razpravljanjem. Trditev, da postopajo sedaj škofje drugače, je pomenila kritiko, a morda tudi malo zlobne skep-se v iskrenost hrvatskih škofov. Zato smo se branili na edino mogoč način. V Sloveniji pa stvar očividno povsem drugače razumejo. Toda treba je jasno povedati, da so ostali hrvatski škofje dosledni samim sebi. Javnost se ne sme varati z lažmi, ka- Bolttim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — nemoteno in lahko. ski organi, je pokazala, de so bile informacije brazilskega poslanika točne Nadalje so v preiskavi ugotovili, da je sovjetsko poslaništvo v Montevideu izdelo celo vrsto čekov, ki so se glasili na zelo velike vsote, a njihovega namena ni mogoče jasno ugotoviti. Komunike opozarja nadalje na sklepe, ki so bili sprejeti na poslednjem kongresu komunistične hiternacionale glede povratka k prvotnim revolucionarnim in terorističnim metodam v posameznih državah. Nizozemski zastopnik je na tem kongresu še posebej govoril o Južni Ameriki, ki bi naj bila primerne za prve večje re-volucijonarne podvige. Ker je urugvajska vlada na osnovi vsega tega dognala da je sovjetsko poslaništvo v Montevideu središče celotne komunistične prevratniške akcije v Južni Ameriki, je predsednik republike v soglasju z vsemi člani -vlade sklenil prekiniti diplomatske odnošajt s Sovjetsko unijo m odredil' naj se sovjetskemu pos'"niku Minkinu takoj izroči potni list, kar se je tudi zgodilo. Abesinci zavzeli Abbi Addi Z zavzetjem glavnega mesta v Tembienu imajo Abesinci v rokah važno postojanko na karavanski poti proti Adui kor da bi bili predstavniki Cerkve zavzeli v najkrajšem času dve nasprotni si stališči in to povrh vsega še proti željam svojih vernikov.« Jasnosti o zanimivem vprašanju, zakaj nastopa katoliška duhovščina v slovenskih krajih popolnoma drugače kakor v hrvatskih, tudi ta članek v glasilu nadškofa dr. Sarioa ni prinesel. Najbrž namenoma ne. Klub JRZ v ljubljanskem mestnem svetu Klub ljubljanskih mestnih svetnikov JRZ se je na svoji včerajšnji seji konstituiral takole: predsednik odvetnik di. Josip Kamušič, podpredsednik odvetnik dr. Josip Ažman, tajnik Avgust Novak, zasebni uradnik Vzajemne zavarovalnice, tajnikov namestnik Viktor Kozamernik z Viča. Od 56 članov mestn^«« =ve*a j:h ie v klub vstopilo 43. i,Trgovski list" »Slovenca" V »Trgovskem listu«, ki je last bano-vinisike tiskarne »Merkur«, čitamo zanimivo notico, ki je naslovljena na »Slovenca« in med drugim pravi: »Že precej časa opažamo, da »Slovenec« v veSini svojih poročil izpušča zastopnike naših gospodarskih organizacij, zlasti pa zastopnike naše najvišje gospodarske organizacije — Zbornice Zg TOI. Ponovno se je zgodilo, da je »Slovenec« v svojem poročilu izpustil imena zastopnikov naših gospodarskih organizacij pri zborih, na katerih so baš govori teh zastopnikov vzbudili največ pozornosti. Naj ne misli' »Slovenec«, da smo napisali te vriftice iz kake osebne užaljenosti, temveč samo zato ker dokazuje to »talno zamolčevanje neodpustljivo omalovaževanje gospodarskih organizacij samih. V sedanjih časih ko imajo baš gospodarske organizacije glavno nalogo, da kljub vsem izvršenim napakam drugih faktorjev spravijo naše gospodarstvo zopet iz stiske, in ko s0 njihovi predlogi edini kažipot za pravilno državno gospodarsko politiko, je takšno omalovaževanje še zlasti napačno in obsodbe vredno. Upamo , dia bo »Slovenec« to svojo napako v bodoče popravil, če bi pa bilo to naše dobro mnenje zmotno, pa bodo gospodarske organizrc':e tudi znale varovati svoj ugled.« Ugotovitve učiteljstva v drinski banovini V Sarajevu se je vršila pred nekaj dnevi seja predsednikov sreskih društev Udruženja jugoslovenskih učiteljev iz drinske banovine. Seji je predsedoval predsednik banovinskega poverjeništva Stevan Bilčar. Posebna točka je bila posvečena pisanju ljubljanskega »Slovenca«, ki je napadel Učiteljsko udruženje, da se je pričelo brigati za svoje člane šele sedaj, dočim ni imelo poguma protestirati proti preganjanju učiteljev pod bivšimi režimi. Po daljši razpravi je bilo na seji soglasno ugotovljeno, da je Učiteljsko udruženje vedno branilo svoje člane, če so bili ti v resnici preganjani zaradi politike, in to ne glede na njihovo politično pripadnost, kakor tudi brez ozira na režim, ki je taka preganjanja zagrešil. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da ni osrednje vodsbvo Udruženja zanemarilo nitd enega slučaja pritožb svojih članov, ki so ga zaprosili za zaščito pred političnim preganjanjem. London, 28. decembra, a. Reuterjev urad poroča iz Addris Abebe: Po uspelem naskoku na italijanske domacinsk« čete so Abes-inci kljub hudemu italijanskemu topovskemu in mitraiješkemu ognju zavzeli Abbi Addi, glavno mesto v pokrajini Tembien. Italijanom so prišla na pomoč tudi težka bombna letala, rendar se jim kljub silnim naporom ni posrečilo zavrniti Abesince. Italijani so se umaknili severosapadno od Abbi / ddija in požiga jo na umiku vsa večja poslopja, posebno cerkve. Na bojišču je obležalo mrtvih med drugim tudi 20 italijanskih častnikov in podčastnikov, okoli 100 Italijanov pa je bilo ujetih. Najnovejši abesinski napadi, ki so se končali z zavzetjem Abbi Addija. so bili izvršeni po posebnem načrtu abesinskega vrhovnega poveljstva. Vse kaže, da hočejo Abesinci v Tembienu prebiti italijansko fronto. Ce se jim to posreči, bodo morali seveda Italijani naglo zaputiti tudi pokrajino Tigre. Ras Se-jum in ras Kasa imata vsekakor na razpolago zadosti čet in vojnega materijala. da prisilita Italijane k postopnemu umikanju na tem delu bojišča. Seveda pa se tudi sedaj še ne more govoriti o kakšni splošni abesinski ofenzivi, temveč gre še vedno samo za nepričakovane izolirane abesinske napade, čeprav večjega obsega. Italijani trdijo, da so odbili že več napadov. nriznavaio pa. da so imeli prejšnji teden velike izgube in da 'e ta teden padlo 400 italijanskih oficirjev in vojakov. Spretna abesinska taktika Addis Abeba, 28. decembra, d. Abesinski napad zapadno od Makale ob karavanski cesti, ki vodi v Tembien. potrjuje domnevo, da se more v kratkem pričakovati na sevemi fronti velika abesinska ofenziva. Po poročilih iz Desija vlada na fronti zelo živahno gibanje čet in municijskih transportov. Prvi cilj abesinske ofenzive na severni fronti bo bržkone osvoboditev Makale. Italijanske postojanke, ki so jih v zadnjih dneh osvojili Abesinci, so vse v Tem-bienskem pogorju. Italijanske čete je presenetil močan abesinski oddelek ter jih po kratkem boju pognal nazaj. Abesincem je poveljeval Haile Kebeda. eden izmed nižjih poveljnikov, podrejenih rasu Imru. Napad je bil izveden na tako presenetljiv način, da so Italijani zapustili v svojih postojankah znatno količino orožja in muni-cije. Da bi se Italijanom onemogočilo uporabljati njihovo tehnično popolnejše orožje za gotove namere, namerava abesinsko vrhovno poveljstvo še nadalje uporabljati taktiko posameznih presenetljivih napadov. Ta taktika, ki ima predvsem namen onemogočiti italijanske zveze z zaledjem, je imela že znatne uspehe.. v Nova bitka pri- Aksumu Asmara, 28. decembra, o. V bližini Aksuma Se je v pretekli noči razvila nova velika bitka, ki je trajala več ur. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Končno sta se oba nasprotnika umaknila. Novo orožje za Abesinijo London, 28. decembra, g. V krogih toka jsn jih paroplovnih. družb se doznava, da je prispela v Berbero velika pošiljatev oiofc-ja za Abesinijo, ki vsebuje 15 milijonov nabojev municije za puške, *XW pušk in 36 protiletalskih topov. Italijanski komunike Rim, 28. decembra. AA- Ministrstvo xa tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št 82: Naše izvidne kolone so se zapletle v manjše boje s sovražnimi četami v krajih zapadno od A f gage. Letalci so obstreljevali pokrajino ob Takazi in odsek ob Amba Alagiju. V bojih pri Addi Abbiju 22.. t. m. se je posebno odlikoval 22. eritrejski bataljon. Vaje italijanske vojne mornarice Masaua, 28. decembra, o. Italijansko "vojno brodovje na Rdečem morju je zaključilo svoje velike vojne vaje. Nevtralni pomorski opazovalci trdijo, da so manevri uspeli in da je vrhovno vodstvo zelo zadovoljno z zmožnostjo italijanske pomorske divizije na Rdečem morju, ki mo« biti pripravljena za vsak primer. Neguš ni postavil nobenih mirovnih pogojev Addis Abeba, 28. decembra, o. Službeni krogi demantirejo vesti, po katerih je baje neguš pooblastil ženevsko delegacijo » mirovna pogajanja. Cesar ni niti odobri pogojev, ki so jih včeraj objarvili inozemski listi. Finski Rdeči križ za Abesince Helsink/, 28. decembra. AiA. Danes je odpotoval v Abesinijo o»ri »Slovencu«. Komemoracija 1 za Fr. Gralenauerjem Ljubljana, 28. decembra. Na pobudo Kluba koroških Slovencev se je vršila nocoj v mestni zbornici komemoracija za pokojnim voditeljem koroških Slovencev Francetom Grafenauerjem. Žalnega zborovanja se jc udeležilo veliko število narodnega občinstva in mnogo odličnih nacionalnih delavcev, med njimi narodni poslanec dr. Fux, prvi podstarešina SKJ Gangl, predsednik Zveze naprednih jugoslovenskih starešin prof. dr. Zalokar, predsednik Branibora dr. Oblak, poleg številnih drugih koroških rojakov je bil navzoč tudi pokojnikov nečak, predsednik Jugoslovanskega profesorskega društva prof. Gra-fenauer. Dvorana je bila okrašena s sliko pokojnika, pred katero so položili slovenskih nageljnov in prižgali lučko. Žalni govor je imel predsednik Kluba koroških Slovencev državni tožilec dr. Fel-lacher. ki je očrtal pokojnikovo osebnost in njegovo delo. Na koncu so vsi zborovalci počastili Grafenauerjev spomin s trikratnim Slava! Izletniški vlaK iz Beograda na Jesenice Beograd, 28. decembra AA. Za pravoslavni božič bo vozil izletniški vlak Beo* grad-—Jesenice in nazaj z obiskom Bleda, Rateč—'Planice, Kranjske gore itd. Odhod iz Beograda 4. januarja ob 21., prihod na Jesenice 5. januarja ob 8.44, vrnitev z Jesenic 8. januarja ob 18.05 in prihod v Beo« grad 9. januarja ob 5.45. Vlajku bo pri. ključen jedilni vagon z znižanimi cenami od Zagreba do Jesenic in nazaj. Prodaja voznih listov se prične 1. januarja. Vsa Pojasnila se dobe na postajah. Naš kliring z Nemčijo Beograd, 28. decembra, o. Davi se je vrnil v Beograd guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, ki se je z načelnikom deviznega oddelka Narodne banke mudil v Berlinu, kjer je vodil pogajanja v zvezi z likvidacijo naših klirinških terjatev v Nemčiji. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, so bila ta pogajanja uspešno končana. Novi tiskovni ataše v Berlinu Beograd, 28. decembra, o. Za tiskovnega atašeja pri poslaništvu v Berlinu je imenovan znani beograjski novinar in književnik Miloš Crnjanski, urednik beograjskega tednika »Ideje«. Iz poštne službe ■Beograd, 28. decembra, p. Pošti' pulantka Eima Burdijan je premeščena iz Šoštanja r Celja. Revanša AIjehin-Euwe na Semmerittgu Dunaj, 27. decembra, g. Ravnateljstvo hotela »Panhans« na Semmeringu je povabilo svetovnega šahovskega prvaka Euwe-ja in bivšega svetovnega prvaka Aljehma na revanšno borbo na Semmeringu. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Deloma oblačno z meglo v dolinah. Temperatura mila, brez dežja. Dunajska vremenska napoved za nede, I jo: Milo vreme bo trajalo dalje. V enem do dveh dneh nritund za.padne.ga zraka z dežjem. Maši krapi tn ljndje Karla Bocaka pogreša ves Tržič Veličasten pogreb vzorno delavnega organizatorja . Tržič, 28. decembra K večnemu počitku smo ga položili na Štefanovo popoldne ob največji udeležbi naroda. Nad 350 gasilcev je korakaj za tržaško godbo, ka je pokojniku prav tako izkazala zadnjo čast kakor impozantna četa pevcev, ki mu je pod vodstvom g. Pla_ ninška zapela poslednji pozdrav pred gasilskim domom, potem v cerkvi in na pokopališču. Spremljal ga je ponosni sokolski prapor 6 četo Sokolov v kroju, spremljaj ga je prapor Bralnega društva, starešine med tržnškimd društvi sploh, poklonilo se mu je pet gasilskih praporov gorenjskih gasilskih društev, nad 25 vencev so nosila prijatelji v sprevodu, med kSterimd je b21 ood iz samih belih planik najlep-i; teopk) prerano umrlega pokojnika pa so tfnjzSBt samotež tržiški gasilci ob spremstvu jgasafekžh batked. Pred krsto in za njo se je jrol nepregleden sprevod pogrebeev. Kdo je bil Kare® Rocalk, kn mu je narod Da njegovi poslednji poti in ves čas njegove težke bolezni izkazoval takšno pozornost, fci je ne pomni nihče v Trž?ču? Bii je mož idealist, ki je za uresničenje svojih kteafeilh teženj doprinesel slednjo žrtev, In; mu ni bife nobena stvar pretežka, kadar je> šlo za zmago stvari, ki )o je spoznali &i potrebno. Roda se j© 31. oktobra 1892. leta. v Tržiču. Kot nadarjenega dečka, ki naj bi očetu, kleparskemu mojstru in vodovodnemu instalaterju, sledil v obrti, ga je dal ©če v ljubljansko realko, da bi kasneje odšel na tehniko. Z lahkoto je zmagoval muke in dovršil 6 razredov realke, ko mu je; v zorni mladosti 16 let umrl oče. Zapustil je šok) m se takoj posvetil očetovem« nasledstvu. Ko se je izučil kleparske obrti, je prevzel vodstvo zglednega podjetja. Svetovna vojna ga je iztrgala iz rok ustvarjanja in mu potisnila puško v roke. V dobrem spominu ga imajo vsi njegovi vojaški tovariši, zakaj pevca z lepim tenorjem nikjer ne zametu jejo. Po vojmi, boril se je tudi na Koroškem, se je posvetil svoji strokovni izpopolnitvi in obiskoval več tečajev za vodovodne naprave v Nemčiji. Mehaniziral je delavnico do največje mere in užival je kot strokovnjak najboljši sloves. Malo je med slovenskim obrtništvom mož, ki bi prosveti in organizaciji raznih kulturnih ustanov doprinesli take žrtve in pokazali take uspehe, kakor pokojnik. Že z osemnajstimi leti je stopil v vrste gasilcev in je takoj prevzel po6le tajnika najmočnejšega gasilskega društva na Gorenjskem V tistem času je bil poveJjevalni jezik tržiškiih gasilcev nemški in društvo krepka opora tržaškega nemškega stebra. Takoj po prevratu pa je bi? ravno pokojnik. ki je vso to navlako prvi dan zavrgel in privedel društvo v slovensko gasilsko zvezo. Sedaj se je lotil z vso vnemo organiziranja gasilstva, v tržiškem sodnem okraju. Zaporedoma so ee ustanovila samostojna gosiMoa društva v Lomu, v Ko-vorju, v Križah, pri Sv. Ara in v Bistrici. Njihovo število je naraslo tako, da so mogli ustanoviti samostojno gasilsko župo za tržiški sodni okraj. Kaj je biflo narav-nejše, kakor da so si izbrali za župmega načelnika svojega organizatorja Karla Bocaka. Bil je po letih najmlajši župni načelnik. Po reorganizaciji gasilstva je bila KINO UNION matineja danes ob 10.30 dop. po Din 4.50 Revija veselih »MICKY-MIŠK« Veselje za staro in mlado samostojna gasilska župa za sodna okraj tržiški ukinjena in spojena z ono za politični okraj Kranj. Tu je bil izvoljen sa žujpnega podpredsednika in je ostal do svoje smrti. Jasno je torej, da so ga gasilci na njegovi poslednji poti spremljali v tako impozantnem številu in plakali za njim kaikor za svojim gasilskim očetom, čeprav mu je bilo komaj 43 let. Za zasluge ga je Viteški kraflj odlikoval z redom Sv. Save V. stopnje, gasilska zveza pa s kolajno za gasilske zasluge. Njegovo zlato grlo in njegova govorniška spretnost nista nikdar zgrešili svojega cilja. Od leta 1919. je bil predsednik pevskega odseka Bralnega društva in on je bil poteg pevovodje g. Lajovica tista vez. ka je vezala pevsko družino tako tesno skupaj, da je dosegla povsod priznane uspehe. Na njegovo pobudo se je pevski zbor udeleževal skupnih koncertov Huba-dove župe. on je stalno navduševal pevce, da so vztrajali in redno prirejali po dva afti 3 samostojne koncerte na leto. On je znal izkoristiti sleherno priliko, da je pridobil prijatelje pevskemu zboru in pevce za različne skupne nastope ob prilikah, Id zahtevajo narodno enotnost. In zato rrrn je na njegovi posdednii poti zapelo skoro 80 pevskih gri. da veldčastnejše na-grobnice Tržič še ni slišal. Tržič je položil k večnemu počitku velikega organizatorja pevcev, ki je imel povsod same prijatelje in nobenega sovražnika. Kot obrtnik se je živahno udejstvoval v vseih obrtniških organizacijah in vodil v njih najrazličnejše funkcije. Na njegovo pobudo je Tržič med prvima slovenskimi kraji priredil veliko obrtno razstavo, ki je dosegla svoj namen popolnoma. Spoznal pa je tudi, de je Tržič kot mesto brez naseljenega zaledja na svojem severu, kjer se razprostirajo prelepe gore s ponosno Košuto kot krono, izrazit kraj za tujski promet Od mladih nog navgušen planinec in smučar se je udejstvoval tudi pri planinah in bU ves Bas v odboru planinske podružnice ali pa stavbne zadruge Planinski dom na Kofcoh, kjer je naposled opravljal pošle tajnika. Njegov0 stalno prizadevanje, da se postavi na Košuti planinska postojanka, je uresničil z njegovim krepkim sodelovanjem prvi predsednik Planinskega doma ne Kofcah g. Jelene Anton. Od svojega obrtnega tovariša in organizatorja tujskega prometa se je poslovilo tržaško obrtništvo in tržiški planinci. Karel Booaik se je nadalje udejstvoval tudi kot lokalni politik. Stalno je bil kot agilni sodelavec in krajevni organizator JNS in je tudi njegova nemala zasluga, da je prej iin pri poslednjih volitvah zmagala napredna lista in da se jc Tržič uvrstil med one slovenske občine. Id so si izbraile napredne župane. Bil je tudi dve dobi občinski odbornik Kot občinski dobavitelj pa po novem občinskem volilnem zakonu ni mogel biti več izvoljen v občinski odbor. Nikdar pa ni v svojih političnih funkcijah zagovarjal enostranosti, temveč je vedno varoval linijo splošnega gospodarskega napredka, pa nai je postavil predlog ta ali oni člaP občinskega odbora. Dolga leta je bil tudi v odboru tržiške posojilnice. kjer je njegova tehtna beseda veii- ko zalegla. Tržič je s Karlom Booakom izgubil eno svojih najmarkantnejših osebnosti izredne delavnosti, ki je polno dajala svoji okolici in je za svojo ljubezen uživala vsesplošno spoštovan ie. Blagi pokojnik zapušča vdovo gospo Jelico iz rodbine Jelene e-ve, sina Jurčka in hčerko Marijo, ki bodo svojega skrbnega očete težko pogrešali, kakor ga bo pogrešal Tržič. Ob prenosu njegovega trupla iz gasilskega doma se je od njega v imenu gaslcev poslovil društveni načelnik Blaž Jeglič, na pokoneljšču pa v imenu gasilske župe Kranj g. Križnar 'Anton iz Stražišča, v imenu pevcev in planincev pa g. Laiovic Albin iz Ljubljane. Počiva i v miru delavni in drogi »Kolata«, kakor Te je iz ljubezni nazivail ves Tržič, nam ostaneš v neizbrisnem spominu! Tvojim dragim preostalim izrekamo ponovno najiskrenejše sožalje! prevratu. PfemoooSa Ivan Koudlla pa je domačin, star okrog 40 let, poro« čen. Je na glasu vestnega uslužbenca in mu vsi želijo popolno okrevanje. KINO UNION Telefon 22—21 . Danes premiera ob 1$., 17m in 21 nri Smučarji! Ta film Vas popelje v Garmisch-Partenkirchen, v zimski raj, kjer se bo vršila olimpiada! SEN SILVESTRSKE NOČI (WTNTERNACHTSTRAUM) Magda Schneider, Wolf Albach Retty, Hans Moser, R. Romanovsky In Theo Lingen V VELEOPERETI MOJSTRA GEZE BOLVARLJA. Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik Fox z dogodki iz abesinske fronte. Humor in smeh, da nikomur ne bo niti minute dolgčas ! Avtobus pod lokomotivo Katastrofa v Murski Soboti — šofer mrtev, pismonoša ranjen Tepežni dan Ljubljana, 28. decembra. Samo en dan imajo otroci v letu, pa ie ta dan so bih razočarani. Marsikdo, ki je na Šentjanževo malo po-krokal, je bil v jutru nedolžnih otročičev siromak. Neprestano štorkljanje po stopnicah, trkanje na vrata, da ni mogel spati. Tepežni dan! Kopice otrok, raztrganih, bednih, so hodile po cestah, s cajnicami v rokah. Od hiše do hiše, od nadstropja do nadstropja, od vrat do vrat. »Tepežkamo/ tastrofe, kakršne tukajšnja kronika še ne beleži. Premikajoča lokomotiva je pregazila poštni avtobus in je med razbitinami obležal šofer Lukašek mr« tev, dočim so pismonošo Ivana Koudi* lo hudo ranjenega spravila v soboško bolnišnico. Nesreča se je primerila ob 14. uri. Poštni avtobus, ki vzdržuje promet na progi Dolnja Lendava * Murska Sobo* ta * Rogasevci, je po prihodu iz Dol* nje Lendave krenil čez progo v gara« žo po bencin, nakar bi vkrcal pošto in potnike in krenil dalje iz Murske So* bote v Rogaševce. V tem času pa je na progi ravno premikala lokomotiva. Kretničar trdi, da se je že nekajkrat zgodilo, da se šofer Lukašek ni zme* nil za njegova svarila, marveč je za vsako ceno prehitel lokomotivo. To je danes žal postalo zanj usodno. Loko* motiva je tako silovito treščila v pošt* ni avtobus, da so kolesa kar zagazila med njegove ruševine. Šofer Lukašek je obležal tako, da ga polovica gleda iz mod razbitin. A spremljevalca pismo* nošo Ivana Koudilo so sicer lahko ta* koj potegnili na piano, vendar pa je siromak imel hudo ranjeno nogo, ki je močno narezana, pa tudi po glavi je dobil poškodbe. V soboški bolnišnici mu je nudil vso pomoč kirurg dr. Vrb* njak, ki nadomešča začasno odsotnega primarija dr. Brezovnika. Takoj popoldne je pohitela na kraj nesreče sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Mrharja, nadalje sta si žalostno prizorišče ogle* dala sreski načelnik Gašper Lipovšek in sodni predstojnik dr. Šum en j ak. Do večera se je tam zbiralo ljudstvo, ki ga je nesreča močnp presunila. Po« kojni Lukašek je bil star 45 let in se je nameraval po Novem letu poročiti Po rodu je bil Čeh, a poštni avtobus v naših krajih je vodil že vsa leta po Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grencice Ogi. reg. S. br. 15485/35 Smrt rudarskega veterana Zagorje, 28. decembra. Ko je praznoval svoj god, je zatisnil za vedno svoje trudne oči rudniški upokojenec, 80 letni Ivan Rančigaj v Toplicah. Rodil se je 30. oktobra 1855. v Kle-čah pri Kamniku, že mlad je prišel v Zagorje in dobil delo pri rudniku. Pred 54 leti se je poročil in v srečnem zakona e življenjsko družico Marijo, roj. Kurtkovo iz Hrastnika se je rodilo 12 otrok. Od skromnega zaslužka si je prištedil toliko, da si je zgradil malo hišico kjer je srečno preživel zadnja svoja leta. Pokojni Rančigaj je W1 tudi vojaški veteran. Udeležil se je vojne v Bosni in Hercegovini in je znal mnogo povedati o bitkah pri Jajcu in Livm/u leta 1878. Pri rudniku je služboval 47 let in je bil zelo priljubljen pri tovariših in pri predstojnikih. Posebne črte njegovega blagega značaja so bile točnost, postrežljivost in tovariška zavest. Zadnja leta je bil zaposden pri strojih za raziskovanje premogovnih plasti. Ko je dopolnil 70. leto starosti, je bil upokojen. Vse njegovo življenje je bilo en sam dan napornega in nevarnega dela Od njegovih 12 otrok jih živi še 6 sinov in so trije zaposleni v srbskih rudnikih, eden je v Radgoni, eden pri vojakih, sin Robert pa je trgovec in gostilničar doma. Lajšal mu je zadnje dneve življenja. Delavskega starosto bodo jutri v nedeljo ob 15. položili k večnemu počitku na farnem pokopališču v Zagorju. Ohranjen bo v blagem spominu. RAZLOČEK/ So dobre in slabe. Za Vašo kožo je najboljša komaj za* dosti dobra. Elida Ideal« krema Vam pomore kakor nobena druga, da ste ne« govani, kakor ie treba. Za« kaj to je novo na njej s izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi Mhamamelis virglnica" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znojnice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in sla« bim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. :•■>.. IDEAL --.-^HIIIIIIIIIIM CREME ■HllllillllllM ZA PODNEVI 7 NOVA E L mm 1 DEAL 1 KI i :MA Dve žrtvi noža zaradi vinjenosti Ptuj, 28. decembra. Na Štefanovo s® je napotil SOtlietni po« sestnikov sin Anton Kurež iz Hajdoš v Skartbo. Mimo grede se je zglasifl. v neki gostilni in prisedel k večji družbi fantov. J^nialu se je med fanti vnel prepir, ki se je končal z noži. Kurež je z žepnim nožem zabodel 201etnega posestnikovega sina Ivana Zajiška, ki so ga fantje spravili na varno v gostilniško kuhinjo, kjer «o mu nudili prvo Pomoč. Vsi fantje so nato zapustiš li gostijno, zunaj napadli Kureža t©r ga z noži naravnost razmesarili. Poškodovanca &o nezavestnega prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugoto* vin kar 15 vbodov, izmed katerih so trije smrtno nevarni. Trije vbodi so Kurežu p-rebodli Pljuča in jetra in samo na gjavi itoa osem vbodov. MaAo je verjetno, da •bo ostal Kurež pri življenju. Tuidi Zajšek je v bolnišnici. Imilijan Lilek in njegovo delo ©b 85 letnici uglednega slovenskega znanstvenika Malo ima Koroška prijateljev v zunanjem svetu — še manj pa znanstvenikov, ki bi do dna poznali pekel krivic, v katerem morajo živeti koroški Slovenci od nekdaj pa do danes. Kadar so koroški Slovenci omagovaili, ali i pa stali na prelomu svoje zgodovine, jim je usoda naklonila vedno dobrih mož, ki so jim prihiteli na pomoč. Prvi med redkimi je bil naš vladni svetnik Emilijan Lilek, šolnik, zgodovinar, etnolog in narodno obrambni prijatelj v Celju. Že v svojih dveh politično zgodovinskih študijah »Cber den deutsch-osterr. Aus-shluss und iiber die Kreigsschuldfrage« (Celje 1927) je dokazoval, da je slovenska kultura na Koroškem starejša od nemške in da je naša zahteva po slovenskem Ko_ rotanu upravičena ter da je postanka svetovne vojne na prvem mestu kriva Avstro. Orska V tretji politični študiji »H isto-risehe Berechtigung des Tschechoslovaki-schen Staates auf Revindikation der dem Konice Otokar II vom deutschen Konige R. v Habsburgu auf umrechtmass;ige und ge-wa.ltsame Weise entriesenen Alpenlander« (Če'ie 1927) pa dokazuje, da je zahteva po horidoriu med Češkoslovaško in Jugoslavijo pn historičnem pravu utemeljena. V po-zpe^h ipfih je nestor naših zgodovinarjev Lileik Emilijam poleg "^oie zgodovinske razprave v letu ^ Karakteristika hrva. šl-fh zRrotn:V-v Petra Zriniskega Fr Fr*m-ko-Mna in Katarine Zrinjske v luči historične resnice v nemškem jeziku« (Charafc- teristik der kroatisehen Verschworer Pe_ tar Zrinjski, Fr. Frankopan und Katarina Zrinjski im Lichte der historisehen Wahr-heit) in poleg svojega dela >Kritiaohe Dar. steHung der ung.-kioait. Verschw6rung und Rebellion 1663-1671« v štirih delih, ki so izšli 1. 1928. do 1930., spisal in v samozaložbi izdal leta 1934. na 84 straneh razpravo »VorscMage zur Losang der Deutsch- osterreichisohen Anschkesfrage und zur Befriedigung der Deutschen und Slaven« (Celje 1934). Knjiga je zaradi svoje alktualnosti vzbudila ogromno zanimanje med znanstvenim svetom Jugoslavije in v inozemstvu, poeeb-no v NetnSji, Avstriji, Češkoslovaški in drugih državah. Doživete je v letu 1934. kar tri izdaje. Se isto leto je neumorni kulturni d daveč Li-lefc Emrilija-p napisal na 84 straneh razpre, vo »Voraohlagg zur Losung der ošter-reichischen Frage« (Ceiltje 1934) v kateri se je kakor v prejšnji knjigi z vso odločnostjo in bistroumnostjo znanstvenika zavzel za pravice koroških Slovencev. Tudi leta 1935. si naš marifivi vtedna svetnik Lildk Emilijan ni privoščili počitka. V prvih mesecih je izšla na 65 straneh njegova razprava »Amldagen gegen die barhairisehen Verfoleungen der Slovenen in Karnten« (Obtožbe zaradi barbarskega preganjanje Slovencev na Koroškem). K n riga je pri nas m v inozemstvu dvignfla veliko ogorčen ie ra di n^uvenegn postopanja s slovensko manjšino na Koroškem; saj je Lileik razgalil pred javnostjo neza- slišane krivice, ki se godijo koroškim Slovencem od plehisoita dalje. Skoro istočasno je izdaj drugo 29 strani obsegajočo enako aktualno razpravo »Verfolgungen der Slovenen und Kroaten m Italien«. Nadalje je leta 1935. spisal in izdal knjigo z naslovom »Slovenski v tujini službujoči šolniki«, katero so prav posebno pozdravila vsa naši prosvetni delavci in šolnika. Knjiga -— posvečena Lilekovi soprogi gospej Emi, ki je kot vzor slovenske žene zve6to in požrtvovalno skrbela za zdravje in zemdjsfci dobrobit našega Emilnjana Ladeka, da ee je mogel popolnoma posvetiti znanosti in pisateljevanju — obsega na 208 straneh tri dele ter dodatek, rn sicer: I. del. Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini, 62 strani, II. del. Slovenski šolniki v današnji Jugoslaviji izven Bosne in Hercegovine, na Bolgarskem in v Rusi ji. 72 strani. III. del. Slovenski šolniki v Avstro-Ogreki monarhiji razen sedanjih jugoslovenskiih pokrajin, 36 strani. Appendix — Popis koroških slovenskih in nemških višjilh šolnikov od 1820. do 1914.. 38 strani. Poleg tega je izda-l še v posebni. 38 strani obsegajoči brošuri razpravo »Koroški slovenski rn nemški šolniki od leta 1820. do 1914.«,,kjer je dokazal, da je slovenska Koroška v 19. in 20. stoletju dak večino koroškega razvmnnstva m sicer 80 slovenskih koroških šolnikov med njimi svetovno znane učenjake kakor fizika dr. J Štefana, germanista dr. Primusa Leejaka in druge. Ž&Utbog slovenski koroška šolniki večinoma niso dobili službe med svojimi rojaki na Koroškem, kamor je Avstrija rmoorti-rala tujce, ki so se v prvi vrsti odlikovali v zatiranju Slovencev. Za letošnji božič pa nas ie hmenadil svetnik Lilek spet z novimi deli. Izšla je njegova znanstvena knjiga »Das Oster-reichische Problem und der Hitlerismue« na 216 strameh, ter v angleškem jeziku knjiga »Obtožbe zaTodi barbarskega preganjanja koroškilh Slovencev«. V prvi knjigi je zgodovinar Emiiliian Lilek osvetlil narodni socijalizem in njegove posledice v Evropi 7. v«eh strani — v drugi v prvi vrsti angleški in ameriški javro«bi namenjeni knjigi pa je ponovno pokazal na vso v nebo vpijoče krivice, ki jih morajo prenašati Ikoroški Slovenci v Avstriji. Vsi Slovenca moramo LileJeu Emili jamu biti iz srca hvalležni, da je pred evropsko javnostjo razgalil krivično postopanje s koroškimi Slovenci in se ni ustrašil ne truda in ne žrtve, da s svoje avtoriteto in sposobnostjo kot znanstvenik od vseh strani obdela tako zvarai avstrijski m posebej še koroški problem. Saj je s 6vojimi deli oral na tem polju skoroda ledino. Za zgodovinarja im narodno-obrambne delavce pa so LSekova ogromna deaL neprecenljivi viri in kažipot v preteklost in bodočnost v Srednji Evropi. Za velike zasluge, bi si jih je Lilek Emilijan pridobil kot klicaT za pravice koroških Slovencev, ga je Klub koroških Slovencev imenova 1 svojedofcmo za častnega člana. Mož, ki je že leta 1906. dobil ponudbo s strani Srbijancev, da zasede zgodovinsko stolico na novo osnovami beograjski univerzi in ki je leta 1900 bil na mednarodnem kongresu v Parizu »Con-gres intermationa1] de 1' amseignement se-condaire a Pariš« — med 203 udeleženci izvoljen v sedmerico predsednikov kongresa in je njegova razprava o sekundarnem pouku v Bosni im Hercegovini bila od kongresa objavljena — je s svojimi razpravami, ki i;h je vsa izdal v 6amozatložbl opravil za Koroško ogromno delo trajne vrednosti Ko z novim letom stopa Emilijan Lilek v 85. leto svojega dela in uspehov pollnega . življenja želimo narodno obrambni delavci — posebno pa koroški rojaki — njemu kakor tudi njegov oosnej soprogi še mnogo, mnogo srečnih dni! —ur. Otroci brez zaščite Opombe po kongresu Unije za zaščito otrok Prvu kongres Jugoslovenske uni.ie za zaščito dece, ki se je vršil 30. novembra in 1. decembra 1935. v Beogradu, je bil deležen od snrani slovenske javnosti vel.ke pozornosti in razumevanja. Obe glavni temi, tako spravljanje otrok v družine, kakor tudn rias-no-bogaj^nska zaščita dece, sta brili zelo izčrpna obdelam, kar je razvidno iz obeh resolucij, sprejetih na tem kongresu. Toda, zdi mi, da je pomen in snusea dela Unije za zaščito dece več ali manj pomanjkljivo tolmačen tako od strani splošne javnosti, kakor tudi morda od merodajmih krogov, ki bi morah začeti z vse bolti intena.vnim delom na tej strani. Iz več aJn manj oficielnih poročil, ki so jiih prinesli našri dnevniki, se pač ne da ustvarit; slika, iz katere bi bilo razvidno dejansko stanje, v katerem se delo Unije nahaja Kongresu sem prisostvoval kot zastopnilk Pedagoškega kluba ljubljanske univerze in naj zdaj, ko je javnosti kongres še več ali manj v svežem spornemu, podam nekaj misli, ki naj bi izpolnile pravilno pojmovanje dela prvega kongresa Juigosloven-ake unije za zaščito dece. Popolnoma na,parno bi bilo pojmovati deč-jo zaščito kot humanost družbe protislabum, niti bogatiih in sitih proti siromašnim in gladnim, marveč je treba socialne zaščite pojmovati kot obvezo in dolžnost društvene zajedmice. Pa tudi tako pojmovanje dečje zaščite, ki ima v vidu samo &knb zv naših mestih je 24 odstotkov otrok do 14. teta starosti. Poleg tega so dognali, da je v nekaterih mestih podirla tuberkuloza do 90% otrok! Dognano je tudi n. pr. da znaša v Beogradu povprečna življenjska starost 32.29 let. Po posameznih poklicih je razdeljena takole: Indnatrnialoi, bankir ji, veletrgovci 58 let, advokati, zdravniki 53.5 let državna uradniki 47 let, obrtniki od 33 do 21 let! Vzrokov temu obupnemu stanju ni morda iskati bogve kje, marveč so blizu in kar otipijiivi, saj jih vsak dan znova občutimo. Po statisti ki g. dr. Bogiča se uporabljajo najpotrebnejše življenjske potrebščine daleko iizpod eksistenčnega mirnima. Vsak prebivalec v naši državi hi moral použiti Dovpreono za normalni telesni razvoj letno 100 kg mesa, použiije pa samo 16 kg! Masti bi moral 25kg, a je uaje samo 5.3 kg! Sladkorja tudii 25 kg, ga pa samo 7.3 kg! Iz tega jasno sledi, da otroci, ki se rod e od sestradanih stmršev. nikakor ne morejo biti telesno zdravi in močni- Naj k prehrani prebivalstva navedem še tale primer: Leta 1930. je bilo v Beogradu potrošene hrane za 172.314 oseb. Prebivalstva pa je Mo lakiral 226.065 oseb. Torej je manjkalo hnane za 53.615 oseb! Kakšno je stanje prehrane n. pr. v naši vas-, kaže statistika, ki navaja 50 odstotno pomanjkljivost v prehrani. N'Lg bolje, temveč še mnogo slabše so prilike v pogledu našega stanovanjskega vprašanja. To je goto\x> poleg prehrane eno najiboH grozovitih sodobnih socialnih vprašanj. Dnevna poročila v naših časopisih nas * Glej zbirko socialnih študij g. S. Vida-koviča »Naša socialni problemi«. stalno obveščajo o stanovanjski bedi. Galje-vioa, Mestnu log, Gramozna jama' ln še koliko drugiih takih. logov m jam! trotovo je eden od najnovejših pogojev in predpogojev o-fejia za ooco sanacijo stanovanj v masih mestih, kataster vsen stanovanj. Toda tega katastra še nima niti eno mesto v Jugoslaviji- (Naj pripomnim tu, da bo te dni 'izšla izpod peresa g. S. Vidakoviča nova knjiga socialnih študij z naslovom: »Stanovanjska beda kot vzrok degeneracije diružbe«.) Naj navedem po anketa Saveza gradova taile primer: V Beogradu je približno 6.500 stanovanj taiko zivanih mai. h ljudi, kri ne odgovarjajo osnovnim zahtevani higiijene. Ugotovitve so naslednje: velika vlaga 48.3%, malo svetlobe 50.5u/o, siab materijal 87%, popolnoma zanič stanovanja 91.5%. Na eno stanovanje pride 3.7 oseb, na enega stanovalca 5.05 m3; 82.8% tuberkuloznih družin ima eno samo sobo, 14°/o dve sobi, a samo 3-2% imia več sob. V 20% 6lučajev živi v enem prostoru 6—7 oseb z 2—3 male dece. 86% tuberkuloznih stanuje v isti sobi z zdravimi otroci, 42.6% v&eh bolnih prebivalcev spi na isti postelji z zdravimi! Sociolog svetovnega slovesa dir. Zombart pa je ugotovil v neki obsežni anketi, da je na 100 rojenih mestnih otrok umrlo do 14. leta starosti: v stanovanju z eno sobo 828.5 otrok, v stanovanju z divema sobama 321. 9 otrok in v stanovanju s tremi in več sobam pa samo 133.4 otrok. Tu pač m potreben nikan. komentar. Te cifre pač dovolj jasno potrjujejo strašno resnico, da postajajo stanovanjski pogoji naših delavnih slojev vedino težji: im da se bedna in že davno prenaseljena stanovanja še bolj natrpava jo in prosto razdirajo. To pa ne pomeni nič drugega, kot samo ustvarjanje plodnega terena aa ie večje Siljenje taber-kuuoze jn drugjfc socd&ioiib bolezni za še suna-hotnejše fizično in duhovno degeneracijo stotisočev bedne dece, kakor Uia. rušenje kulturnih in moralnih vrednot, i-sihotehmčni instutul beograjeke občine je ugotovui po Bunet-Simonovi metoda, da je količnik otroške inteligence in razvoja pri materialno preskrbljenih sorazmerno večji kot pri otro-uih sooiauno in matenielno šriibtkih slojih, ki žive v vlažnih stanovanjih. Otroci beograj-skin zdravnikov, industrijcev, profesorjev, arhitektov, advokatov in visoke birokracije, kažejo sorazmerno višjo duševno razvitost, otroci nižjih in najnižjih socialnih slojev obrtnikov, ročnih delavcev in sirot pa kažejo, da so v izbah polmračnih stanovanj duhovno zaostali, intelektualno zakrknjeni in često pod nivojem sorazmernega količnika otroškega intelektualnega razvoja- Še eno važno dejstvo je, ki ga v zveza z vsem tem ne smemo prezreti, in to je izkoriščanje nedozorele delavne sile, preveliki telesni napori, breme nočnega dela in nehigienskih prilik, nizke mezde in beda delavske mladine. Sama državna inšpekcija dela je ugotovila, da od vseh zaposlenih industrijskih in drugih delavcev v nekaterih mestih Jugoslavije pride na otroke od 12. do 16. leta starosti 25%. Nič ni torej čudnega, če raste breziposeLnost družinskih očetov in če je padla povprečna starostna doba pri delavcih na 22%! Vsaka mati je dolžna, da skrbi in vtzgaja svoje dete. Toda zaščita deteta je nemogoča in brezsmiselna, dokler 6e ne ziaščti mati! Omogočiti vsaki družini njen matenelnj obstanek, pomeni rešiti ne samo današnjo krizo, marveč celotno socialno in ne samo ekonomsko vprašanje. — Ukiniti eksploa-taoijo ljudi in brezposelnost, organizirati delo za pravično razdelitev dobrin, ustvariti obče socialno zavarovanje, omogočiti za vsakega člana Ljudske zajednice pravilne in pravične pogoje az življenje, pomeni rešnVi tudi vprašanje otroške zaščite. Vojko Jagodii Mesec □□□□□□□CD dni sankcij ¥ Julijski Krajini špekulacija pred in po uvedbi sankcij — Pomanjkanje surovin — Razočaranje nad Francijo — Zaplenjene zaloge kave — Usoda avtomobilskih vlakov Gorica 26. decembra. Dne 18. decembra je poteklo mesec dni, odkar je pričelo Društvo narodov gospodarsko in finančno oblegati Italijo, kakor pravijo italijanski časopisni terminologi. Ob zaključku prvega meseca tega velikega poizkusa si je gotovo vsakdo zastavil vprašanje, ali je in ali bo vse to »obleganje« kaj pripomoglo, da se pospeši likvidacija abesinske vojne. Že pol leta preden je Društvo narodov sklenilo izvajati sankcije, je Italija odredi« la omejitev uvoza, da bi s tem zaščitila italijansko valuto. Omejitev ni prišla nepričakovano. Vsa večja podjetja, ki so" ob pravem času zvedela zanjo, so si nabavila velike zaloge potrebnega blaga, zlasti sirovin. Kaj kmalu pa se je pokazalo, da niso dobro pretehtali italijanskih potreb in da so prenizko odmerili odstotke za ne* ke vrste blaga. Pričelo je primanjkovati raznega blaga. Pojavila se je špekulacija, ki se je zaenkrat omejila na kopičenje blaga in dviganje cen. Borba proti špekulaciji v prvih mesecih letošnjega leta še ni bila tako huda. Vladi pa nazadnje ni preostalo drugega, kakor da je dvignila uvozne kontingente, proti špekulaciji z žitom pa je nastopila tako, da je pospešila uvoz že prej domenjene količine madžarskega žita, ki ga je vrgla na trg pod dnevno ceno. Tudi sankcije same niso nastopile nepričakovano. Govorili in pisali so o njih že cele mesece prej. Listi so se nekaj časa nadejali, da bo Francija preprečila take na« mere tako zvanega protifašističnega bloka. Kljub temu so nastale po vseh italijanskih centrih »črne borze« in dobro informirani so imeli časa dovolj, da so spravili na varno svoje privatno imetje. V drugi polovici t. L pa je nastopila nervoznost. Nihče ni bil gotov, ali pride do sankcij ali ne. Naraščajoči izdatki za afriško ekspedicijo, neprestano padanje zlatih in deviznih rezerv in drugi taki pojavi so povzročili, da je vlada ukinila izdajanje dovoljenj za grad« njo novih stavb in kotiranje delnic itali-jaskih denarnih zavodov na borzah in da je prepovedala tudi nakupovanje tujih deviz. Dne. 2. oktobra se je vršila znana politična mobilizacija organiziranega italijanske« ga naroda in dan pozneje je italijanska vojska pričela prodirati v deželo Salomonovega potomca Sledila je ženevska »obsodba napadalca« in dne 18. novembra so stopile v veljavo sankcijske odredbe Društva narodov. Izostala pa je ona podpora Francije, katere se je italijanski narod to« liko nadejal. Še 2. oktobra so ljudje v sprevodih odhajali pred francoske konzulate m prepevali marseljezo. Dan pred pričetkom sankcij pa so isti ljudje ravno tam protestirali in demonstrirali, da so morali biti tudi vsi francoski konzulati strogo zastraženi. Končno je Italija vedela, pri Sem Je. Tre« ba je bilo misliti na odinor. Sklicevali so se sestanki vsoh mogočih organizacij, dajali so se nasveti za varčevanje in odpornost, omejili so prodajo mesa, mobilizirali vojne vdove, da bi od družine do družine delovale za odpor proti sankcijam. Teden za tednom so objavljali uradne cenike za najpotrebnejša živila. In vendar so ljudje počenjali, kar se jim je zdelo najbolje. V domačih shrambah so kupičili živila, ker se je vsakdo bal, če že ne pomanjkanja, pa visokih cen. V poslednjih dneh pred uvedbo sankcij so uvozili velikanske količine blaga Vsa skladišča so bila. polna. Tudi denarni obtok je bil že pred sankcijami izredno velik. V onih dneh so ljudje pre« kupčevali z uvoznimi dovoljenji in na črni borzi so jih plačevali kar po par tisoč lir. Splošno se je pričakovalo, da bo prišlo do naglega skoka oen: Toda to se ni zgodilo. Cene, ki so že prej narasle, so le še neznatno poskočile. Res so se nekaterim vrstam blaga dvignile oeto ss 300 do 400 odstotkov, toda ne rodi sankcij, nego zaradi kontingen tkanja uvoza. Nekaterim vrstam blaga pa »o oene v oktobru in novembru celo padle. V apio-šnem so se dvignile le cene sirovinam, zlasti volni, kovinam, premogu, kkn taka prevozna sredstva več ne izplačajo, ker so dražja kakor železnica Sedaj so se oblasti z njimi pogodile, da prevzamejo njih avtomobilske vlake ter jih odpošljejo v Afriko. Samo iz Julijske Krajin« je pred dnevi odšlo 20 takih avto-vlakov. „Naš čaj" in potica Vsepovsod je govori za NASCAJ je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in NI zdravju škodljiv. NAS ČAJ dobite v vsaki boljši prodajalni Sankcije pa ao posredno povaročfle nifn podjetjem občutno škodo tu pravem času na dovršilo nekih del za državo. Druga podjetja čakajo na plačilo dovršenih dobarv in zgradb že cele mesece. Spričo vsega tega je vprašanje, koliko časa bosta še vzdržali-italijanska produkcija in trgovina. Širši sloji ljudstva ne hajajo mnogo v postov, ker imajo dovolj opravka z borbo za vsakdanji kruh. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 27—80 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 15, 17, 19 in 21. uri najboljša filmska opereta B- Stolza RAJ NA ZEMLJI Hans Moser in še 5 komikov ! Ne zamudite tega filma, ki Vam bo osladil življenje in Vas razvedril kot še doslej nobeden. MATINEJA ob 10.30 dop. po ceni 4.50 Din SREČNA SRCA z Magdo Schneider in glasbo P. Abrahama Jutri premiera z Liano Haid LJUBEZEN IN JAZZ (Tanzmusik) Poostren režim v Julijski Krajini "V poslednjem ča«i ee je, kakor vb© ka, že, r Julijski krajfoi hudo Poostril tudi po. iitični režimi. V splošna nervoeza, ki so jo izzvali mednarodni poučni dogodki v po» slednjem času, imorda Se bolj pa pnoto-samkerijeka akcija, ki nujno ne znone o^ta, ti brez vsakih posJiedlic za razpoloženje najširših ljudskih slojev, &o se znova Poostri, ti tudi narodnostni odnosi med prebivalstvom. dežele. Ne gilede na kampanjo, k* ®51etnemu Ezidlorju Borneu ta 24» jetnemm Hermanu Fakinu iz škrbine na Krasu. Rarabinerji ^ ju prijeli, ko sita baje nameravala ilegalno zbežati čez mejo im ju izročili sodišču pod obtožiho, da sta poleg tega izvršila tuida neke politične pre, stopke. Gazettino, ki je objavil kratko porodilo o tem proCe«u, ne navaja nika. kih podrobnosti iz obtožnice. Bila &ta oba sojena na zaporno kazen Po 2 leti in na denarno kazen po 20.000 lir ter na piaičilo sodnih stroškov. V glavnem pri ©eslfann so fe polititefc razlogov aretirali neko dijakinjo in več kimečkih fantov. Cesa so prav aa prav ob* dolženi ni anano. Iz Pobegov so defoanski fašista pozvafl 5 fantov prostore s tram tke v Dekanih hi jitm vsiilli ricinovega olla. Nato »o jib iz* nočili karabinerjiettn, ki so jifh aretirafl in odtvedli v zaipore kopenskega sodišča. Fri-javifi so j£h zaradi prepevanja slo^enskito pe^nii Drobne novice Zaradi bega čez mejo je bite pred gori* šium sodiščem 3i2 ietha Ivanka PetersoeJj©. va iz Novakov pri Cerknem obsojena na 3 mesece in 9 dni zapora ter 2-200 lir denar, ne kazni. Tržaški olbčlnski svet Je taael pred čster* svojo proračunsko s©jo. Poa, takrat je bila še evropska Turčija!. •. Bilo je pred davnim časem, preden sem imel ženo, hišo in vse, kar je s tem v zvezi. Bil sem docela srečen, ali vsaj zdelo se mi je tako, kar pa je nazadnje vseeno. Dolgo je že tega!... Takrat sem še sta. noval od Novega leta do Silvestra na palubi svojega starega »St. Albansa«. To jahto, ki je dosti let tekmovala, sem nekoliko predelal. Iz nje sem naplavil uporabno ladjo za daljša potovanja, ki je bila dovolj udobna, da sem se lahko z njo potepal po mor. jih- In tisto leto, ki zdaj o njem govorim, me je »St. Alban9« že šesti mesec nosil od enega konca Sredozemskega morja do drugega. Niča, Genova, Napolj, Korzika, Sicilija, Malta, Kotor, Kr* Ateae, Rod, Ciper in Stambul in Trapecunt — vse do smaragdne obale Krima sem videl. Komaj da je bilo kakšno pomembnejše pristanišče, ki ga nisem obiskal, kjer nisem spustil sidra ob zla to rdečem večeru ali pa bleščeče sinjem jutru!... Besedo vam dam, da je bila to najlepša doba mojega življenja! In trajala bi b;la dolgo, če bi bil takrat dovolj bogat, da bi bil lahko užival neutešno slast po potova. nju. Toda žal je vzdrževanje dvajsetton-ske jahte za človeka, ki nima neizčrpne mošnje, veselje, ki traja le nekaj časa. Imel sem osem mož posadke, ki pa so jedli za šestnajst drugih, in kapitana, ki je bil ves posut z zlatimi trakovi takimi, ki so stali po dvanajst frankov meter! Razen tega — in prav k temu poglavju hočem priti — so nas imeli v vsakem pristanišču kjer smo pristali, da napolnimo zalogo živeža, domačini strašno radii Maltezi in Grki vohu. ni jo dandanes za jahtami prav tako. kakor 6o nekoč prežali njihovi predniki na galere, obložene z blagem Ladij 6icer ne napadajo več in jih tudi ne zažigajo, toda samo zaradi tega ne, ker se boje zakonov. Tujoa ne zakoljejo, pač pa ga sistematično ople. nijo, in sicer v taki meri da bi obubožal tudi moj prijatelj Vanderbildt. če bi preveč kupoval pri gostoljubnih prebivalcih polotoka. Zlasti se spominjam nekega popa iz Chaleisa, ki je bil v svojem prostem času tudi trgovec s špecerijo in skubii nas kristjane tako, kakor še nevernikov ne bi bil smel! In z grozo sem vsak dan mislil na trenutek, ko bom pristal v Hanaku v Turčiji Tam se bo moja mošnja zanesljivo izpraznila. Saj sem bil vendar nevernik! ★ »St. Albans« je jadral proti Dardanelam. Nekega lepega jutra sem zagledal na levi rumeno in belo skalovje traške obale, na desni pa dvajset mlinov na veter, ki segajo čez grob Ahila in Patrokla. V sredi se je odpirala morska ožina. »St. Albans« je zavil vanjo- Kmalu smo bili pred Hanakom, majhnim, slikovitim mestom, tik ob morski obali. Tti so v tistih dobrih starih časih Turki varovali svojo morsko ožino. Zasidrati sem dal ladjo in pripravili smo čoln, da se odpeljemo na kopno. Prejšnji večer smo pojedli poslednje kon. zerve. Sklenil sem kupiti nekaj ovčjega mesa, ker bi bilo to še najcenejše. Čoln je bil že pri bregu in pripravljal sem se, da skočim na pomol, ko je ogromen Turek, stražnik, iznenada planil iz svoje stražnice in pomeril na nas, ne da bi bil zavpil: »Stoj!« Potem pa mi je z neprijaznim glasom velel, naj se obrnem in se vrnem tja. od koder sem bil prišel. Kriv sem bi] vsemu jaz sam. ker sem pozabil, da mo. ram imeti potni list. če hočem stopiti na turško ozemlje. Zadeva je bila nerodna. Ali naj prosim konzulat za intervencijo? Seveda bi bilo to najpametnejše, toda dobro sem vedel kako se bo stvar zapletala Naj bo že konec kakršenkoli, dolgo bo treba čakati. Diplomati so pač ljudje, ki sovražijo naglico, me- ne pa ni mikalo med protokoli umrestj od lakote. »Hudiča!« sem potem -dejal sam pri 6ebi. »Saj smo v Turčiji in Turčija je domovina bakšiša!« Tako so mi vsaj zmerom pravili. Vzel sem iz mošnjička prav lep zlatnik — tudi takšne reči so še takrat poznali! — turški funt, ki je bil vreden nekako tri in dvajset frankov in je bil okrašen s sliko njegovega veličanstva sultana. Najprej sem pokazal ta zlatnik vojaku, potem pa sem mu ga vrgel pred noge, in upal, da se md bo zdaj turška meja na stežaj odprla. Pa sem se uštel. Puška se ni nič pobesihu Vojak je zaničljivo brcnil moj cekin s čevljem, da je odletel v sredo čolna. Os. manlijec ni maral z dotikom denarja omadeževati svojih nepodkftpljivih rok- Presenečen sem bil. Kar sem odpotoval iz domovine, se mi je prvič primerilo, da je Sre-dozemec odklonil moj denaT. Moj položaj ni torej postal nič prijet, nejši. Ni mi kazalo drugega, kakor da ee vrnem na krov svoje jahte. To 6em tudi storil, čeprav s težkim srcem. Dan je tekel prav počasi. Francoskemu konzulu sem poslal potrebne brzojavke, ga rotil, naj mi hitro odgovori, toda odgovora ni hotelo biti. Začeli smo postajati lačni. Okoli polnoči sem se odločil. »Pripravite najmanjši ioln!« sem ukazal. >Naprej, fantje! Podvizajte se! In zlasti pazite, da ne boste delali prehudega trušča!« Majhen čoln, ki se prikrade ponoči na obrežje, je težavno opaziti- In turška stražniki morda celo spe. Tako je tudi bilo. Neprijazna stražnica je bila prazna in sredi noči smo se brez ovir in težav izkrcali. ČOln sem pustil v varstvu enega samega mornarja, z ostalimi pa sem se hitro izmuznil čez pomol proti mestu Ves Hanak je spal. kakor bi bil izumrl. Zdel se mi je pa tudi poln pasti in zased. Za nakup stvari, ki sem jih po- treboval, bi zadoščala tudi kakšna majhna vas. Dobro miljo v notranjosti dežele smo prišli do vasi, ki je imela svoj trg. Danilo se je že. ko smo šli mimo prvih hiš. Pastir, ji ?o že gnali svoje črede v ograde za prodajanje, kmetje pa so nastavljali svoje zelje, korenje, artičoke in beluše. Na drugem koncu trga so bile cele skladovnice vreč krompirja in koši sadja, ki zori v »olnčni lAnatoliji- Takoj sem začel nakupovati, toda kdo popiše moje presenečenje! Ovce, zelenjava, melone, grozdje, vse je bik) nezaslišano, fantastično, neverjetno poceni. Kakor zveni neverjetno — tudi trgovci me ni$o skušali oeiganiti! . •. imfel sem opravka s poštenjaki. edinimi poštenjaki med Gibraltarjem in Stambulom. Presenečen sem nakupoval brez meŠetaT. jenja, in plačeval kolikor so ljudje zahtevali. Niso me izrabljali in zdelo se mi je, da sem kupil zadnje reči še ceneje kakor prve. Iz dna duše sem blagoslavljal Turke in Turčijo ter naposled naložil svoj mak tovor na dva osla. ki 6em ju bil najel na vasi. Hitro smo se obrnili proti Hanaku. Solnce je že sililo izza gora in piecej vznemirjen sem bil ob misli na stražnika, ki je najbrž že v stražnici. Velel sem pognati osla, kar so jama noge dale. Tedaj pa sem iznenada zapazil jezdeca, ki je drvel za nami in mahal z rokami. Ko nas je dohitel, nam je ukazal, naj se takoj obrnemo. »Aha!« 6em si mislil. »Doslej je šlo vse dobro, zdaj se pa začno težave!« Sredi vasi na trgu nas je čakalo pet ali šest bradatih mož kadi in njegove starešine. Zdelo se md je primerno, da vljudno pozdravim. Še vljudneje so md odzdravili. Toda nisem se dal preslepiti po prijaznem sprejemu. Za kadijem sem zagledal v vrsti vse trgovce, s katerimi sem imel opravka, in vsa so se držali, kakor bi bffi prepričani, da jih bo sodniik iz kože stekel. Nedvomno jih je že čakala kazen, ker so prodajali svoje blago nevernim psom. In jaz sem bil kot sokrivec povabljen pred sol, dišče*.. Uganil sem. Kadi je najprej ukazal zložiti vse nakuplijeno blago z obeh najetih oslov in je vse popisal. Vse je dal natanko preiskati, preobrniti, pretehtati. Še kromi p iT je so prešteli. Kakor si lahko misRte, se nisem prav nič upiral. N-rsem hotel svojega položaja So poslabšati. Potem so prišli prodajalci drug za drugim na vrsto. Zaslišani so bili in zagovarjali so se, toda razumel nisem niti besedice, ker so se razgovarjali po turško. Neizprosni kadi je pokazal z maščevalnim prstom na vsak paradižnik, na vsako kumaro. Krivci so vsi pobiti priznali svoj zločin. Naposled je eden izmed sodnikovih spremljevalcev položil pred seboj na tla majhno vrečico- Vsak prodajalec je moral odpreti mošnjo in izročiti kadi ju v roke globo, nekaj piastrov. Kadij je denar natanko preštel, preden ga je spustil v vre. čico. Ko so vsi plačali, je vrečico zavil in jo zavezal. Tu pa začenja zgodba postajati pravljična! Poslušajte me! Na kadijev ukaz so spet naložaB kupljeni živež na moja osla. Vse 60 mi vrnili. In kadi... poslušajte!.. • kadi se je poslovil od mene z globokim poklonom in mi stisnil v roke vrečico, polno piastrov. Debelo sem pogledal. Imam* iz mošeje, častitljiv starec, je zbral vse svoje znanje francoščine in mi pojasnil: »To se je zgodilo, ker 6 o trgovci pri tebi zaslužili Da, deset odstotkov so zaslužili Pri tujcih pa se ne sme nič zaslužiti zakaj koran veleva: »S tujcem ravnaj kakor s svojim gostom!. •.« Takrat sem šele spoznal turško vest.. B.R.' Dr. Karel Kramar Ob 75 letnici njegovega življenja Eden najuglednejših čeških državnikov ta. politikov dr. Karel Kramar, slavi svojo petinsedemdeset letnico. Dr. Kramar je igTal dolga desetletja eno prvih vlog v slovanski politiki in kot poslanec avstrijskega parlamenta je često tudi aktivno posegal v naše slovenske notranje razmere. Rojen je bil 27. decembra 1860. na Vyso-kem nad Jizero, 1. 1884 je bil v Pragi pro-raoviran za doktorja prava. Kasneje je še študiral na univerzi v Strasburgu in Berlinu in bil med prvimi Čehi, ki so pose-čali znamenito politično visoko šolo v Parizu. Rusijo je prvič posetil 1890. Navezal je kljub svoji mladosti stike z naiocEičnej-šimi ruskimi državniki in politiki. V Pe-trogradu se je seznanil z Nadježdo Nikola-jevno Hljudakovo iz ugledne ;n bogate ruske plemiške rodbine, ki je imela prostrana posestva na Krimu. Z njo se je poročil. Gmotno neodvisen se je dr. Kramar popolnoma posvetil političnemu delovanju. Pristopil je skupini tako zvanih realistov, ki jih je vodil takratni profesor dr. Ma-saryk. Skupno z Masarykom in dr. Kaiz-lom je osnoval politični tednik »čas«. Na njegovo pobudo so realisti pozneje vstopili v narodno svobodomiselno stranko, Id so jo v javnosti na kratko imenovali mla-dočeško. Pri diržavnozborskih volitvah 1. 1891. je mladočeška stranka zmagala. Izvoljena sta bila tudi dr. Kramar in prof. Masaryk. češka delegacija je z vso odločnostjo pričela v dunajskem parlamentu borbo proti nemški nadvladi v Avstriji. Dr. Kramar, ki se je kmalu razšel s prof. Masarykom, je takrat še verjel( da se da Avstrija preurediti v državo v kateri bodo vsi narodi popolnoma ravncpravni. V tej veri ga je utrjeval nastop vlade grofa Badenija. toda Badenijeve načr.e je nasilno preprečila cbstrukcija nemških poslancev v dunajskem parlamentu. Dr. Kramar je bil med onimi politiki ki so upali da bodo prišli slovanski narodi do svojih nacionalnih pravic z uvedbo splošne enake volilne pravice, ki naj bi donesla večino v parlament ako ne samo Slovanom, pa vsaj slovansko-rcmanskemu bloku. Takrat je intimno sodeloval s pokojnim dr. šušteršičem ki se je ogreval za volilno reformo pač pred vsem iz drugih razlogov: da bi udaril svoje domače politične nasprotnike in jih sprav-.l ob vsak politični vpliv šlo je takrat tudi za zastopstvo slovenskih mest in za drugi slovenski koroški mandat v parlamentu, kar je bila zahteva slovenske napredne delegacije, ki pa jo je dr. šušteršič z vso njemu lastno brezobzirnostjo pobijal. Dr. Kramar je bil takrat na strani dr. šušter-šiča in odnošaji med njim in naprednimi Slovenci so se znatno ohladili. V parlamentu, izvoljenem 1. 1907 na podlagi splošne in enake volilne pravice, je dr. Kramar osnoval Slovansko unijo, ki pa ni izpolnila upov, ki so se stavili v njo. Dr. Kramaf je kmalu uvidel, da se slovanska politika ne da uspešno delati v avstrijskem parlamentu, zato Se je odločil, da prenese težišče te politike s parlamentarnih tal med narod, v javnost. Propagirati je začel idejo slovanske vzajemnosti zlasti na gospodarskem in kulturnem polju. Stopil je v stike z vodilnimi politiki vseh slovanskih narodov. Njegov načrt je bil da izgladi spore in ne-sporazumljenja med slovanskimi narodi, jih poveže med sabo v močno gospodarsko in kulturno enoto in ustvari iz nje mogočno falango ki bi naj strla nemško hegemonijo v Avstriji in pogubni upliv Berlina, v zunanji politiki pa bi naj uveljavila mlado silo slovanskih narodov, ki jim nesporno pripada bodočnost. To je bilo jedro Kramarevega »neosla-vizma«. Temu cilju sta služila pripravljalna slovanska kongresa, ki ju je dr. Kramaf sklical leta 1908. in 1910. v Pragi in Sofiji. Tema dvema sestankoma vodilnih slovanskih politikov bi naj sledil veliki vsesJovanski kongres, ki bi naj končno-veljavno spravili s sveta vse spore med posamnimi slovanskimi narodi Vse te idealne načrte je najprvo onemogočila srbsko-bolgarska vojna 1913., popolnoma uničila pa svetovna vojna, ki jo je Bethmann-Holhveg sam proglasil za vojno germanstva proti slovanstvu. Zdelo se je, da je s to vojno zn vedno pokopana slovanska ideja in marsikaterega slovanskega borca se je — povsem naravno — lotevala malodušnost. Ne tako dr Kramara! Ob izbruhu svetovne vojne 1914. je v svojih »Narodnih listih« priobčil članek, v katerem je hrabro in odkrito poudarjal, da za Slovane v tej borbi ne more biti mesta ob strani Nemcev proti lastnim bratom. Ta izjava je bila zunanji povod, da so dir Kramara 29. maja 1915 na ukaz nadvojvode Friderika aretirali in ga pred vojnim sodiščem obtožili veleiz-daje. Skupno s svojim prijateljem dr. Ra-šinom je bil 3. junija 1916. obsojen na Dve premieri v ljubljanski operi — „Frešmesrtani grad" Tik pred prazniki je S. Sfit-ol postavi, na oiPei^m o"-.-ei prenovljeno Straussovo »Salonio*. V 3U letih, odkar obstoji, je do-ka„ obledela m Po^taia v vr»eiiju iz drve. uju sodobnega glasbenega ustvarjanja ne. kam domača in krotka, ze aavu n: več g.adbeiio strašilo rfe prePre-šmentano ljubeznijo* »Prešmentani grad« To je že malo preveč prešmentano. Pa naj bo; da bi le blagajnik bil zadovoljen! Bojim se le, da kaj prida ne bo. »Prešmeu-tani grad«; nima z Millockerjevo opereto »Das verwunsohene Schloss« vsebinsko domalega prav nobene podobnosti. Que; denteldt iji Briigmann sta stari tekst, ki ga je MUlockerju napisal Berla, popolno-ma Izločila, napisala čisto novo zgodbo, ki ima s prejšnjo le to skupno, da se vrš' v nekem gradu, Banckner pa je za njo upos rabil Millockerjevo muziko imenovane operete, jo prilagodi) novemu dejanju in bolj ali manj sodobnemu operetnemu žanru to dodal, kjer je bilo to treba še muz:s k0 iz drugih Millockerjevih d^l. Tako je nastal nov »Prešmentan: grad«, ki zanj .n: odgovoren Berla to le prav malo Miljo« oker Sie.in, m0rda edinole s popevko o sinjem jezeru (O du himmelblauer See). ki je tako v novem kakor v starem delu centralna glasbena točka. Cela prešmentano neverjetna ln zaimo* tana zgodba je brez pravega sprostitoega, srečnega humorja ter je včasih pusta in prazna kakor izmlačena slama če bi ne bilo Zupana, Kogejeve i® Pečka bi se je naveličali že pred sredino. Kako je že ta stvar? Čevljarjevi, »če Brencelj, mati Eufrorina in hči Marjanca prodado menda ;ezer0 in gozd in dobe v zameno neki grad in lep mošnjiček denarja Vso to rec zme. šetari krojač Kumarca V gradu hočejo vsi živeti seveda Po graščinsko, grofov« *ko. Kajpada, to ne gre kar tak0. čev ljarsko. kmečko k'>žo žo 'ahk0 zame^pš i grofovsko. v nji pa ostane stara pamet, stara duša, stara navada, ki ne bo nikoli grofovska. In tako pridejo ti ljudje v svoj grad, bi pa ni njihov, ker ao ga Pomoto- ma zamenjali. Na obisk pride mladi, zadolženi grof Adirian, ki se zaljubi v namišljeni denar čevljarjeve hčerke. Tudi Mar, jančina mati, stara Eufrorina bi seveda radia grofovskega zeta. Ta pa kmalu spozna, da Marianične manire niso gToifov* ske, pač pa je grpfovska Henrietta, nečakinja domnevnega hišnega sluge grofa Orlograjskega V to se naposled zaljubi. Marjanca pa ima že od prej svojega voja« ka Andrejea. Pravi pari se slednjič le najdejo, čevljarjev grad se razblini v nič, življenje se mora začeti znova, pamet je žamet in vse je zopet po starem. Tako nekako je ta zadeva; brez prave soli. ma lo popoprana in malo Posladkana, čevljar Brencelj, dobrodušen mož »če k, je žrtev ambicij svoje žene. ki nosi hlače toliko 5ai sa, dokler ne priti ra rodbine na rob prepada. šele takrat se Jaka ojunači in po« sta.ne zopet gospodar. G. Zupan je sentimentalnega, nerorine. ga, a nazadnje vendar krepkega čevljarja prav prečno pogodil. Takisto je njegovo nekoliko prismojeno ženo ga. A. Kogeieva izvrstno zadel*. Za Marjanco je Sa. Poliče, va na v=a'k način nrpnobel. presladka, preveu gosipiodična im tu/dl — prezrela. V tercetn je občutno distonirala. G Peček je btl re« nekoliko Knimarea. a v svojem dialektu a Knnrjve ra nac nov ln zato irrpdno dobrodošel. G Frolih Je n*IW»i isrraloc rn le za vIosm grofa Or- v-srn -'pVe^ 'p n^-mla^ Ge. Ribičevi sp vse vlos^p. ulično FTpnrietti. ora FTne^nten kaviHr Ml e. Gost'«' frrct f-rnt iivl™'« ža ter vodi v tranzitnem prometu. ♦ Fotografska razstava, ki jo je za božič priredil foto-odsek SPD v Hrastniku, je bila prav dobro obiskana. Razstavljenih je bilo 131 povečanih slik od 20 foto-amaterjev. Na splošno željo bo razstava odprta še danes od 8. do 18. v deški narodni šoli v Hrastniku. Razstavljalci pričakujejo, da bodo tudi obiskovalci iz drugih krajev ocenili njihovo delo. * Himen. Včeraj se je poročil g. ing. Boris Karis z gdč. Julko Koširjevo. Poročil ju je nevestin stric g. Jože Košir, upok. župnik v Splitu Bilo srečno! ♦ Nesreča parnika pri Hvaru. Parnik »Carmen«, ki je plul v Gruž s tovorom kakih 3000 ton drv in cementa, je nasedel blizu otoka Hvara. Nesreča se je pripetila zgodaj zjutraj, ko ie bila zelo gosta megla. Ponesrečenemu parniku je prihitel na pomoč remorker vojne mornarice »Jaki«, ki je prevzel vso posadko. Parnik bodo v nekaj dneh lahko dvignili. * Sodišče je določilo ceno električnega toka. Novi Sad dobiva električni tok od neke delniške družbe, s katero je mestna občina leta 1927 sklenila pogodbo in določila način cenitve električnega toka. Delniška družba je določala cene preko pogodbe in tako je prišlo do pravde. Sedaj je novosad?!ko apelacijsko sodišče potrilo razsodbo Okrožnega sodišča o znižanju cene električnega toka. Delniška družba je obsojena, da zniža ceno za 37 in pol odstotkov. To vel ji od začetka letošn jega leta. če bo tudi kasaciia potrdila to razsodbo. bodo morali meščani dobiti nazaj denar, ki so ga preko cene plačevali v tekočem letu. ELITNI KINO MATICA Teleton 21-24 NE ZAMUDITE ! NAJVEČJI FILM SEZONE ! Danes ob 3., 5., 7^4 in 914 največji monumentalni zgodovinski velefilm vseh dob KRIŽARJI Epopeja krščanstva. Hude borbe za Kristusov grob. Predprodaja od 11. do pol 13. ure . Prekrasno dopolnilo »MORSKE DEKLICE«. PREM1ERNI KINO Zvočni kino Ideal mm Danes ob 3., 5., 7. in 9% uri premiera senzacionalnega velefilma Senzacija v Londonu Film, ki je po celem svetu zbudil ogromno zanimanje. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Jutri ob pol 11. matineja. • Novi grobovi. V Središču je umrl upo» ko jen i davčni nadupravitelj g. Martin Kojc. Zaslužnega moža, vestnega uradnika in vrlega rodoljuba bo^o Položili i k več5 nemu počitku jutri v ponedeljek popoldne. — V Ljubljani je po daljšem trpljenju umrja gospa Marija Draži lova, soproga magistratnega pisarniškega ravnatelja v Pokoju. Pogreb ugledne pokojnice b0 ju? tri, v ponedeljek, ob 16. izpred palače Delavske zbornce. — Pokojnima blag 6pos min, žalujočim naše iskreno sožalje! I ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ PREMIERA senzacionalnega filma Dekle s prokuro Zanimiva, napeta vsebina. Nesebična ljubezen. GERDA MAURUS (Zagrebčanka), ROLF v. GOTH, THEODOR LOOS, JESSIE VIHROG v glavnih vlogah. Dopolnilo običajno! Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. ponedeljek ob 7. in 9 uri V nedelio ob 11 uri matineja: Evino orožje. Vstop Din 3.— Za Silvestrov večer 3ijajna burka s HAROLD LOYDOM: Mačje šape. Prvič v Ljubljani! ♦ Gospodinjski koledar za leto 1936., uredila Utva je izšel. Izhaja že 16. leto in se je kot izkušeno praktična gospodinjska pomožna knjiga že tako udomačila v vseh gospodinjskih krogih, da je odveč na-srlašati vse vrline in prednosti te knjige, tudi letos ima vse rubrike za praktično in koristno gospodinjsko knjigovodstvo, ki je femelj vsakemu realnemu in smotrenemu gospodinjstvu, posebno v sedanjih časih, ko je upravljanje gmotnih gopodinjskih sredstev, ki se od dneva v dan manjšajo, postalo prava umetnost. Poleg tega prinaša ko- Restavracija grand hotela „UNION" PRIREDI SVOJIM CENJ. GOSTOM NA SILVESTROVO KONCERT BREZ VSTOPNINE, IGRA SALONSKI ORKESTER OD SAVEZA MUZIČARA. Za obilen obisk se priporočata PERO IN KATI ŠTERK. * Znamke protituberkulozne lige. Proti-tuberkulozne lige v drugih državah imajo svoje glavne dohodke od svojih znamk, ki jih izdajajo navadno za božič in novo leto. Tako n. pr. dobi prbtituberkulozna liga v Franciji vsako leto za svoje znamke okrog 20 milijonov frankov. Tudi naša protituber-kulozna liga že nekaj let izdaja svoje božične in novoletne znamke. Letošnje znamke imajo sliko Nj. Vel. kraljice Marije kot vrhovne zaščitnice protituberkulozne lige. Ministrstvo pošte je odobrilo, da se te znamke prodajajo na vseh poštah in da se lahko uporabljajo poleg navadnih poštnih znamk. Liga je izdala znamke za 1 Din in za 0-50 Din. * Hude prometne ovire v Črni gori. Zaradi visokega snega je čakorska cesta, ki veže Črno goro z Metohijo, neuporabna za promet že od 3. t. m. Zastoj te važne prometne žile ima hude posledice. Črnogorski kraji so v marsičem odvisni od Metohije. Če je čakorska cesta le nekaj dni neprehodna, se že občuti draginja v črnogorskih krajih. Preko Čakorja prihaja v Andrije-vico in druge črnogorske kraje sočivje, vino in drugo. Delali so na vse kriplje, da bi odkopali na Čakorju snežne žamete, a je vedno nov sneg visoko zasul cesto. Preko čakorja se da priti samo še peš in s konjem. Tudi na cesti od Beran do Podgori-ce je ponekod toliko snega, da se vrši promet samo v etapah. Na cesti Berane-Plev-lje pa doslej še ni bilo prometnih zaprek. * Medmurski kmetje linčajo tatove. Po medmurskih vaseh je bilo izvršenih v zadnjem času mnogo tatvin. Kmetje so silno ogorčeni in. če jim pride kak tat v roke. obračunajo z njim z največjo okrutnostjo. Te dni je premožni posestnik Varda nakupil po vaseh veliko količino perutnine, ki jo je nameraval izvoziti v Avstrijo. Povabil je k sebi nekaj prijateljev in sosedov, da bi vso noč stražili perutnino. Ker se do 3. zjutraj niso prikazali kokošarji, so možje mislili, da je nevarnost tatvine minila in podali so se k počitku. Komaj so zaspali, so že slišali kokodakanje kokoši in, ko so hiteli ven, so opazili dva cigana, ki sta kure mašila v vrečo. Cigana sta pustila svoj plen in zbežala. Varda in njegovi stražarji so alarmirali vso vas in vse se" je zbralo na pohod proti ciganom. V okolici so ogorčeni vaščani naleteli na cigansko taborišče ter uvedli »preiskavo«. Cigani so rotili in prisegali, da tatovi niso iz njihovega taborišča, a vse to ni pomagalo. Vaščani so pretepali staro in mlado, od ciganov pa so skušali tudi z mučenjem izsiliti priznanja. Noge so jim tlačili v žerjavico in izmišljali so si tudi druge torture. Nekateri cigani so bili hudo poškodovani. Izkazalo pa se je, da so bili vsi nedolžni. Orožniki so pozneje zajeli tatove v nekem drugem taborišču. * Pri zaprtju, motnjah" v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Z.K.D. Dajte vašim malčkom zabave in veselja! Pripeljite jih k Otroški ringaraji v Elitni kino Matica. Predstave danes oh 11 dopoldne ledar vrsto nazornih in praktičnih gospodinjskih člankov in kar je mnogo vredno, veliko število izkušenih kuharskih receptov za razne prilike. Vrlina teh receptov obstaja v tem, da so ekonomični in praktični. Poleg raznih zanimivih člankov bo marsikatero gospodinjo zanimal članek »Krstna slava« in članek o svatbenih običajih po Gorenjskem, in še drugi. Kakor vsako leto prinaša koledar tudi letos obsežen pregled o snovanju in gibanju v ženskem svetu v minulem letu. Ne moremo dovolj priporočiti posebno gospodinjam to res potrebno in koristno knjigo, ki jim bo ob vseh domačih prilikah prav dober tovariš in svetovalec. Koledar stane le Din 20, po pošti Din 22 in se naroča v upravi Gospodinjskega koledarja, Ljubljana, Mirje 27. Dobi se tudi v vseh knjigarnah dravske banovine. ♦ Učiteljski koledar JUU za 1936. leto izide v založbi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 1 januarja. Poleg koledarskega dela vse1 vse poštne tarife, najnovejšo uredb* o osebnih in rodbinskih do-kladah, nov učni načrt in program za osnovne šole, pravilnik o vršenju verske dolžnosti. cene prevoznih sredstev, razne statistike in drugo. Cena koledarju je določena na 12 Din. Tiskan bo v omejenem številu in se bo poslal samo naročnikom proti povzetju. Ekspedicijo izvrši knjigarna Toše Jovanoviča in Vujiča v Beogradu, Zeleni venac. Naročila spejema Učiteljsko udruženje, Beograd, Kralja Milutina 66. Zaradi manjše poštnine in olajšanja ekspedi-cije se priporoča, da si učiteljstvo naroča koledar v skupinah. ♦ Naš čaj. — Tiskarski škrat je v bo= žični številki »Jutra« izpremenil smisel oglasa za odlični domači nadomestek kis tajskega čaja, ki ga izdeluje Kmetijska dražba, r. z. z o. z. Ljubljana in ga stavlja v promet Pod imenom »NAS CAJ«. Ta čaj je zdravju popolnoma neškodljiv, saj je sestavljen iz onih koristnih domačih rastlin, ki jih naš narod že iz davnine s pridom uporaiblja. Opozarjamo na današnji oglas Kmetijske družbe za »NAŠ ČAJ«. ♦ Eno srce — ena radenska! Iz Celja e— V visoki starosti 93 let je umrla včeraj v mestni ubožnici na Slomškovem trgu občinska reva Neža Basletova. V Prešernovi ulici 22 je umrl v petek 67 letni Ivan Kovač. V bolnišnici je umrl v sredo 30 letni čevljar Ivan Verbovšek z Lave, včeraj pa je umrla 48 letna posestnikova žena Urša Tacarjeva s Kuretnega pri Šmarju pri Jelšah. e— Delavstvo tovarne Metka se iskreno zahvaljuje tovarnarju g. Weinbergerju za božičnico. e— Nepotrebni nedostatki. Na mnogih ulicah ležijo še vedno kupi snega, ki se polagoma izpreminjajo v brozgo. Čas ježe, da mestna občina poskrbi za temeljito očiščenje ulic, kakor delajo v drugih mestih. Ker na mnogih strehah še niso namestili zaščitnih ograj za sneg, grmijo ob južnem vremenu plazovi s streh na ulice, na hodnike in na pešce. Mnogi bivši posestniki tudi ne smatrajo za potrebno, da bi poskrbeli za redno in temeljito čiščenje blatnih in polzkih hodnikov. V interesu mesta in prebivalstva je, da se v tem pogledu takoj napravi red. e— Kino Union. Danes r»b 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 veleiilm »Bengali« in zvočni tednik. Letos 2000 porodov Rekord je bil dosežen na Štefanovo — Stalen porast Ljubljana, 28. decembra. Ženska bolnišnica je na Štefanovo doživela za svoj razvoj nad vse po= inemben praznik: na porodniškem od» delku so našteli 2000. porod — rekord, ki uvršča bolnišnico med največje, prav za prav najrodovitnejše zavode na evropskem jugu. Novorojenček, ki je prišel s tem rekordom — in da ne pozabimo zabeležiti: s pomočjo cesar* skega reza — na svet, je siromašen, a zdrav simpatičen nezakonček, ki bi mu vodstvu bolnišnice rado dalo kak« šno majhno darilce na pot, a se v svo* jih skromnih razmerah ni zmoglo dru« gega, kakor da mu je poklonilo par garnitur plenic iz fonda primarija dr. Jenka. Frekvenca porodiškega oddelka je v stalnem porastu, tako da se število porodov vsakih pet let poveča za okrog 100. Da naznačimo vsaj približno sliko tega razvoja, naj dodamo, da je ljubljanska porodnišnica dosegla pred vojno najvišje število porodov leta 1914. (549). Po vojni je število porodov še rapidneje rastlo, tako da zavod že nekaj let sem z največjimi težavami zmaguje svojo nalogo. Po obsegu bolnišnice je namreč prostora samo za 1000 porodov na leto, a uprava se je pod skrbnim vodstvom prof. dr. Zalokarja potrudila. da je zmogla tolikšno kapaciteto. Dosedanje razmere pa bodo v doglednem času postale nevzdržne, če ne pride do razširitve bolnišnice, ki je že dolgo v načrtu. Prav tako bi bilo v tej dobi stiske in bede nujno, da se v smislu intencij uprave zavoda posveti večja pozornost organizaciji materinskega skrbstva. Materam se dandanes godi še posebno hudo, da so jih brezposelnost in redukcije plač v največji meri prizadele. Uprava ženske bolnišnice je banski upravi stavila nekaj konkretnih predlogov, kako bi se dalo doseči, da se olajša stanje porodnice. Iz Ljubljane u— Pomožna akcija. Na pisma, ki jih je raz posla/1 mestni predsednik raznim imovi-tejšim meščanom, so darovala: Narodna banka 8.000. Sarabon 3000, kamnoseški mojster Vodnik Alojzij 1500, Zavaorvalna družba »Feniks« 1000, Gradbena družba inž. Dukič 1000. Ljubljanska kreditna banka 2000. d. d. Saturnus 1000, Kreditni zavod za trgovino in indust 1000. Schneider & Verovšek 1000. Akcijska družba za kemično industrijo 1000 Din; po 500 Din: Pauschin Alojzij, dr. Piccoli, Josip Reich m tiskarna »Merkur«; Jadranska zavarovalna družba 400 Din; po 300 Din: kemična tvor-nica v Mostah in kamnosek Toman Feliks; po 250 Din: Hribemik & Comp. in Metalno akcionarsko društvo: po 200 Din: špedicija Turk, špedicija Ranzinger, Knez, Ljubljanski velesejem, mr. ph. Bahovec, Brown Boveri, Josip Zalita & Co. in Suna-ra; Christofov učn zavod 150, dr. Kiler Vinko 120 Din: po 100 Din: Josip Puh, Sumi Josip, nosi. Hribar, Pollak Pavel, Kom Teodor. Sever & Comp., Sare Hedvi-ka, ALKO, Stupica Fran. Vovk Ignac, To-nejc 'Anton, Est in inž. Klinar Anton Dalje so darovali: Češka industrijalna bacika 80 dr Čeme Ivan 70, Samida 60, mr. oh. Baka-rčič 50. St trni ca Josip 50, Viktor Meden 50, Serban Demeter 30, dr. Benkovič 20 in hotel Metropol 20 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! . u— Nastanek portreta v plastiki. Na umetnostni razstavi akad. kiparja, Franceta Oor-•šeta (Gosposvetska c. Kolizej, dvorišče) se na izredno željo občinstva ponovi nazorna demonstracija nastanka plastičnega portre-ta po živem modelu v ponedeljek 30. r, m. ob pol 7. uri zvečer. Ker se Goršetova razstava v torek zvečer zaključi, občinstvo vljudno vabimo, da si ogleda razstavo in udeleži zanimive demonstracije. _ u— Po pogrebu prof. dr. Šlajmerja. Poročilu. ki smo ea objavili v petek, naj dostavimo da se je pogreba udeležil tudi ljubljanski poslanec g. Rajko Turk. u_ Velikodušno darilo. Gospa Josipina Blažon soproga višjega revidenta Y.P--.da: ruie za Splošno žensko društvo v Ljubljani 50 Din. za Dom slepih pa 50 Din kot novoletno darilo. u— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru vprizori danes ob pol 16. krasno pravljično igro: »Marbuel, črni sluga pekla« v štirih dejanjih s predigro. u— Družbi sv. Cirila in Metoda Je aa* rovala rodbina ing. Mačkovšek—Veršec 150.— Din v počaščenje spomina Pok. g-Ludvika Smoleta. Iskrena hvala! u_ Ortopedski zavod TSD »Atene« b0 od četrtka, 2. januarja 1936 dalje Po kratkem božičnem odmoru spet redno Posloval. V zavodu se zdravijo otroki in oda rasli ki imajo izkrivljeno hrbtenico (sko-iioso', kifoso), uda-ta ali izbočena prsa, visoka ramena, plošče noge in slične napa* ke, pod nadzorstvom specialista za ortopedi je primarija dr. Minafa. -Informacije in vpisovanja dnevno od 3. do 6. v telo« vadnici ortopedskega zavoda, gufbičeva ul. »Mladika«. u— Ciril Metodove razglednice za novoletna voščila se dobe v trafikah, trgovU nah in v pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Kupujte domače blago! u— Brezposeln reven, bolan krojač prosi usmiljena srca za ponošeno žen6ko ali moško obleko, perilo ali posteljnino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra, ki Iz prijaznosti tudi sprejema darila. POZOR! POZOR! ZA NOVO LETO smeh, petje, zabavo in še marsikaj nam bo nudil RUSKO-SOVJETSKI velefilm Žena za 1000 rubljev Največji in edinstveni folkloristični in zabavni film sezone. I u— Drag transport. Pred malim kazenskim senatom okr0žnega sodišča bi se morala že drugič vršiti glavna obravnava proti brivcu Cvetku Novakoviču, ki je ob5 tožen nekega zločina. Novakovič se je izognil obema razpravama na ba način, da je na tihem odjadral iz Ljubljne proti Črni gori. Okrožno sodišče je izdalo m nbegMim Novako>vičem tiralico- Varnostna obla&tva so ga naposled izsledila v Bera-nah. ga aretiTala in začela se je dolga Pot nazaj. Trajala je dobre tri tedne, kajti Novakoviča so orožniške eskorte vodile od Postaje dio postaje tako, da je za božič* ne praznike srečno prispel v Ljnlbljano. Napravi] ^e veliko neumnost. Ju stični npra. vi je Povzročil s svojim begom do 900 Din stroškov za prigon v Ljubljano, sam pa je ob amnestijo, zakaj če bi bij obsojen oktobra ali novembra, bi bil deležen po« miloščenja, tako pa bo moral kazen odee. deti. in pr^v na Silvestrovo bo Cvetko stopil pred tri sodnike. u— Ljubljanica narašča. Božično de* ževje in toplejše vreme sta povzr0čiH, da se je sneg začel naglo tajata. Po mnogih krajih Dolenjske in Notranjske v rav, nini že ni več snega. Posledica je, da je Ljubjanica začela Počasi naraščati. V gornjem toku od Vrhnike do črne vasi je že prestopila bregove, toda še ne ograža naselij. Razni pritoki Ljubljanice so prav tako zvrhani. Za enkrat še ni nevarno®ti za kako večjo povodenj. u— Senzacija za Ljubljano bo Silvestrov večer Sokola II. v Kazini, kjer sodelujejo svetovno znani cirkus Tady z najbogatejšo menežarijo, prvovrsten zbor ruskih plesalk in plesalcev, odlični berlinski plesni umetnik g. Froeli i.t.d. Napovedan je tudi prihod abesinskega cesarja s svojo zmagovito vojsko. Za dobro razpoloženje bodo poskrbele tudi lutke, dobavljene iz Amerike, in generalni ravnatelj cirkusa Tady g. Jony s svojimi komičnimi nastopi. Kdor hoče vesel dočakati novo leto, naj pride na silvestrovanje v Kazino. Vstopnina samo 10 Din. u— Sokol na Viču priredi silvestrovanje 31. t. m. ob 20. v svojem domu s sporedom, ki bo v največji meri vzradostil vse obiskovalce. u— Jadranaši, Jadranašice! Na Silvestrovo se zberemo ob 8. v društvenih prostorih. Vsi in vse! u— Kako so Abesinci osvojili italijanski tank — vas zanima? Bd radi videli simpatične junake, o katerih piše in govori danes ves svet? Pridite na Tabor silvestrovat, presenečeni boste, program je izvrstno sestavljen. Abesinci navdušeni nad zmago in osvojitvijo modernega orožja bodo neženirano zaplesali svoj bojni ples — morda niti ne bo zaostajal za onim gdč. V. Smer-kolove in g. Golovina. ki ga pa bosta predvajala kot priznana umetnika seveda resno in kakor vedno efektno, četudi ne bojno kakor Abesinci. V olimpijski vrsti je prišlo zaradi višjih sil do nekaterih izpre-memb, ki pa ne bodo bistveno vplivale. Videli boste kljub temu lepe stvari. Agencija J>Slagry« d.d. za male oglase in poročila z raznih »bojišč« se že sedaj vljudno priporoča. Predstavi pa se osebno — v torek na Silvestrovem na Taboru. ^fhimfJi Trajno goreča peč za drva OKUSNA POCENI « Ogromen prihranek na kurjavi Proizvod OSJEŠKE LIVARNE ŽELEZA IN TOVARNE STROJEV D. O. OSIJEK Samoprodaja za Ljubljano FRANC GOLOB železnina, VVblfova ul. Iz Kranja r— Ljudska univerza v Kranja priredi v ponedeljek 30. t. m. predavanje v gimnazijski telovadnici ob 20. Predaval bo g. dr. Gosar Andrej o kapitalizmu in kolektivizmu. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in ob 8. uri zvečer veselo filmsko opereto »Hočem se poročiti«. Dodatki običajni. Sledi za novo leto: »Ne poznam te, a ljubim te«. Iz Trbovelj t— Maša zadušnica za pokojnim voditeljem koroških Slovencev, bivšim narodnim poslancem Francem Grafenauerjem, se bo brala danes ob 8. zjutraj v trboveljski farni cerkvi. Vabimo koroške rojake in prijatelje koroških Slovencev. Iz Ptuja j—Proračun sreskega cestnega odbora v Ptuju je sestavljen in davkoplačevalcem na vpogled pri cestnem odboru do 5. januarja. Proračun za potrebščine je določen na 2,149.287. a za dohodek na 1,749.752 Din. Primanjkljaj v znesku 399.535 Din namerava cestni odbor kriti z lo odstotno cestno doklado na državne davke. Iz Maribora a— Mariborski strelci so ae zbrali v petek zvečer pri »Novem svetni« k rednemu občnemu zboru, ki ga je počastil s svojo navzočnostjo tudi novi me. ertni poveljnik mariborski general Milutin MD-enkovič. Poročali so predsednik Jožko Sterger, tajnik Mohor, blagajnik Vrisk in prof. Cestnik, ki je podal nastavniško in gospodarsko poročalo. Mariborska strelska družina šteje 158 članov, dohodki znašajo 14-378-57 Dim, izdatki 13.398.41 Din. Na občnem zboru sta se izvolila general g. Putnikovid in primarij g. dr. Robič za častna člana. Pri volitvah so bili izvoljeni: Jožko Sterger, predsednik, podpolkovnik Bojič, podpolkovnik Erič, kapetana n. Id. JoksLmovič in Novak, poročnik Novo čukič, Anton Mohor. prof. Cestnik, Ivan Vrisk, Robert Vukmanič, Lojze Sprager ter mz. Zmago Ziernfeld, odborniki. a— Gledališke novice. Na Silvestrovo lx> uprizoritev »Veselega kmetiča«, ki so ga lani 14 krat predvajali pred nabito polnim gledališčem. O polnoči bo žrebanje listkov, ki jih prejmejo vsi obiskovalci Silvestrove predstave. Kdo- bo izžreban, ga čaka prijetno novoletno presenečenje. a— I>o smrti je branila svojega zaročenca. Krvav dan so imeli na Štefanovo ponoči pri nekem plesu na Sladkem vrhu. Fantje iz Selnice ob Muri in Sladkega vrha so se spoprijeli, v rokah so se pojavili noži. tudi streli so se Culi. Po polurnem krvavem boju je obležalo 6 žrtev. Orožniki so glavne krivce u/klenidi. V mariborsko splošno bolnišnico so pripeljali 28 letnega delavca Franca Fortmtillerja in 19 letno Ano Reiterjevo, ki je z ročico dobila smrtno poškodbo na glavo. Branila je svojega zaročenca, ki je stal sredi krvavega vrveža, in pri tem dobila usoden udarec, ki je bil namenjen drugemu. Kmalu po prevozu v bolnišnico je umrla. a— »Pa brez zamere« ... Včeraj je sedel na zatožni klopi 25 letni posestniški sin Jožef Kureš iz šakal, ker je dne 6. oktobra t. 1. težko poškodoval posestniškega sina Štefana Bergieza. V neki gostilni so fantje pili. Radi zapitka so se sporeklij toda pozneje pobotali. Ko so zapuščali gostilno, ie Štefan Berglez pri slovesu še dejal Josipu Kurešu »Pa brez zamere«. Tedaj pa je Kureš, ki je bil z Borglezem v sovraštvu, oddal iz samokresa na Bergleza strel. Berglezu je obtičala krogla v prsnem košu, v mariborski bolnišnici pa so mu rešili življenje. Kureš je v svojem zagovoru navajal, da je pač streljal, ker je iz neke B-erglezove kretnje domneval, da ga hoče napasti. Senat je razpravo v svrho zaslišanju nekaterih novih prič preložil. XVo akademski ples bo 4* I. 1Q3& v Unlonu. Igra prvevrstni plesni orkester Ronny lz Lfubijane a— Usodne posledice plesa. Dne 29. septembra je bila v neki gostfflmi v Slov. Bistrici veselica s plesom. Navzočna sta bila 23 letni kovaški pomočnik Matks Bravčič in 29 letni delavec Ivan Tiirk. Ker je neki Anton Barbarič zaplesal s Turkovo izvoljeniko, sta Bravčič in Tiirk počakala Barbarič.a pred gositiiteio ter ga vrgla v bistriški potok. Barbarič je odnesel lažje poškodbe. Dne 1. oktobra t. L pa je prišel Bravčič pred Matuškovo ko-vačnico v Slov. Bistrici, ko je nenadoma pristopil Barbaričev polbrat Milan Mlake r ter ga vprašal, znikaj sta njegovega polbrata vrgla v potok. Sledil je spopad in je Mlakar s prerezano žilo odvodnico obležal v krvi in je kmalu izdihnil. Včeraj sta se Bravčič in Tiirk morala zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim sena- tom. Bravčič je b9 obsojen na 5 let ta 1 mesec robije ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Tiirk pa na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti. a_ Vlom. V včerajšnjo notico pod tem naslovom se je vtihotapila neljuba pomota. žrtev vloma ni postal železniški uradnik g. Ketiš, marveč železniški čuvaj Prah. Iz Tržiča g_ Pozor na električne blazinice. Mala Amanova Ankica je domala postala žrtev ognja, ki je nastal v njeni posteljici, ki si jo je hotela ogreti z električno blazinico. Amanovi so bili zaposleni s peko potic, pa je odšla sedemletna Ankica sama v spalnico in v otroški nepremišljenosti si je hotela ogreti posteljico in je staknila elekrični tok. Kmalu je zaspala. V nastali gorkoti je odvrgla odejo, zbudila Pa se je šele po-em. ko je menda zaradi kratkega stika v blazinici že začela tleti posteljnina- Z rahlim glasom je poklicala očka, čeč: »V moji posteljici gori«. Ves prestrašen je skočU g. Aman in je v zadnjem trenutku rešil hčerko in hišo pred nesrečo. BANKA BARUH PARIŠ (9°) 11. RUE AUBER Telef.: Opčra 98.15 — Telef ; Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaručh Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Hotandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDLJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: Nc 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice- Pijača res božanska je Slatina Petan jska! č— Roparski napad na glavni cesti. Proti deseti uri zvečer sta se na sveti dan odpravila v Tržič iz Pristave gg. Belihar Anton in Legat Stanko, oba sotrudnika v tovarni Razborška Ivana, da obiščeta prijatelje. Komaj sta pasirala stanovanjsko hišo osobja Kozinove tovarne in tik pred De-bevčevo vilo, sta planila iz gozda dva napadalca in zahtevala denar. Ker se napa-denca nista slepo udala. so zapeli noži v pesteh napadalcev. Belihar Anton je dobil težko poškodbo na levi podlaktnici, tako da je moral nemudoma iskati zdravniško pomoč. Prihajajoči ljudje so prepodili napadalca. ki sta izginila v gozdu in ostala nepoznana, ker je bila tema. To je drugi roparski napad, ki se je pripetil v zadnjem času v bližini Pristave. Prva napadenka je bila učiteljica Gromova, ki je utrpela škodo nad 300 Din in mnogo strahu, drugi napad je ostal brezuspešen. Tržiško orožni-štvo ta rajon skrbno preiskuje, da najde ljudi, ki vznemirjajo vso okolico in one-čaščajo dober sloves Tržiča. č— Kino predvaja danes ob 16., 18.30 in 20.30 film »Ahasver« (Večni žid). Za Silvestrovo pride »F'ra Diavolo«. Iz Zagorja z— Cenena preskrba za praznike. Čeprav imamo veliko število ljudi brez zaslužka, so tatvine pri nas redke. A zadnja dva dneva pred božičem je bilo izvršenih več tatvin. Neznanci so različnim ljudem pokradli kokoši. purana, šunko in klobase. z_ Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Zagorju je tudi letos obdarilo siromašno deco z močnimi čevlji. Tokrat je bilo obdarovanih 158 otrok. Za letošnje obdarovanje so prispevali: banska uprava 3000, ravnateljstvo TPD 500 TPD namesto pogostitve rudarjev ob proslavi sv. Barbare'1200 in TPD še enkrat 2879, občina Zagorje 3500, Delavska zbornica v Ljubljani 1000, trgovski gremi.j v Zagorju 9o0, II. rudarska skupina 800- ravnatelj TPD inž. Biskubski 100. števni novčič 1600 in članarina okrog 100 Din. Na obdaritvi se je pred- RAZREDNA LOTERIJA NAJCENEJŠA IN NAJZANIMIVEJŠA IGRA NA LOTERIJI V JUGOSLAVIJI samo pri K O N S T AN T IN U L. JEŠIČU ■ SREČNIKU BEOGRAD, ZANATSKI DOM — ZA DEN 160 za celo 31. kolo STE UDELEŽENI na skupni igri na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtin. TO IGRO JE ODOBRILA DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA. PRVO VPLAČILO 70 in DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO Ček. rač. Pošt. šted. Br. 57.062. — Plan in vsa pojasnila dajem-pošljem brezplačno. sednik društva učitelj g. Kolenc Lojze vsem darovalcem javno zahvalit Društveno človekoljubno delo, ki pomaga lajšati bedo v tako prizadeti zagorski dolini, ne zmore vseh potreb, ki so od leta do leta večje, zato že danes prosi vso slovensko javnost, naj se odzove, ko bo Zagorje prisiljeno prositi tudi njo za pomoč. z— Naše brezposelne in druge uboge družine je za božič preskrbela občinska upra va z živežem. Razdelila je 30 vreč bele moke, 700 kg fižola in 100 kg kavnih pridat* kov (dar tvrdke Franck iz Zagreba). z_ Občni zbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva se je vršil prejšnjo nedeljo v prostorih g. Ašiča na Lokah. Iz poročil funkcijonarjev je tilo razvidno, da podružnica lepo napreduje. Po poročilih je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Ašičem Tonetom iz Lok. Iz Novega mesta n— Gradbena delavnost. V tekočem letu se je v našem mestu dogradilo 7 novih hiš, odr.osno vil. Na Seidlovi cesti sta si dala postaviti vili gostilničar g. Žic in železniški uradnik g. Vales. Na Kapiteljskem hribu sodnik g. Meršol. na Štemburjevi cesti živinozdravnik g. Vandot, na Dr. Režka cesti g. Škerlj. v Volčičevi ulici g. Picelj in na Trdinovi cesti gdč. Čukajnetova. Na novem pokopališču pa je dala mestna občina zgraditi mrtvašnico. Adaptacijska dela pa so se izvršila na hiši gostilničarja g. Zabreta na Zagrebški cesti in na hiši g. Groma na Florianovem trgu. Sokol si je dal v svojem domu preurediti kleti, g. dr. Furlan je dal dozidati svoji hiši na Ljubljanski cesti še eno nadstropje in preurediti vso notranjost in zunanjost na Trgu kralja Petra I. pa se Je na Barborioevi hiši izvršila dozidava še enega nadstropja. Vrtne ograje so si dali postaviti ga. Skali-cka, g. Pečar in g. Marinček na Trdinovi cesti in g. Jurak na Dr. Režka cesti. Občina je dala podaljšati Dr. Režkovo cesto. Izpeljala se je tudi kanalizacija od Dr. Režka ceste do Seidlove in nato v Krko. Staro pokopališče pa se bo začelo preurejevati NITKA V DVOJNI VIJACNICI so izvršila domača podjetja, ki so pokazala, da so kos vsaki, še tako težavni nalogi. n— Dva napada. Na sveti dan se je vračal od sorodnikov v Vušnji vasi 32 letni posestnikov sin Eršte Anton domov v Berečo vas pri Suhorju. Med potjo pa ga je napadel neki domačin in mu prizadejal z nožem šest globokih ran po glavi in prsih. Ranjenca so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Iz zidanice se je vračal nedavno zvečer domov 29 letni posestnikov sin Luzar Alojzij iz Ga-berja. Fanta so na sredi pota napadli štirje domačini in ga s poleni pobili na tla. Pripeljali so ga s sedmimi ranami v bolnišnico usmiljenih bratov. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.15 roman- pokopalisce pa se no zaceio preurejevati tieni zvočni film »Miss Barreth« (Tiran), takoj pomladi. Vsa navedena gradbena dela I predigra: Paramountov zvočni tednik Božična umetnostna razstava Pogled v srednji razstavni prostor LJubljana, 28. decembra. Minevajo dnevi, ki zaključujejo leto. Najskromnejši med skromnimi, najsiro-mašnejši med siromašnimi si skušajo te dni pripraviti lepše in prijaznejše, kakor je bilo vseh prejšnjih tristo in petdeset. Največ jih je, ki jim zadostuje že mal priboljšek v hrani, da si s tem ustvarijo iluzijo lepih dni in praznikov, drugi so, ki is morajo z lUksuzom in vso mogočo potrato pričarati vtis prazničnega življenja. Slovenskih upodabljajočih umetnikov z vso gotovostjo ni mogoče prištevati med slednje. Za praznike so stavili vse svoje nade v podobe, ki so jih razstavili v umetnostnem paviljonu pod Tivoljem. Ni vse zlato, kar se sveti, vendar je med zbirko, ki šteje okrog sto podob, mnogo takih, ki morejo zadostiti tudi poznavalca in izobraženega ljubitelja umetnosti. Ni da bi našteval imena in dela, ki jim gre prednost. V tej razstavi, skromno imenovani božični razstavi slovenskih umetnikov, so si vsa dela enaka. Vsa so raz-obešena po prostorih z edinim in istim namenom: kličejo kupce. Ne samo zato, da bi se izkazal veJik jdušnega mecena, da bi si svojo zbirko dopolnil s pomembno umetnino. Ne! Pač pa zato, da v vsem pomanjkanju živečemu likovniku in njegovi rodbini z odkupom njegovega dela po več ko nizki ceni omogoči nekaj dni, ki naj bodo, čeprav komaj naznačena, podoba praznikov. Naj bo to prilika, dana premožnejšim; da se ta čas oddolže svojim bližnjim, ki si morajo s samo umet- Beseda o občinstvu v gledališču Za ^evišnja ias jistrišnjo reprizo „Molierea" Ljubljana, 28. decembra. Človek, ki je bil v Ljubljani nekajkrat v gledališču, se ne more pritoževati, da ima naše občinstvo čez mero temperamenta. Generacija mladine, ki se je po preobratu zbrala z vseh strani, je s svojimi nastopi v predavalnicah nove univerze, v lokalih, na ulici, v teatru za nekaj časa uveljavila gesto, kakor da hoče biti vsemu javnemu mnenju poslednja instanca v umetniških, kulturnih in političnih stvareh, a ko je ta rod odrasel in se razšel v poklice, se je vse naše dejanje in nehanje pogreznilo v svoj stari mrki mir. Idejne borbe so se pri nas odnekdcj vršile sredi neke smrtne tišine. Rapirji, ki so kdaj pa kdaj zablisnili na papirju, niso nikdar izzvali kakšnega živega odme\'a v množici in vse življensko delo tako izrazito borbenega človeka, kakor je bil Ivan Cankar, je ostalo po s\*oji obliki in po s\'oiem dejstvu prav za prav samo neskončen, niti uslišan, niti zavrnjen monolog. V takšnem ambientu manjka tudi narodnemu gledališču funkcijske osnove, da bi se moglo njegovo poslanstvo izživeti do dna. Gledališče pri takšnem občinstvu ne more biti hiša akcije in reakcije, hiša nagovora in odgovora. Besede, ki jih govorita tragedija in komedija pri nas, so glas upijočega v puščavi. Vsako dejanje na odru najde v parterju, po ložah, na galerijah, na stojiščih togega neznanca, ki je prišel v ta hram, posvečen veličastnemu doznanju in dognanju poslednjih človeških strahot in veličin, samo z zadnjim, najtanjšim odtenkom svoje pozornosti in razpoloženja. Takšen rezervirani gledalec je kakor sodnik v tri-bunalu inkvizicije: ostal bo na zunaj hladen, pa naj se svetovi rušijo v drami, in ostal bo prav tak, pa naj se mu igra in komad na tihem zazdita najbednejša šmira, kar jih je kdaj videl na svetu Največja, najplemenitejša nagrada, ki jo gledalec lahko nakloni igralcu, sta bili od pamtiveka v tragediji solza, v veseloigri smeh. A mimo tega so igralci v krajih, ki v njih sije več solnca in je več svežega zdravja in sile v ljudeh kakor pri nas, deležni še mnogo več. Da ne tratimo besed o plosku pri odprti sceni, ki ga ljubitelji umetnikove umetnosti, ali pa še rajši najeta klaka, zaženejo ob uspelih in neuspelih opernih arijah — ta plosk spada v vrsto prav tistih starih, zaprašenih oderskih rekvizitov, kakor venci, ki so kdaj pa kdaj naročeni izza kulis. Toda občinstvo, ki mu je tudi gledališče kos polnokrvnega življenja, mora pogostokrat tudi sredi dejanja dati iskrenega duška svojemu razpoloženju. Se v naši mrzli, v meglo zastrti, zadušeni sredini ima gledališče nekaj takih gostov — le pojdite ob priliki pogledat male, kako pri nedeljskih popoldanskih predstavah spremljajo svoje junake na odru z glasnimi izrazi ljubezni, navdušenja, nezaupanja in strahu/ A ko bodo ti mali, zdaj še priložnostni gledalci, toliko odrasli, da bodo lahko naročili svoj abonmš, bodo sedeli na j svojem numeriranem sedežu mrzli, desinte-resirani, mrki . . . Zadnji čas pa je podoba, kakor da je temperament le zašel med avditorij naše drame .Prinesla ga je mladina z dijaškega stojišča, dasi vse hiše ni mogla zanetiti z njim. Pojav sam po sebi je vsekakor simpatičen. Nihče se ne bo drznil mlademu človeku oporekati pravico, da brez odlašanja aklamira, kar je blizu njegovemu srcu in ideji in da prav tako na mestu odkloni, kar se mu zdi vredno obsodbe. Resnica pa je vendar, da današnji čas ni kaj prida naklonjen preiskrenemu izpovedovanju takšnih nastrojenj. O tem smo se lahko živo prepričali ob zadevi »Tujega deteta,« katerega navdušeni sprejem na premieri so na odločujočem mestu smatrali za povod, da se umetniško najbolj dragoceno delo sezone vzame z repertoarja. V teh nerodnih dneh se menda ne bo zdela deplasirana prošnja, naj bi gostje v gledališču z izrazi svojega odobra\'anja aH neodobravanja v bodoče rajši počakali dotlej, da pade zastor. Luč naj v teatru le še kar ostane ločnica med besedo igralcev, dokler je nad avditorijem tema, in med besedo publike, ki pride na vrsto, ko se oder zagrne. Morda je takšna »delitev dela« tudi najbolj demokratična obenem. Ob človeku, ki je navdušen, lahko mirne duše sedi tudi nekdo s svojo slabo voljo — in teater bo kakor slednja umetnost še dolgo, dolgo ostal delež privrženosti in odpora pri ljudeh. Na nervozno mrzko nestrpnost, ki se skuša zadnji čas razšopiriti v naši drami, je smotren en sam odgovor: plemeni- nastjo utira/ti pot skozi naše ubogo življenje. Razstava, ki so jo odprti že pred božičem in si jo je mogoče ogledati dnevno od 9. do mraka, ni bila svojega namena še prav nič deležna. Nič še ni bilo prodanega, bržkone zato ne, ker imajo ljudje za praznike vse kaj drugega v mislih kakor umotnost. Kje smo še od časov, ko bodo za praznike kupci obiskovali umetnike po delavnicah in nakupovali njihove umettnL ne! Brezuspešnosti te razstave So seveda nekoliko krivi tudi razstavljavci sami, ki bi morali za to priliko napraviti nekaj več hrupa. Ljudje, ki žive v vsakodnevnem poslovnem šundru, kaj radi prezro tako ponižno prirejene razstave. Naj velja zato ta prilika za poziv vsem, ki premorejo nekaj stotakov, da stopijo vsaj sedaj tik pred novim letom ('ko so že praznike prezrli) v razstavo in si kupijo podobo po svojem okusu. Izbire je več ko dovolj, če bo glas teh besed dosegel vsaj dvajset dobrih src, bo dvajset slovenskih upodabljajočih umetnikov stopilo v novo leto z upom do lepših časov, z dobro vero v plemenitost, ki menda še ni uo-asila v slovenskih srcih. & Loški potok in njegova lepota Loški potok... Kdo ga pozna ob blizu? Menda jih je le malo. Je to kraj, ki se nahaja med Blokami-Prezidom ter Rib-nico-Ložem — severna, južna, vzhodna m zahodna meja. Ta kraj je poln romantike in pravljičnih lepot, posebno pozimi. Ozko dolino, ki se razteza od Bloščeka proti Mušnevcu, razpolavlja hrib, podoben malo nagnjeni kopici sena. Tabor imenovan. Na njem stoji cerkev sv. Lenarta, sv. Barbare s pokopališčem, župnišče, me-žnarija in stara šola Posebno lep je ob poletnih jutrih. Megleno jezero, ki zakriva vso dolino, mu daje mnogo sličnosti z Bledom . . . Na vzhodni strani, v nasprotni hrib. so posejane hiše vasi Hriba. Proti severu, v podolgasti dolini, vidiš Retje, in malo proti vzhodu, višje, pa Mali log, na nekoliko valovitem terenu. Na južni strani Tabora stoje vasi: Segova vas z Matev-Ijekom, Srednja vas in Travnik; od njega proti severu pa Bela voda in Dednik, ki sta sicer le del Travnika. Torej, v pravem pomenu besede, Loškega potoka ni — tako vsaj meni tujec, ki je prvič stopil v ta kraj. Vse to pa se ti pokaže najdivnejše oh Vstajenju na veliko soboto zvečer. Ni ga okna, ki gleda proti Taboru, da bi na njem ne gorela sveča! Ne ena — dve, tri ali celo več. Človek, ki to opazuje, dobi vtis. kakor da se nahaja sredi vesoljstva med zvezdicami, ki mu šepetajo svojo skrivnost. . . Najvišji hrib je Jazbina (1071 m), ki se nahaja uro hoda proti jugovzhodu od Tabora. Od tod je krasen razgled, naravnost veličasten. Če se ozreš proti jugu, se ti zdi. kakor da stojiš na veličastni- gori Si-nai in gledaš v daljno obljubljeno deželo: nešteto gor, kakor valovito morje se sinji tja do obzorja. Vse vasi Potoške doline imaš pred seboj, kakor na dlani, razen Retij. ki jih zakriva podo1"n; pogoji za oddajo električne energije Pri gradnji lokalnih central odnosno pri izvajanju PTve etape elektrifikacije pa zakonski načrt favorizira privatno iniciativo, omogoča daiania koncesij za oskrbo večjih ali man'šib področij. daje r»ravno si-gumost ra vlo?eni kapital. olajšave za pridobivanje nravic ter garancije za primerni dobiček. Za da i«nie koncesii i" pris+oina država, ki itk^h pri tem ščititi splošne interese. češkoslovaški trasazit preko iiašlli luk češkoslovaško-jugoslovenska luška železniška tarifa, ki je plod skrbnega dela obeh železniških uprav, bo stopila v veljavo 1. januarja 1936. in bo veljala za prevoz blaga v obeh smereh med češkoslovaškimi železniškimi postajami in jugoslovanskimi postajami v pomorskih lukah Sušak, Split, Ba-kar, Solin in Sibenik. Tarifa bo čisto preko-monska, to je: veljala bo samo za prevoz blaga, kd je namenjeno v Češkoslovaško in prihaja po morski poti v omenjene Inke, aM za prevoz blaga, izvoženega iz Češkoslovaške v te luke, namenjenega v inozemstvo po morski poti. Tarifa obsega tele vrste blaga: azbest, povrtnina, krompir, oglje, južno sadje, vino, sir, sadmi izdelki, železo in jeklo, izdelki iz jekla in železa, magme®:!, fosfaiti, kalij, soli za gnojenje, katran, ka-traneka olja, žveplo, les, papir in papirnati izdelki, plutovima, steklo in stekleno blago, porcelansko blago, izdelki iz ilovice in Samota, acetonsko olje, ocetna kislina, lesni alkohol, rdeča sol, bombaž, tobak itd- Posebni tarifni popusti veljajo za prevoz južnega sadja. vina, sirovega bombaža, sirovih kož in sirovega tobaka, če so pošiljke op.remi jene ž direktnimi mednarodnimi lasti za tranzit preko ČSR v Nemčijo ali katero drugo državo, še bolj oddaljeno od Nemčije. Prav tako veljajo posebni popuslti za sladkor, izvožen iz ČSR in deloma za drugo blago, izvoženo ali uvoženo v ČSR in potrebno za obutev. Poudariti je treba, da je sedanja tarifa samo začetek nadaljnjega dela, ker se bo še bolj izpopolnila. Ta tarifa daje interesentom velike olajšave in bo mnogo pripomogla k razvoju gospod-?irskega sodelovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Evropska konvencija za mehki les Zanimanje jugoslovenskega lesnega gospodarstva se je bilo v zadnjem času preoivsein koncentriralo na vprašanje, kakšne posledice bo za nas imel zaradi sankoij zastoj izvoza lesa v Italijo in kje naj najdemo n->va tržišča kot nadomestilo za izgubljeno italijansko tržišče. Tako je razumljivo, dia nismo posvečali večje pozornosti konferenci evropskih držav, izvoznic mehkega lesa, ki se je vršila v Kobenhavnu. Po neuspehih sličnih konferenc v zadnjih letih se danes še ne da presojati, kakšen bo praktičen uspeh te konvencije, ki je bila o ^riliikn te konference sklenjena med Švedsko, Finsko, Rusijo, Poljsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Jugoslavijo in Rumunijo. Kakor zatrjuje dunaijski »Internaziona-ler Bolzma-rkt«, je opažati na evropskem trgu mehkega rezanega lesa čvrstejšo tendenco v cenah, ki jo pripisujejo sklenitvi te konvencije. V Kobenhavnu je Za božjo volja kaj ste iz Maribora napravili.« Kaj poreko čez nekaj let? Maribor ni sorazmerno pod avstrijsko nadvlado v sto letih toliko napredoval, kolikor je v povojni dobi, predvsem pa v zadnjih petih, šestih letih. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 29. decembra: Ob 15. Trije vaški svetniki. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Moliere. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30. decembra: Moliere. Red Sreda. Torek, 31. decembra-: Oh 21. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Nedelja. 29. decembra: Ob 20. Prešmentani grad Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30. decembra: zaprto. Torek, 3L decembra: Ob 21. Prešmentani grad Izven. Znižane cene. Abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo jutri, v ponedeljek, zia svoj abonma predstavo »Moliere« v drami, in to zaradi tega, ker je v sredo že drugič praznik. Na Silvestrovo bosta predstavi v drami in operi ob 21. uri. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Nedelja, 30.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel). Sreda, 1. jan.: Matasanovega Načeta, nesreč* na snubitev. (Maksel). Mariborsko gledališče Nedelja, 29. decembra: Ob 15. Majda. Znižane cene. Ob 20. Bajadera. Ponedeljek, 30. decembra: zaprto. Torek, 31. decembra: Ob 21, uri Vesafi kmetič. Prvič. Motorni železniški promet na češkoslovaškem Na češkoslovaškem obratujejo motor, železniška vozila že nekoliko let in izkušnje z nj'imi so zelo dobre. Motorni vlaki so Postali važen činitelj češkoslovaškega železniškega, prometa, zato njih število čedalje boffij rase. iransko leto je število kilometrov, ki so gia opravili ti vlaki, zraslo že na 20 milijonov, to je skoraj 40 odstotkov več nego ]. 1933. Ob pričetku letošnjega leta so državne železnice razpolagale za osebni promet s 155 motornimi vozovi, 237 avtobusi na tračnicah, 6 vozovi za prevoz časnikov in 7 lokalnimi traktorji Odslej eo spravili v promet spet 20 motornih voz, 2 moforua voza za ozkotirne proge. 20 avtobusov na tračnicah, 2 tovorna motorna voza im 132 motornih priklopnih voz. železniška uprava bo sedaj naročila 2 nova motorna brzovlaka, ki bosima vozila s povprečno brzino 130 km im ki bosta obratovala med važnimi centri češkoslovaške, po potrebi pa boSfa rabida t-udfi za brze zve®e z velikima češkoslovaškimi kopališkimi kraji. Ta d/va Vlaka bosta opremljena a vsem mogočim koanfortom. Kraljestvo mode Nove bluze Treba je bilo gospodarske krize, da smo dlobila bluzo v njem sedanji oblikd, tisto moderno bluzo, ki nam v zvezi s primernim krilom nadomesti vsako obleko. Saj to živi v vsaki ženski: želja po izpremem-bi, po nečem novem in prav zato s« moda tolikanj menja. Kje so tisti časi, ko sj je žena brez posebnega premisleka lahko kupila novo obleko, če se je naveličala stare! Danes je v večini gospodinjstev nova obleka problem, bluza pa je samo pol problema: polovico manj blaga je treba zanjo polovico manj je stroškov... Moda je občutljiv barometer za — denarne prilike v ženskem svetu. Ustvarila je torej nove bluze, nešteto novih bluz, ki jih ne nosimo samo v zvezri s kostumom, temveč kot samostojno oblačilo s krilom, za dopoldne, popoldne in celo za zvečer. In končno so še žene pozabile, da se jim je bluzo priljubila, ker je tako praktična itn poceni in so si nabavile novo bluzo — ker je tako zelo moderna... Seveda 6e športne bluze vsa/ko leto najmanj menjajo. Že praktični oziri zahtevajo, da jih vedno izdelamo iz svetlega pralnega tvoriva in da jih čim bolj preprosto in udobno ukrojimo. Visok dečji ovratnik, koničasto vstavljen, ozek plastron, moške manšete in prešiti robovi poudarjajo strogi slog naše športne bluze, ki prav zaradi žrebičje krzno je moderno Ze več let je žrehičje krzno v modi, saj Je razmeroma poceni in izredno trpežno, tako, da si ga lahko privošči tudi manj premožna dama. Letos prinaša moda poleg celih plaščev tudi kep iz takega krzna, ki je posebno praktičen, ker ga moremo uporabiti tudi kot večerno ogrinjalo. Cez dan ga nosimo na plašču ali na kostumu, če pa je dovolj širok in dolg, ga vzamemo kar čez obleko. Je vaš pasji prijatelj izpostavljen vlagi in mrazu in zato vam predlagamo zabavno in lahko ročno delo: napravite mu plašček iz povoščenega platna, ki ga podložite s fla_ nelo. Tak plašček morate 6eveda izdelati v moderni živi barvi, ki se sklada z barvo njegove ovratnice. Zapnete ga na ramenih in pod trebubem, kakor to kaže naša skica. svoje preprostosti tako mladostno učinkuje (1. skica). Novost je dopoldanska bluza iz temnega žemeta, ki ima dolžino kazaka. Spredaj je razdeljena v tri šive, zapnemo pa jo s vse-tlo. kovinaeto zaporno na pasu in z dvema enakima gumboma ob vratnem izrezu. Joiko moderni so kimono rokavi, ki jith pri našem modelu še poudarjajo na ramenih vstavljeni deli v podobi podaljšanih, koničasto zaključenih epolet. (2. skica). Vsi motivi letošnje mode se ponavljajo pri novih bluzah. Tako priljubljeni plisi-rani ali nagubani deli se pri bluzah uveljavljajo v lepih širokih rokavih, kd so od ramen pa do zapestja plisirani in zapeti z ozko in tesno manš-eto. Na naši skici soglašata z rokavi spredaj vstavljen, pli-siran del in plasiran, pokončen ovratniček, ki ga napol zakrijemo z mehko položeno in v pentljo zavezano proer, Aleksander, .VTehel im Tvflor. Udeležba je letos «tebša kakor dnuga Ita iVi bi h\1ia še slabša, da ni džaivnn predPedflTik omogo8\l s kritjem potnih stroškov udeležbo tudi mlademu K are so. Na Kautskvjevem memorialnem timlrju v Pragi je zmaagl mlada Pelikan z tO iz 14. To je lertos že ponovni njegov uspeh, saij je odlično igral tudi na olimpijadi v Varšavi. Druga šele ie Opočensky z 954. tretji dr. Skalička z 9. Slede Kubanek 8%, Z=tta iu Hašek 7K itd. ★ Revanžni mateh Euwe-Aljehin se bo po najnovejših vesteh vršiB šele L 1937. Do takrat ostanetorej Euwe vsekakor pmvaik. Dunajska partija Beli: dr- Aljehin Črni: dr. Euwe (27. partija matoha; Haag, 6. dec.) 1) e2—e4 e 7—e5 2) Sbl—c3 Aljehin je moral igrati to partijo za vsako ceno na zmago in preseneti zalo nasprotnika, s to staro otvoritvijo, ki jo danes samo še romantik Spielmann včasih v turnirjih uporablja. 2 )..........SgS—16 3) Lil—c4 Vendar je Aljehin pripravil za otvoritev nekaj novega. Ne igra preostrega, običajnega 3) f4, temveč solidnejšo potezo z lovcem, ki je doslej veljala rad-i odgovora Se4: kot slaba za belega. 3 )..........Sf6 : e4 4) Ddl-h5! Zelo stara, toda dobra poteza. Ste-bo je 4) Lf7:+, Kf7:, 5) Se4:, d5 in čnni pride radi močnega centra ter dveh lovcev v prednost. 4 )..........Se4—d6 5) Lc4—b3 LfS—e7 6) Sgl—f3 Sb8—c6 7) Sf3 : e5 Sc6 : e5 Po tej potezi zadrži beli veliko prednost Bolje je bilo o—o in nato Sd4. 8) Dh5 : e5 0-0 Beli je dobil žrtvovanega kmeta nazaj m stoji prosteje predvsem, ker skakač d6 ovira razvoj črnih figur. 9) So3—d5 Tf8—eS 10) 0—0 Le7—f8 Seveda tudi Lf6, 11) Sf6:+, Df6:, 12) Df6 : gf6 :, z obupno končnico za čimega ni balo bolje- 11) De5—f4 c7—c6 V poštev je prihajalo še b6, nakar bi bilo 12) Sc7:?. radi Te4! napačno. 12) Sd5—e3 Dd8—a5 13) d2—d4 Še bolje morda 13) <13, da bi ostalo prfj® e4 zavarovano. 13) . . . Da5—h5 14) c2—c3 Sfi6—e4 15) f2—f3 Sel—go Ne Ld6?, 16) Df7: + ! itd. 16) d4—do! i:n grozi d7—d5 s 17) h4 ujeti bffla c6 : dR Sg5—e6 Dh5—g6 grožnja Sc7 b7—b6 Lo8—b7 ter Prepreči skaka oa. 16) . . . 17) Sc3 : d5 18) Df4—g4! Po Dg4:, 19) fg4: bi nato LF7: + prehuda. 19) Let—e3 20) Ta1—dl 21) Dg4 : g6 S tem forsira beli ,po dovršenem razvoj« končnico, v kateri stojii pač na zmago. Odloči poleg boljše pozicije belih figur slabi črni d- kmet ter dr.oini g- kmet, med tem ko so beli kmetje kompaktni. 21) . . . h7 : 22) Tfl—el Ta8—08 23) Kgl—f2 Lf8—c5 24) Le3 : c5 Lb7 : dS Seveda ne takoj Sco:, irewSi 26) Se7+. 25) Lb3 : d5 Se6 : c5 26) Tel : e8+ Tc8 : e8 27) b2—b4! Odločilno. Ne gre seda j Sa4. 28) Lb3, ScS:, 29) Td7: in beld dobi vsaj še kmete. 27) . . . Sc5—e6 28) Ld5 : e6 Beli pravilno zračuma, dia je tndi kaaihmm trdnjav zanj dobljena. 28) . . . ee na Fil<>ridi mrgoli aligatorjev. Pred nekoliko dmevi so v njegovi bližini delali neki drvarji. Hipoma je en-a izmed plazilskih zverin zagrabila psa delovodje MaJdtdena. Da bi rešil svojega ljubljenca, je Madiden skočil s sekiir0 v roki za aligatorjem. S«duj je zver izpustila žival iin se obrnila proti človeku, ki ga Je zgrabila za nogo. Vsi delavci so planili 6 sekirami na aligatorja, ki mu pa udarci po vsem vildiezu niso škodovaii. Videti ie že biilo. 'da je Madiden izgubljen. Tedaj je črnec Bob splezal na drevo, ki je viselo na*! vodo in skočil z nJega na aligatorjev hrbet, sPleaal dio njegove gkve in mu potisnil palca globoko v oči. Uspeh je bil trenuten, žival je Maddena izpustila, ki so ga nato delavci takoj spravili na kopfno, aligator pa je plaval nekaj časa oslepljen proti bregu, tako da je utegnil Bob skočiti z njega in se rešiti na suho. Potem je zver še nekaj časa plavala naokrog in »e končno izgubila v obalne'" Matu. Pogumni Bob pa je zavrnil vsako h/vaLo za svoje junaško dejanje. Dejal je preprosto, da mora vedeti vsak otrok, da | so oči edina ranljiva točLa krokodilov. živa okamenina Rodovitna Sahara — Ko je raslo na tleh današnje puščave še bujno rastlinje • •. V Brnu je predaval te dmi prof. dir. Ab- s&lon, sloviti raziskovalec Mačohe, 0 uspehih svojega štu/dijskega potovanja i>o Sahari. Tam je iskai najstarejših sledov človeškega življenja. Prvotno je iskal prav Za prav nekega raka , ki je najstarejša vr. sta živali, kar se jih je iz pradavnine ohranilo do današnjega 'dne. Ta vrsta rakov živi, kolikor je znamo, v eni sami zelenici sredii puščave, in sicer v nekem vročem vrelcu, toda v tisočih primerkov. Rak je prava »živa fo&iHija«, ker se je ohranil sto tisoče let v nespremenjeni obliki. Vprašanje je, kako je prišla ta žival na to mesto- Odgovor je v zvezi z najstarejšo obliko današnje Sahare. Prof. Absalon je navajal dokaze, ki jih je naše] sam in ki pravijo, da je bilo vse ogromno ozemlje, ki je danes zavoljo svoje vročine in peska neprimerno za človeka, v predzgo-dovinski dobi polno vode. Sahara je imela bujno rastlinstvo, mnogolično živalstvo in mutiogo je bilo v njej človeških naselij, ki so »stavila za seboj več sledov nego kjer. SMUŠKE DRESE KOMPLETNE IZ NAJBOLJŠIH LOD-NOV RAZNIH BARV, SUKNJE, SUKNJIČE, ŠPORTNE OBLEKE KUPITE NAJCENEJŠE PRI DRAGO-SCHWAB NA ALEKSANDROVI CESTI koli drugje na svetu, kjer danes izkopavajo takšne slediove predagodovimskesa življenja. Prav verjetno je, da ležijo pod puščavskim peskom obsežne človeške naselbine, ki jih danes pač baš zavoljo debele vrhnje plasti peska ne iščejo in izkopavajo. Učenjak je prišel na podlagi svojih najtdlb do prepričanja, da je biLo človeštvo nekoč razširjeno preko vse Afrike, a posebno preko Sahare, čegar bi brez vode in rodovitnosti pač ne bilo mogoče. Za pot, ki jo je šlo človeštvo Po svojem izvoru iz Azije, so ta dejstva odločilnega pomena. NEKAJ ZA VSE Najniižjii zvoki, ki jih še ouje človeško uho, sestoje iz 16 zre tonih nihajev, najvišja pa iz 16.384. Če vzamemo, da izžareva golo teflo pri sobni temperaturi 15 stopinj raelko količino svoje toplote, ki jo označimo s številom 100, tedaj znaša izžarevanje, ee se odenemo z volneno srajco, 73, oe ee oblečemo v volneno spodnjo i.n platneno zgornjo srajjoo, 60, če oblečemo obe srajci, hlače, telovnik no suknjo, pa samo 33. Zimska oblačila naj bodo temina. Temno blago vsrkava namreč toplotne žarke bolje nego svetlo blago- Ce vzamemo, da vsrkava, belo blago 100 delov toplote, tedaj jih vsrka črno blago v istem času 208, modro pa 204. Injekcije morfija za ublažitev bolečin in odpravo nespečnosti je uvedel 1857 Anglež dr. Aleksander Wooth. ma vrnila, tako da prav za prav ne vedo, kaj je bil vzrok, da se je onesvestil. Zdravniki menijo, da bo trajalo še mesece, preden bo popolnoma zdrav. Kaj bo lahko vse povedal! Med tem so začeli njegovi tovariši proučevati njegove beležke in razvijati njegov fotografski material. Rezultati petdnevnega opazovanja in dela na dnu morja obetajo biti edinstveni. Že sedaj se založniki trgajo za knjigo, ki ji bo naslov »Pet dni na dnu morja«. Pri nas ne govore fraze temveč dejstva! MILO — MILO? O NE! DOBRO MUjO JE ONO, KI U2IVA SLOVES KVALITETNEGA MTT/A. IN TO JE MILO HUBERTUS NAS DOMAČ SLOVENSKI IZDELEK. ANEKDOTA V Staoaforda je giovorM Maaaryfc med svetovno vodno češkim legionarjean iz iAar*erfke. Dejal Je med dnugim: »Revolucijo defem tako, kakor dihaim. Moram Jo "dteflati, in če bi prav v JboJn izguba ženo, otroke in svoje življenje, mi je vse eno-Samo da ta. ljudstvo dalje žtve\>!c. Tako prenašajo Eritrejke abesinskega rodu -bremena na svojih plečih skozi Asmaro JE NAJJACJA V CELI JUGOSLAVIJI 1. po vsebini litija, (proti sečni kislini) 2. po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon) 3. po množini in raznolikosti sestavin i n edina v celi Jugoslaviji 4. s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu). Zato je tako zdrava in dobra S Prestopno leto 1936 Dva sončna in dva lunina mrka — Prazniki in nedelfe Obrobljene oči Temni obroči pod očim nas zavajajo v bolj ali manj upravičena sklepanja o življenju njihovih »nosilcev«- Znanost saina se s tem pojavom doslej ni dosti bavila. Prof. Husiler navaja sedaj v neki nemški med' cinski reviji nekaj podrobnosti o tem vprašanju. Opozarja na to, da so hudi telesni napori in resna obolenja najčešči vzrok obrobljenih oči. Tudi izguba telesne teže ima pri tem važno ulogo. Neposredni vzrok ia je napolni: tev očesnega žil ja s krvjo, ki je odvisna spet od delovanja živčnega sisiema. Obrobljene oči so torej nazadnje posledica spremenjene razdelitve krvi. Še en vzrok odloča pri tem: v utrujenosti iin po naporih se očesno jabolko malo poglobi in s tem se podčrtajo robovi. Posebno pri otrocih ta pojav nikakor raj redek. Živčevje, ki preskrbuje žiJje s krvjo in uravnava njegovo delovanje, potrebuje* počitka in spanja. Utrujenost vede posebno pri otrocih do prebavnih motenj. Prebavne motnje zmanjšujejo trdnost spanja in pomanjkljivo spanje povzroča spet nastanek črnih robov. Bližajoče se leto šteje 3«6 dral, Je torej prestopno teto. Podeg te posebnosti bi bilo o*meniti ttudfi to, da bo imelo po dva sončna in dva lunina mrka, po enega bomo videli pri nas. Popolni lunin mrk 8. januarja traja od 18.58 do 19.21. Ob 17.29 6topi luna v zemeljsko senco, ob 20.51 jo zapusti. Sončni mrk 19. junija bo pri nas samo delno viden. Popolni mrk bo viden le v kakšnih 100 km širokem pasu, ki bo pa meril v dolžino 14.000 km. Ta pas bo segal od Malte preko Grške, črnega morja, Kavkaza, Omaka, Tomska, Habar0v. ska in Japonske v Tihi oceafn. S^mo Rusija pripravlja 14 odprav, ki bodo opazovale ta nebesni pojav. Tem odpravam se pri. ključijo tudii številne odprave iz drugih kulturnih držav. Velike vsote denarja bodo žrtvovali za pojav, ki bo trajal 2 in pol minute — toliko časa. bo namreč na vsaki točki omenjenega pas® mrk popoln. Kolikšen pomen fenajb ti mrki » noet, je raevidtno ia tega, dia Je neki astronomi prepotovai v svojem življenja, le 200.000 km, da je lajhko opazoval 9 sončnih mrkov, ki So trajali skupno 1*6 nsnaut. Delni mrk se prične v našffih krajih ot> 4.18 in se konča ob 6.2. Treba bo tedaj zgodaj vstati, če bomo hote® kaj vitdeta — to pa je odvisno seveda tujdfi. od vremena. Se eno prijetnost prinaša bodoče leto xa tfsfce, ki radS počivajo: božičnima dnevoma bo sledffila nedelja.. Natelonjeni Jim bodo 8e drugi prazniki. Marijino vnefoovraetje bo 15. avgusta v sofboto, Sveti trije kraOJi 6. jananarja v ponedeljek. Novoletni dan bo v sredo. Velikonočna praznika bosta li-in IS. aprffla, binkoštna pa SI. maja in 1. Junija. Dam 1. maja bo v petek, Vnefrobod 21. maja v četrtek, prav tako TeJovo H. junija. MNOGI NE VEDO . . . . da uporabljajo v Evropi ponekod posušene in zmlete jagode grozdov kot nadomestilo za kavo, da je največje nahajališče soli v Zedimjenih. državah in se razprostira pod veliikim delom Teksasa, Nove Mehike, Kansasa in Okla home. da se Tuaregi v Saharj sicer ne umivajo, da jim pa pesek, ki ga prinaša puščavski veter, stalno čisti lahko oblečena telesa. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino škorpijoni napadli odpravo črna puščava, pekel Azije — 75 stopinj vročine Po dveletni odsotnosti se je vrnila domov ekspedicija, ki jo je poslala moskovska Akademija znanosti pod vodstvom prof. Vasi* ljevskega v Turkmenjstan iin puščavo Ka-kum, Črno puščtvo, kakor se imenuje ta (pekel) Azije). dprava je dobro opravila svoje delo, ki je obtrgalo pred vsem v tem, da izvede s svojimi letali topografske posnetke 40.000 Sti. rjaškiih kilometrov obsegajočega doslej popolnoma neznanega ozemlja. Ugotovik je, da ne živi v južnovzhodnem delu Karakunia niti en človek. Prehoditi so morali na sto« tine kilometrov, da so na kakšnega naleteli. To ni čudno, saj ni tam nikjer niti enega grmiča, niti ene bilke, vsepovsod je bil sam žareč pesek. Temperatura je znašak često do 75 stopi n. V tej vročini je bilo jedra mogoče dihati. Silne gore peska, iz katerih sestoji Kara-kum, se neprestano premikajo. Potujejo sedaj v drugo smer. Često se je zgodilo, da jim ušla tla spor 'šotorov. V nekih krajih je mrgolelo strupenih kač, a nekega dne je taborišče napadla cela vojska veliikih škorpio* nov, pred katero so morali na vse pretege bežati, ker bi biil vsak odpor nesmiseln in nevarem Trdo žensko delo v Eritreji Odlično so se držali letaki, ki so v najtežjih okoliščinah vršili svoje polete in delali me dnjimi fotografske posnetke za izdek-vo kart. Na teh poletih letaki niiso imeli sa« mo hudega sovražnika v strašni vročini in v silovitih peščenih viharjih, ki se je v njih dan nenadoma spreminjal v noč, temveč jim je biilo nemara še težje tedaj, ko se je sonce z neba brez oblača upiralo v bleščeče peščeno morje pod njimi. Odsev sončne svetlobe je bil tedaj tako močan, da so oči vnema-le in so jih bolele. Pilot Drišjakov je zavoljo takšnih odsevov začasno celo oslepeL Šel« po nekoliko tednih se mu je vid deloma vrnil, a v Moskvi ga bodo morali sedaj na o-čeh operirati. Oe na umetnini opaziš, da je dobro narejena, tedaj »i dobro narejena. Večina bolezni je bodj znosna nego postopek, ki ga uporabljajo za njih diagnooa. Dobra vzgoja se ne očituije v tem, da si vJjjuden, temveč v tem, da vljuden ostaneš. Dragim Ijndem, ki ee poslavljajo od tebe, ne pripoveduj, kaj boš dielaj nocoj iin kaj boš dekil jntri. Ni treba, da bi spoasutK, da gre tvoje življenje tudi brez n(jih dalje. Ce je kdo izvrši samomor, ee ljudje sprašujejo po vzrokih Zalkaj se nrikoM ne zanimajo aa vprašanje: kajj je neki vzinofc, da smo se drogi od$oč8& ostati na tej bedni zemlji? VSAK DAN ENA jTorej ti si bil letos poleti v planinah. Kaj pa si videl?« »Nič, rečem ti, prav nič. Vse razglede so zafcrtvefi w6ac&c. fr»flfliid^Hutee State«) Kolibrij je najmanjša žival v ptičjem sveto, zato zahteva način njegovega prehranjevanja v ujetništvu največje potrpežljivosti So k o Poročilo o zborta inpoUi načelnic ČOS V nedeljo 24. novembra so se sestale v Pragi k jesenskim posvetovanjem vse načelnice češkoslovaških sokolskih žup. Že (lan poprej so bile načelnice zbrane popoldne ter so pod vodstvom zvezne načelnice s. Mare Provaznikove pretresale poročila o letošnjih raznih izletih in odpravah za Ranice ter ocenile njihovo vrednost in pomembnost ter uspehe. Dalje se je posvetilo mnogo časa delovnemu načrtu za bodoče leto. Namerava se pomnožiti število raznih tečajev in posvetiti vsa pozornost posebno izletom in taborovanju, poglobitvi zanimanja za tekme. Tudi je potrebno, da se zviša propaganda in posveti več časa nadziranju dela v župah. Zanimivo je. da se je žensko načelništvo soglasno izreklo proti nastopu večjega števila Sokolic v Berlinu, dočim je moško načelništvo bilo nasprotnega mišljenja. Nedeljski zbor je predvsem obsegal poročilo o pomenu članic pri brambnih pripravah naroda, dalje se je delj časa zadržal pri razpravljanju o pripravah za -V vsesokolski zlet leta 1938. v Pragi. Potem ;e bil del zborovanja posvečen raznim praktičnim preizkušnjam vaj v telovadnici, potem pa je pričela razprava o uvedbi novega svečanega kroja za članice, ki naj bi nadomestil sedanjega, ki članicam ne ugaja. Končno je po dolgi debati bilo zaključeno da se bo uvedel siv kroj v obliki kostima, krojnemu odseku pa je bila dana naloga naj do spomladanske seje predloži definitiven načrt, vpoštevaje pri tem vse predloge in misli, ki so 'jih poedine govornice izrekle. Šele pomladanski zbor bo potem končno odločil o tem vprašanju. Češkoslovaški glas o poljskem Sokolstvu V sokolskih predalkiih krnskega dnevnika »Lidove Novim« čitaimo pod šifro »is« o polskam Sokodstvu: Poljsko Sokolsitvo preživlja sedaj zelo burno dobo. Sodimo to deloma iz njegovih organizačnih skrbi, ki se nabirajo okrog predelave novih organnzacijslciih pravil ter trajajoče, četudi neodobreme resignacije staroste poljske sokolske zveze, brata A. Zamejskega in celokupnega zveznega pred-sedništva. Na ves položaj v zvezi pa vplivajo tudi notranjepolitične stvari. Vemo, da javni čknitelji in tudi poljska vlada so* kolstvu nikakor ni bila .posebno naklonjena. Vemo pa tudi nasprotne primere, zato smo mišljenja, da se v tem oziru še ni prav nič izmenjalo. Toda ničesar ni večnega. Iz nekaterih okolnosta lahko sodimo, da si bo poljsko Sokolstvo vendarle pridobilo ono spoštovanje, ki mu pripada. Zal nam je biilo, ko smo črtali, da so se poljski SokofH udeležiti znanih protičeškoslovatšJaih manifestacij na Tješinskem ter nismo mogla te spremem« be takoj zapopasti. Toda stvar postaja ra-Tumljivejša, ako je res, dia so bila nekatera sokolska društva k temu koraku naravnost prisiljena. Govori se celo o podpisovanju rerverzov, ki so brli poslani društvom na navodila uradov in občinskih načelnikov. Razumemo prav dobro, da pri tafciih razmerah tudi sokofefko osrednje vodstvo ni moglo ničesar storiti proti terrru pojavu. Te obvezne okolnosti so za nas tudi gotovo zacioačenje, saj bi bilo nemazuml jAvo, da bi del organizacije, v katere središču je pred 10 Ietimi vzmikla Zveza Slovanskega Sokolstva, kar naenkrat se tM zajpefljati k hujskanju proti bratskemu narodu. Vemo, eta se bodo okolnosti, izvirajoče ta poznane politične situacije zmenjaile tudi v tem pravcu in dia bo poljsko Sokolstvo s češkoslovaškim postalo živel}, ki si bo trajno zaupal ter zbliževali obe diržaivi Je že skrajni čas, da se bo to zgodili« Iz našega Sokolstvr Sokolsko društvo Ljubljana II' sporoča tvojemu članstvu, da se vrši v nedeljo 12. januarja ob 9. dopoldne v društveni telovadnici ob Tyrševi cesti redna glavna skupščina z običajnim dnevnim redom. Morebitne samostojne predloge je predložiti društveni upravi osem dni pred glavno skupščino. Pravico do glasovanja ima samo ono članstvo, ki je zadostilo društvenim obveznostim Nadalje sporoča društvo, da se bo vršil v sredo, 8. januarja širši član-ski sestanek, na katerem se to razgovar-jalo o bodoči društveni upravi. Udeležba pri obeh sestankih obvezna. Uprava. RUDOLF fUU-.SM. Amhrm, se kuja in modruje Znamenitih krčem v Ljubljani ni več. Jih ni. Prvič jih zato ni, ker niso ne ljudje ne cas nobeni znamenitosti več naklonjeni — drugič pa, ker so se z lastno znamenitostjo sprle. In kaKo se ne bi! Dandanes je že vsak za sebe tako znamenit, da znamenitosti okoli sebe sploh ne more trpeti. V svoji nejevolji se požvižga prav na vse in viha nos, le da je sit. Ce je pa še kje kaka stara krčma — recimo znamenita krčma — sedč v njej prav gotovo stare cunje, ki srkajoč kako kislico vsevedno kinkajo in grajajo na vse krip-lje mladi in sedanji svet, katerega očetje so. Tako ju grajajo, kakor da sta njihova nezakonska otroka. In — glej ga spaka — nekam čudno sram jih je teh dveh negodnikov. Kdo jih pa sili, da ju priznajo? Saj se prav v tem ta negodnika ločita od njih, da jima prav nič ni, ali sta zakonska ali nezakonska. Tu sta! Lepo kašo so jima skuhali. Saj na vse zadnje bosta itak morala svoji glavi položiti — kamor «1 že bodi S * t v o Drobiž iz slovanskega Sokolstva ČOS in Berlin. Kakor smo že poročali v našem izvestju o seji Vvbona OOS, je bitk) sklenjeno, da poj.de Sokolstvo v Berlin budi v večjem številu. Torej, poleg obeh predstavniških tekmovalnih vrst, moške in ženske, bodo nastopili tamkaj člani, okrog 500 po številu z izredno uspelimi Pehačko-vimi prostimi vajami, ki jim je godb eno spremljavo zložil br. Sehak. Olanice v Berlinu ne bodo nastopile v večjem številu, saj se j« proti temu izreklo žensko načelništvo. Poleg Cehoslovakov bodo nastopili tudi Nemci in Švedi ter mogoče tudi Jugosloveni na velikem telovadišču za posebne nastope, ki meri 140x70 m. Zadnja seja Vybora ČOS je med drugim sklenila, da Češkoslovaška Obec kot telesno vzgojno združenje ne mone biti član nobanega športnega saveza. Ta sklep je biil potreben zato, da se enkrat za vselej napravi konec poskusom in zahtevam, da bi moralo biti Sokolstvo za vsako posamezno panogo, ki jo goji, včlanjeno v dotičnem športnem savezu. Sklep je pravilen, saj je Sokolstvo samo tako silna in močna, ter kompaktna organizacija, da ne potrebuje nad seboj nobenega varstva kakega športnega saveza. Iz ruskega Sokolstva na češkoslovaškem poročajo, da nameravajo za leto 1936 sklicati VII veliki zbor vsega zame j nega ruskega Sokolstva, ki naj bi končno dokončal sedanje spore glede sediišča zveze rusikilh Sokolov za mejami. Kakor znano, obstoje zaradi različnosti nazorov glede organizacije dva ruska saveza, beograjski in praški. Je pa beograjska zveza precej močnejša, zato dvomimo, da se bodo društva, ki pripadajo beograjski zvezi, sploh udeležila zbora, ki ga je sklical praški siavez. Vseka? kor je naša želja, da se to vprašanje reši pozitivno za rusko Sokolstvo. & p O fi* I Uboga Koubkova... Dolgo ee je šušljalo, slednjič pa je prišlo vsej javnosti na uho, da znana češkoslovaška ia svetovna rekorderka Zdenka Kouibkova prav za prav ni ženska, temveč bolj moški in »jo< odnosno »ga« bodo zdravniki >popravjLi< v popolnega fanta_ Listi so 6e cčividno dolgo obotavljali, da bi o stvari risali na dolgo in široko, ker je treba takšno žrtev muhaste narave »a^ nio obžalovati, pri vsem tem pa tudi ni prav, da bi se o teh kočljivih zadevah brez potrebe razpravljalo do zadnjih podrobnosti. Zdaj je situacija že popolnoma drugačna. Ves domači in svetovni tisk je pograbil ta primer, vse korespondence spremljajo zdaj življenje Kputokove v podrobnost, Veliki utastrovani listi pa prinašajo sdiko nesrečnega Poldekleta, ki je do včeraj slovelo po svojih femcmenalnih uspehih v lahki atletiki, danes pa trpi pod pe-zo senzacije željnega mednarodnega tiska Znanstvenika in športniki so se na široko raiapisali o tem pojavu in našli naenkrat še celo vrsto sličnih primerov (Poljakinjo WaOasiewiez in druge), ki bodo zdaj slej ali Prej tudi prišli pod drobnogled neizprosnega >posebnega poročevalca«. Primer Koubkoive pa je medtem »napredoval« že do naslednje stopnje. PredsednL ca mednarodne zveze za ženske športe Angležinja Milftiart je glede na vse ugotovljeno dala izjavo, da je po njenem Koubkova dosegla svetovni rekord na 800 m v času, bo še ni bila »moški« in mora sato njeno ime ostatj na svetovni rekordni listi. Pristavila je še, da je to njeno osebno prepričanje, ne pa stališče mednarodne zveee za ženske športe, kjer pa se bo z vsemi silami zavzela, da bo prodrlo njeno. Do tu bi bilo še v®e v redu! Zdaj ,pa so se oglasili Nemci, ki Jim je Kouibkova aaresla svetovni rekord na 800 metrov! Pravijo, da more svetovne rekorde za ženske .dosegati s^mo ženska, ne pa četirtžemska, ki bo po operaciji postala po-Polen moški. Šport da je borba enakega z enakim in da &o moški močnejši, vztraj-nejši in hitrejši ko ženske, je stara stvar. Kouibkova je dvignila v teku na 800 m s prestola Nemko Lino Radtke-.Batcahauer (2 : 1(8.8 in 2 : 12.4). Po gornji utemeljitvi zahtevajo Nemci zopetno ustoličenje Bat-schaaierjeve s pristavkom, «jia bi bila ne-odipustajiva krivica, če bi za vselej, aJd vsaj za dolgo dioibo let branil ženski re. konds moški in bi se športnice zamian tni-dile^ da bi ga že vsaj izravnale. . . I »i——l mm i t™-1------i a ■ ■ —c i . Pa ta negodnika sta ne malo živa. Da le vtakneta glavo v tako znamenito kremo, takoj so njiju očetje tako hudo prizadeti, kakor če bi taco medved vtaknil v panj. Nu, saj prav to je! Da se jim ta njihova karsižebodi le prika-žeta, se ju zboje, kakor pravcatega medveda. 0 sebi namreč mislijo, da eo sama najboljša strd, ki ne gre, da bi jo prav takale zelena medvedka požrla pa naj si bosta še tako inteligentna in vljudna. Zakaj pa ne bi malo pokoke-tirali s staro devico Helo! Toda vsak človek je usekan nekam po svoje. In Ambrož ni bil pri rojstvu prav nobena izjema. Ko se je streznil nesrečnega kategoričnega imperativa, po katerem naj bi veljala za vse enaka volilna pravica in enake posledice, namreč, da bi vsi ljudje morali hoditi v opankah, je kmalu našel — ali iznašel — nov vzrok, da se je znova pošteno napil. Hi, kako se pa ne bi! Saj se je bil prav ob tisti smoli spametoval, ko je spet ostal na cesti — pa še celo brez opank. Treba mu je pa le priznati, da je na Kanta — in na vse podobne ali manj podobne uk rojeva 1-ce človeške pameti — ki s svojimi bolj namišljenimi zakoni napravijo svetu toliko zgage, zelo pobožno mislil. Zato mu zdaj, ko gre za nekaj stotisoč — Zdaj se pa spoanaj, visoka mednarodna z veza sa ženske športe! Smučarske tekme Ilirije Ilirija priredi 5. januarja leknuo v amuii&ean teku za mladino in seniorje- Proga za senzorje iin jumiorje »tare nad 1« let, je dolga 12 km. Juniorji, stari pod 18 let, etartajo v treh kategorijah. Prva kategorija, v ka, ter0 spaatajo v letu 19Ci3 rojeni aili mlajši, starta na progi 1 km, druga kategorija, v Katero spadajo v letu 1922 iin 1921 rojeni, na progi 3 km, tretja kategorija, v katero spadajo v letu 1{*20 in 1919 rojeni, pa starta na progi 6 km. Start in cilj je za vse proge Pod Rožml« kom na Večni Poti, cca. 250 m dalje od strelišča, ob 14. uri. Pravico starta imaijo v kategoriji juniorjev in seniorjov (p.oga 12 km) verifici, rani smučarji člani klubov JZSS. V kate« goriji jujjorjev t proge 1, 3, im 6 km) pa morejo star tati tudi ne verificiram i tekmo* vajci in tekmovalci klTema< žodaimi. Tekmuje &e v naslednjih disciplinah: I. klubska moštva (3 igralci), II. samgle gospodov in III. double gospodov. Nagrade za posamezne discipline so: pre, hodni pokaj SK Boča, prehodni Pokal g. Pristonika, ki ga brani g. Ooh iz Celja, in plakete. Vodja turnirja je g. Seneko-vič iz Maribora. Prijavljena so še moštva Ilirije, Hermiesa in Korotana tz Ljubljane ter igralci iz Zagreba, Maribora, Celja, Slovenskih Konjic itd,'. Prvi turnir za pr, vemstvo 6e je vršil 30. decembra, to je ravno pred letom dni. Takrat je zmagal v singlu g. Coh, v douiblu pa dvojica Coh —Regner (Jugoslavija, Celje). LZSP (službeno). Na XI. redni seji upravnega odbora dne 27. decenubra 1935 sta bila predveriificirana za Srn. K. Ljubljano Papler Alojzij in Florjamčič Peter, verificirani pa za isti klub Ferjan Ivan, Podikrajšek Dinko in Zaje Alibin. Vse klube opozarjamo, da je SK IJirlJa zaprl® skakalnico za vse one klube ki ne bado sklenili z gori imenovanim kjufhom posebne Pogodibe glejte uporabe. — Pri* hodnja seja bo 3. januarja 1936. v damoski sobi kavarne Emone ob 20., pod ure prej pa seja mladinskega odseka LZSP. Upravni odibor želi vgem klubom srečno Novo leto. ASK Primorje (lahk0atlefska sekcija). S 1. januarjem 1930. nastopi službo kot športni učitelj v lahki atletiki za dravsko banovino g. Otto Klein. Zaradi dogovora glede rednih lahkoatletskih treningov (glmnastičnih v dvorani in crose«coumtry, na terenu) sklicuje sekcij ski odbor seeta* n©k aktivnih lahkoatletov, kateremu mo* ra obvezno prisostvovati celokupno članstvo. Sestanek se vrši v četrtek 2. januar, ja ob 20.30 v kleti restavracije Metropol, MasarykoVa c. Istočasno razgovor o klu-bovem občnem zboru. Prošnja članstvu in prijateljem Ilirije. Smučarska sekcija Ilirije prosi člane in prijatelje Ilirije, da podarijo sekciji simu- ali pa nemara za sto milijonov glav — Abesinije niti malo mar ni. Saj ti takle filozof, ki ga praktično skoraj živ krst nikoli ne zna prav razumeti, na- pravi v svetu več zmede, kakor vsi diplomati in zakon oda vci skupaj. In kdo ima rajši filozofe, kakor prav ti diplomati, ti zakonodavci, ki z debelimi bukvami o bogu, o svobodni volji in o srednjem veku hlače merijo narodu Kakor da je že kdajkoli kakšen narod delal za včeraj! Saj narod ne pozna zgodovine. Ne pozna sovraš- tva ne maščevanja. Narod prav za prav pozna le malo stvari. Narod zmeraj in v vseh časih le nekaj ve — prav to, kar ve vsak filozof ali . diplomat — ali pa, če hočete: čuti, da mora živeti. Pa ne zaradi včerajšnjega dne, ker je bila nemara nedelja, ali je imel veselico, ali mu je pa nemara umrl kak velik mož. O ne. Prav nič zaradi tega. To pride zanj vse samo od sebe. Njemu se povsem preprosto hoče živeti, ker po nekakšni božji volji živeti mora — prav iz skrbi zaradi jutrišnjega dneva. Kakor vsak, tudi on rad živi. Koliko je že bilo nedelj, vsenarodnih veselic, velikih mož, pa naroda ni vrag pobral, ker o njih nič vedel ni in če mu je šlo le za tisti prepotrebni jutri. Na vse zadnje jih je pa vendar on dal, vse te Carsko oPrs®o» smnffl, palice, vezave, kmečke deklice že v šolah ta ta ven nje "v Po* sobnih tečajih. Od naših žen je odvisen naprelcJek kmečkega perutninarstva. Obrazložil je za primerjavo stanje bolgarske, ga perutninarstva, ki je naša največja konkurenca na svetovnem trgu. Narod Je treba poučevati o prarriineim perutminar-stvu s tečaji, filmi, knjigami, letaki, dru« štvi. Privatna in dtržavna pobud« za pospeševanje perutntaatretva naj združen delujeta. Sledila eo (poročila zastopnikov posameznih banskih uprav. Inšpektor g. inž. Z i, damšek j© kot zastopnik dravske bamake uprave orisal delo na selekciji domače štajerske kokoši, ki je zdaj že določena za kmečka gospodarstva. V dravski banovini Je 30 selekcijskih privatnih postaj pod kontrolo banske uprave. Letno se razr dleli 18.000 valilnih jajc Po znižani ceni 1 Din za kos in približno 800 kljunov ple- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec fiašo Franz Josefove prlrodne Registrirano od ministrstva za soc. politiko in na*, sdravje 8. br. 18.485 od S5. 1»36. nedelje, vse te vsenarodne veselice in vse te velike može. Potemtakem je povsem prav, če so mu s kakim majčkenim delom poplačali vse tiste muke, s katerimi jih je rodil. Kaj ni narod v tem na las rr ' —materi? Upha! Ambrož se je bil tako zamodroval, da ni prav nič pazil, ne kje in ne kako hodi.Pa da je bila mera njegovega žolča polna, se mu je še rignilo. Ob misli na mater. Ne iz sramu, ampak iz zadrege je zardel. Zakaj pred materjo ga ni bilo nikoli sram. Ona je vse tako človeško razumela, ker je zmeraj mislila le na jutri. Odpustila mu je greh, se ga v navalu nejevolje malo krepko doteknila — ali ga je pa pobožala, časih lepo, kakor zna le najboljša mati. Najhujše, kar je sploh zmogla, je bilo to, če ga že ni mogla dovolj pokarati, da mu je lahno, s prikritim, dobrim smehljajem, a z narejeno ostrim pogledom zagrozila z očetom. Oče je bil diplomat. Res, pravi, ne vem če od naroda potrjen, ampak bil je res —saj je vseeno — pravi diplomat Veste, takle majhen diplomat — kakršnih ie po vseh znamenitih krčmah na pretek — ki se rad drži velikega stola — kakor kik-lje nepridiprav. meniske perutnine. Pre*S!>agai je, da «e ta način organizacije uvede v vsej državi in dia se v vsej dtnžavl uvodie štajerska Aot ta, razito domača kokoš. 90 poročila ostalih zastopnikov Posamozmih banovin, izvoznikov in vette-rinarjev, nato pa splošna debata o stav, Uenih predlogih. Na osnovi teh razgovorov ao (bi±i naposled storjeni skilepi, »ki naj dado smer sistematičnemu dolu za po« vzdigo perultoinarstva v naši državi. V drugem delu konference so &e obrav-navale smernice za p o vzdigo urame kuncem reje v naši državi. Dadjši referat o tem ja imel priznani strokovnjaik na tem področju g. Sbepamek iz Sarajeva, ki je trudi predlagal, naj se podpira v državi gojenje dtveh vrat kuncev, in sicer nemškega ov-nača in angorskega kunca. Neonski (tudi francoski) ovnač ima izredno gost kožuh, primeren za krznarsko stroko, a tudi otbi-io mesa Za domačo kuhinjo, od angorške, ga kunca pa pridobivamo izredno fino an_ Sorsko vcflmo. Tv0rnioe Za predelavo ferz. na že imamo t Jugoslaviji, prečenje angorsfke vojne naj se pa s Pomočjo drža. Te ustanovi, ko bo dovolj domačega pro» duikta na razpolago. O. Pavjšie Ivan, predbedlnlk Zveze knn. cerejskih društev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, Je podal kopico prediiogov za povadigo knncereje pil nas. G. Inkret Al* fonz, strokovni tajnik Zveze društev rejcev maHih živaili v Ljmib Ijani, je v daljšem referat« opozarjal, da nam je t prvi -rasti potrebno organiziram je samostojnih tfro, štev rejcev malih živali p« vseh večjih krajih. Ta društva naj posredujejo sveao med rejci ln ohtDasbrk X sodelovanju naj s« pritegnejo vsd sreSki ekonomi, veterinarji in šole. Dalje je podal kratko e*Iiko Posameznih, panog reje «n«Ji.i> živali v dTavaki (banovini in očrtal razvoj rejsfcega gibanja t zadnjih desetletjih. Ponov*** J© Poudarjal potrebo sistematičnega organi* ziranja aamostodnai renskih društev, kakor se to že vrši v dravski banovini. Sledil« ao debate, nato pa je tane| sa, stopmik vojske potočilo o gofloharsfcvo, zlasti o reji go&abonr pisimonoš. Potd^ je razne predfloge in naveldel, da morajo biti vsi golobarji včlanjeni r Golobarski vrezi. PO vsej državi naj se ustanavljajo sokx barska društva, ki naj bodo včlanjena t zvesi Jn Pod kontroio tdfržave. Zveza ho lz, dajala tuidi glasSo jGoM) Pismonošac Izmed vejikega števila SklePov te bon, feremce naj navedemo t prvi vrati one, ki določajo, katere vrste perutnine naj se goJe t posameznih banovinah. V splošnem se je konferenca tareM® za gojitev domače štajerke, pofeg tega Pa še itofdajlandike ln plimetke. V dravski banovini naj &e goji po vseh Kmetijah edinote štajerka. t eav, ski v enem deta štajerka, t drugem pli, metka, t VTbaskl domača štajemka in pll-metka, t primorski domača štajerka, iz« jejmno trndi leghornka, kakor tuid| rodaj-landka in pCimetka, t ze#ški doonača šta, jarka in rodajlamdka. t drtaski domača štajerka M noktajBondka, v donavski domača štajerka in inodajlanidlka, fejemmo tudi leghonnika, t morarvski domača štajerka, plime tka in tajemaio Jarebičasta italijan, ka, Tvardarskl domača, rodaJIandata ln pP-metka. Od ostailh Trst iperatetae naj se gv>Je t vsej državi nastopne vrste: domače la emtdenske gosi, dloimače, pekinške in or, Pingtonsike race, domače in bronaste pil re, v planinskih fara^jih pega.tke. dede kunoereje se je sfe3«nflo, naj «e zlasti Podpira gojenje nemžilh ovnačer kot kuncev za meso in krzno in angor, skih kuncev za pridobivanje volne. Pri reji golobov se bo podpirala r prvi vrsti reja golobov ptemomoš z ^JaSk^. dbrambnega staflišča. Storjenih je bilo še mnogo sklepov, ka« toor gtledfe ustanavljanja vzrejnih državnih stanic za Perutntnarstvo, kurocerejo in golofbarstvo. Odslej se bo taka koarfsren, ca sestala vsako leto. Inkret Alfonz zoper nespečnost Dr. Singh navaja v neki angleški medicinski reviji nov pripomoček zoper spečnost. Po njegovih izkušnjah so se sirova jajca zelo dofcro obnesla zoper nervozno in nespečnost, posebno tudi zoper nespečnost mladih oseb. Dve jajci učinkujeta baje prav tako dobr0 kakor 2.5 g broma, 2 do 6 jajc zadostuje za najitežje primere nespečnosti. Treba jih je pa použiti brezpogojno zjutraj pri zajtrku. Zdravilni učinek se pokaže že po neko"ko dneh. 2e po_ dnevi postanejo pacienti po jajcih zaspani. Včasih se pojavi nekai driske. Čim so jajca nekaj pomagala, zadostujeta za na_ daMe dve jajci in to dva do aa teden. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Oin 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Otf^jdjUta^MM Qin 3.. v mamltah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je'vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. ■ m Beseda I Oin. Javek i uu> sa (Šifro ali lajanje aaslova 5 Oin. Najmaoiši tneark 17 Ohi. Danes vsi k Lasanu v šiško v gostilno »Dalmacija«. Zabava i plesom. Preskrbljen« za dobro dalmatinsko kapljico, kakor tudi topla jedila. 3773046 Je bilo — in bo pri »Panju« tako, da najboljši cviček se toča in pristna štajerska vina na mizo 40 nosi Na ra-zpola go ob vsakem času razna gorka in mrzla jedila. — V sat: večer igranje klavirja, aetje in iruge prijetne iibiv,. Zate vsi in vse astmo v Vegovo ul.10 k — »Panju«. 307 18 CVat en*:* (teei Besctia i Oin tlavefe t Oin. sa Hfto ali iajanje oasl «a 5 Oin NajmanjSi »o^ek 17 Oln Pekovskega vajenca poštenega aprejmgm takoj v učenje z v.iO skr-bo. Pretnar Martin, Ljubljana, černetova 12 1/7762-44 Natakarskega vajenca prikupne zunanjosti, šolska izobrazba, meščanska šoki in nekaj znanja nemščine, sprejmemo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Natakar«. 27tj30-44 Fotografskega vajenca sprejme boljši atelje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrbo v hiši«. i7<>»5-44 Ključavničarski vajenec ee želi izučiti obr"!. Naslov v vseh posl. Jutra. -7689-ti Dekle za lahko in lepo delo ter pisarniško začetnico sprejmem. Predstaviti pri Horvat, Poljanska 09. 37(506-1 Dekle ki zna kuhati, je snažno, pošteno in mirno. dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ponižna« 27343-1 Mlajše dekle boljše ter perfektno sobarico. ki se razume v krojaštvu sprejme odlična rodbina brez otrok javiti se je s fotografijo; Beograd, Bitoljska 20 Deretič. 27707-1 Dekle 17 letno, za vse delo. ki bi imela veselje do trgovine. Vprašat) Šimenc, Selen i^urgova 1. cvetličarna. ' 27798-1 Inkasanta sposobnega sorejmemo takol na provizijo. Po--nf -ppo "iSJo mi sqpnu tra pod »3000.-,. 27800-1 Strojnega inženerja sprejme tehnična pisarna. Ponudbe na ogl. odd.^ Jutra pod »Usnje« 27658-1 Hišnico poročeno za [Odpravljanje stanovanja iščem. Naslov v -"seh poslovalnicah Jutra. 27794-1 Železninar spreten prodajalec, aran-ger, vešč prodaje barv, dobi mesto. Ponudbe a prepisi spričeval io zahtevo plače no ogl. odd. Jutra pod »Železninar«. 27728-1 Natakarskega vaj°nca sprejmem. Naslov v vseh po?lovalnica.h Jirira. 37706-44 Učenca Ba pekovsko stroko sprejmem takoj z vso oskrb ' v hiši Reflek-tiram samo na dobr->ga poštenega fanta Naslov: Vrečko Plšece pri Brežicah. 27577-44 Sli+ibodobi Borila ' Oin ia7eS J C ta Šifro il> laianir. a«inv-5 Oln Salm»-"!1 r.nescfc 17 Oln Zastopnike sa obročno prodajo naših posnemalnikov brzoparil nikov itd iščemo Ponud be nasloviti na »Pt-rsons«. Ljublianfl. poštni l>rt*d a 1 307 276-1 Prikrojevalko dobro izvežbano za svileno in bombaževo triko perilo, ki razume lober kroj in okns. se spri ime pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh pos'. Jutra v Mariboru in Ljubljani. 27468-1 Gospodično zanesljivo za |>ekarno, oez 5000 Iščem. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parna pekarna«. 27754-1 Prodajalko (ca) samostojno z Din 5.000 —8.000 kavcije v gotovini s]TC'meiti takoj. Dopise pod »Plača 1000 Din« na ogl. odd. Jutra 27791 1 Mlajši trgovec s sinčkom išče služkinjo, za kuho in opraviia.nje vseh hišnih del. Ponudbe na os!, odd. Jutra pod »Skromne iin poštena«. -27C04-1 Brusač (polirer) prvovrsten dobi pri večjem podietni stalno službo. Pred nastopom en da-n izpit! Ponudb? na ogl. odd. Jutra pod »Brusač« 27606-1 Pletiljo za Fl«>eh — in R.a.s«hel-maschAne. ki zna obenem dobro krojit' in opravljati druga postranska dela sprejmemo. Potirebno je. da zna tudi podučevati delavke. Ponudb na ogl. odd. .Tu t na pod »Sigurno nameščen.}««. 27647-1 Urarskega pomočnika dobrega. zanesljivega. z lastnim orodjem, ne pod 26 let starega, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27720-1 Pekovski pomočnik samski, z obrtnim listom, dobi m'*to. Pismene ponudbe in natančne infor maci.ie na ogl. odd. Jutra j od »Pek«. 27636-1 Dobra kuharica samostojna, ki bi opravlja tudi druga dela. dobi mesto s 16./I. '036. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 276i37-l Prodajalca in prodajalko kuharico in mehanika, do-hr" mo"i. sprermem. Ma.ri bor. Aleksandrova cesta št. 2«. 276-9-1 Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova c. 7-D rabi veš kuharic, služkinj, natakaric 1n četnic. Za. ^»ovnr znamka O^n 2 T-lefon 71—09 27615-1 VsaK. »eseda Ml e-r: lavek Jin «* lajanje naslov« j Oin 'najmanjši tnesek 12 Oin Kmetsko dekle ki zna kuhati m opravlja vsa dela, išče zaposlitve najraje kot kuharica v veččlanski družini. Ponudbe Karolina Boje, Nemška vas pri Ribnici. 27757-2 Kontoristinja imožna samostojnega knjigovodstva.. slovenske im nemške korespondence, z večletno prakso se išče na dežfvlo. Navesti jie zadnjo službo im zahtevo plače pri celi oskrbi. Nastop s IR. januarjem. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv« kontoiri-sti-nja« na ogl. odd. Ju.tra. £76o2-il Službo gospodinje dobi zmožna oseba, s kavcijo v knjižici Ljudske ali Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«. 27661-1 Natakarja neoženjenega, z do'brimi spričevali, ki bi obenem prevzel točilnico (Schank), sprejmem takoj. Potrebna kavcija. Ponudbe na re-st-auna-nt »Maksimiir«, Zagreb. 37675-1 Prešivalke iščem za stalno delo. K. Soss. Mestni tsrg. 277 lfl-1 Perfektno kuharico 10—if\ let staro, iščem. — Plača Din 400. Pisati: Dr. NedeljikovK, Beograd. Mi-lutina Bojiča ul. 4. 27736-1 Natakarico snreimem za na račun, s kavci;o 7ft0 Diin, za Kranj. Prcfc-tavrsi se v Ljubljani, Celovška cesta št. 814. pri Mravle, dne 31. s*da i Oin lavek ? Oln ta Šifro ali dajanje naslova Oin NaimaoiS' tnesek 17 Oln Višješolec instruira vse predmete nižje šole po zelo ugodnih cenah in s Sigurnim uspehom., Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. l77->1-4 Akademik instruira vse predmete nižje girnaaije za hrane ali stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen«. 276412-4 Gospodične spre.ime šivilja v pouk šivanja lastne garderobe. \aslov v vseh poslovaini-can Jutra 27768-4 Potniki Beseda l Oin lavek ' D'n. li 5if'n ali Jajanje naslova j Din Nalmaniši tne»ek 17 Oin Zastopnika vinske stroke ki je dobro uveden v Sloveniji. išče dobro renomi-rana veletrgovina vina. — Reflektanti naj pošljejo obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 263-«. 277SJ-5 Provizijskega potnika za Slovenijo za dobave zmožno celuloidno tovarno za ovratnike sprejmem. Adolf Hay. Suhotiea. 276A'-5 tfeseUa • Oib .»vek 1 . > ta Slfro ali Jalanjr naslova 5 Oin NalmanjŠl tnesek 17 Oia Avto manjši, dobro ohranj"n, ?n potnika, kupi tovarna Vidmar, Ljubljana. Pred Škofijo 19. 277-36-flO Bevcdi. I Oln lavrk ' Ote ta Šifro ali laianje naslova 5 Din NaimaniS« ine^ek 17 Oin Pohišt\To kupite najcenejše in po najugodnejših pogojih pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Ljubljana. Vegova 6. 2741.2-13 Krasno spalnico iz orehove korenine ugodno prodam. Mizarstvo Roz man, Dravlje Celovška 36 L7ii72-!ž Več spalnic vezanega lesa. orehovo furniranih. nizke cene. — D. Lancoš. Wolfova 1(2. Telefon 28-10.- 376-56-ie Natakarica mlada. prikupljive zunanjost stara 28 let želi spremeniti službo s 15. januaT-jem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blondinka 9112« 37640-2 Boljša natakarica zelo dobrimi izpričevali išče službo v gostiln: _ ali restavraciji » januarjem. Ponudbe na Podružnico Jutra v Trbovljah pod »Dobra moč« " 27653-2 Trgovska pomočnica dobro izurjena v špecerijd. manufakturi in gaJateriji, stara 2i! let. zmožna slovenskega in nemškega jezika želi dobro stalno službo. Naslov »e izve v vseh posl. Jutra. 33878-2 LL je*r SO. 5 kg iomačf «lanint- 75. 5 kg pitan' go purmana 75 o kg pitanf Durt- 75. Razpošilja po pošti tranko v vsak kraj A Majerovič. čonoolia 27139-6 Rabljeno spalnico n kuhinjsko kredenco po ceni prodam Kaus. Novi trg 4/111. 277'lS-ie Beseda l Oln. lavek ) Uin ta Šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tnesek 17 Din železno peč majhno, dobro podloženo, v najboljšem sta.nju, kupim. Ponudbe pod »/.elezna peč« na ogl. odd. Jutra. 27'i80-7 Zlato lomljeno in staro. zlate predmete kupujem po zvv šanih cenah. F Čuden. iJrešeruuv«i 1. 3L1-7 Inventar za modno trg vino kupim. Cenjene punudbe [>od »Rab-m takoj« na ogi odd. Jutra. 27755-7 Otroški voziček (globok) dobro ohranjen kupim Naslov v všeh posl valnicah Jutra. 27756-7 Orodje . ključavničarsko, kot nakovalo, vrtalni stroj in drago k upi Cirman Ljubljana 7 Aleševčeva cesta. 27804-7 Blagajno pisalni stroj, pisarniško mizo omar z rolojem, ročni voziček na štiri kolesa se kupi. Maribor Aleksand ova c. 25 £7608-7 Din 300.000 posojila na vknjižbo na prvem mestu ^3k kiajšo dobo. Iščem. Cenjene ponudbe na ■ gl. odd. Jutra pod značko »Hipoteka 300«. 27256-16 Hranilne knjižice LjubljansKe kreditne ln Zadružne g spodarske banke kupimo — Ponudbe: Bančno kom. zavod. Maribor. 27778-16 Knjižice banovinske hranilnice kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Banovinske do •350.000 Din. 27568-16 Hranilne knjižice Hranilnice ln posojilnice Stražišče pri Kranju takoj kupim. Ponudbe »Malčkova« poštni predal 150. 27796-16 Vlogo Din 9.000.- Mestne hranilnice ljubljanske prodam. Ponudhe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Gotovim« 2tM« 2.7091-1:6 teseda • Oin lavek l)in ta Šifro ali Jaiaiiie ia-.lov;t Oin NaimanjSi -nesel; I* Oln Revolver stružnico rabljeno, ekscenterpre-šo in vrtalni stroj ln razne štance kupimo. P nudfc' roslat! na Tirata Flšer tovarna f;?lez-nega in kovinskega blaga. Bačka Topola. 27706 23 Šiva-ni stroj rabljen. sta.r kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam« 2769L?-19 Šivalni stroj dobro ohranjen prodam. Naslov posl. Jutra- ir-nii Ju. lavek I Dir 1» iifro ali lalaolv naslova 5 Din Na!manf» tnesek 17 Oin Orehove noge za mize in stole perjene. prvovrstne tudi sveže izdelane kupimo Ponudba na Irterreklam id Zagreb. Mas«rykova 38 !*«l šifro ENP0RT P-^MO« 267."i7 16 fr&0o(enosti •r r.iii Din lavek Oin t? lifin ali lalartj* .avi*.va Jlo \aim.ni5i eursek 17 Oln Vsakovrstno zlato rabljen i kupuje 00 najvišjih v vseb 1 j. .Cerne . juvelir 27i>fO--.9 j Ljubljana Wol!ova ulica 3 Poravnave plačania dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala ftudii hranil, vlog). zaščitne ureditve, davčne napovedi, kniigo-vodstvne revizije, bilance in vse diruge trgovsko gospodarske posle iizvede in izvederiška mnen'9 oddaja koncesijorirana Treovsko-gospodarska poslovalnica v Ljublianl. Cesta 20. oktobra ("Rimska c.) št. 7. CZfi nčsmejna po-iasnila znamke). 27661-16 Posojilo Din 10.000—15.fifo y gotovini ali hranilnih knjižicah, proti vkniiižb; nn varrr rppsto. iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 27750-U6 Hranilne knjižice Prve hrvatske. Juiroslo-venske Vinke. Srbske banke Zagreb. Jadransko po-dunavske banke, kupuje in proda ia Merkur banka, Pančevo. •27567-16 Beseda I Tin lavek < Du. •• Slfro ali lajanje »aslr"g Din NaimaniS' 17 Din Visok brak Brivski pomočnik mlajši, prvovrsten delavc, bubist-ucer, zmožen vodne in trajne ondnla-cije z znanjem nemščine išče službo. Nastop takoj. Naelov T vseh posl. Jutra. 27667-2 Mlajši trgovec bi z gotovino Din 20-30000 financiral ali sodeloval v delu za kakšen res dober artikel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za-vairova-na gotovina«. 277P0-3 Mesar in preka.ievalski pomočnik z večletno prakso išče službe najraje kje no Gorenjskem. vešč tudi za nakup živine. Ponudbe na ogl. odd. Juflra pod »Zmožen in zanesljiv« 270?/4-2 17 let star fant pošten in zanesljiv, prosi usmiljeno s^ce za kakršnokoli zaposlitev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rešitev« 27668-2 Iuris doktor 9 sodnim i® advokatskim izpitom, išče službo kot koncipient. korespondent v indnstnij-sikefm ali trgovskem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »JnnV«. 2(77:6-2 Parni kotel Cornwa.Il 8 atm. 90 ms, Francis spiral-turbina 16 fjp m padca gene- , . . , rator za sesalni olin za bei s svetlorjav.mi kr- kurjavo in pogon. Vse v , pami se je zatekal. na:boljšem stanju i.rodamo Kdor ve zanj. naj javi obrata, za nagrado 1 vskemu vsled pov^anja Vpraša-nja na Remec Co., Duplica-Ka.mnik. 27266-6 Halo! Na prodaj je po ugodni ceni cela transmlsi-ja ln sicer osi razne železne jermenice k1 n-zo-le z ležišči (Rlng-schmlerla^er) 3 nroike in 3 predleža.ii (Vorge-lege). Na upogled je pri Levu. Gosposvetska cesta. 27772-6 Voziček bel, športni in lesene stopnice po nizki ceni prodam. Kodeljevo. Povšetova 3l>a. 27054-6 Železna blagajna 1)50X100 izpod cene napro-dai. Naslov v vseh posl. Jutra. 27667-6 2 veliki stiskalnici (preši) za zlato, skoro novi, tovarne Jo&et Ange-r & Soline Ww>n, zelo po ceni naprodaj: Adolf Hay. Subotica. 27632-6 Okusna šivilja za novo in staro na dom. Ponudbe pod »Pocpni !E)S6« na ogl. odd. Jutra. 277-14-2 Služkinja vajena hišnih del. išče rfužbe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27633-2 Trgovski pomočnik mlad. začetnik. ;šče primerne zaposlitve kjerkoli. Drago Siherl. Zalog pri Ljubljani. •777:'.'^ Zvočno kinoaparaturo Komtpletn 1, razni gostilniški tn trgovski inventar, pohištvo prodam. Ponudbe pod »Kino« na ogl. odd. Jutra. 27602 6 Proda ja?ka vajena tudi gostilne in kuhe. išče primernega mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 277C4-2 Trgovski pomočnik mlad. zmožen tndi kavcije, želi službo v trgovini z me šanim hlagom. Po-nudbe_ na podn o Jutra Maribor pod »Takoj«. 27776-2 Kuharica srednjih let. vajena vsega domačega dela. z dolgolet nimi spričevali, želi preme-niti službo. ?«g.ir. Oraž-p.ova ul. 3, Ljubljana. «7770-2 deseda I Din. lavek 1 Oin za Sifrn al dajanje naslova 5 Din Nalmaniši tnesek 17 Din Radio - aparat »Hor-nyplion«, tri pl-us en-cevni Supeir v brezhibnem stauiu prodam za Din SOOO. Stro-žišaT. Stožice 174. 2766P-9 Tricevni radio »Telefunken« na bat- .ri jo, ceno naprodaj. Ogled od pol 1. do p>l 2.. Stari trg >>/11. 27736-9 čuvaju Viktorju Berav-su v Trzinu. 27607-27 Psiček majhen, temnosiv, dolgodlak. se je izgubil. Ima znamko »Soka« na modrem traku. Oddati ga je proti nagradi. Ljubljana VII., Kosova 4/1 ali javiti na-, slov na ogl. odd. Jutra. 27735-27 g-seda ' Oin lavek 1 l!i«». ta Šifro al' daianje .aslrva 5 Oin Najmanjši tnesek 17 Din .e-seda . lmii javek - 't. Šifro ali lajanje naslova ■• Din Najmanjši tnesek 17 Din . Ureditev dolgov potom sodnih 111 Izven BOdnin poravnav Nasveti v k. niturznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko b:tnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobaclja bilanc. Preskroa kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih. Vsi p sli kmečke zaščite. Edina koncesionlrana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C. Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38 18 250-16 Za knjižice Kmetske posojilnice Ljub. dobavi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra za popravilo snožk. Braj- p0lj »pjno pohištvo« Prva strokovna delavnica Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupit" ali prodaste najugod-nej- edino potom Bančno kom. zavoda Maribor. Za odgovor Din 3,- znamk. 27779-1i6 Trgovci, obrtniki! Gospodarske razmere ure-:ui«. ,-r pojila posrelVe-Gospodarsko-pravna pisarna Ljubljana, Srlenbinrgova 7. I. nad. (nasproti pošte). 2(7707-!i6 Vogalna parcela bližini trnovske cerkve naprodaj. Poiizve se Cankarjevo nal»reije 3./II. Gerkman. 27S5&&) Hišo v Ljubljani tudi večjo bi kupil. Del kupnine plačam po želji prodajalca z vi go \\estne ali Kmetske |«6. Ljubljana. Ostanek v gotovini. Ponudbe z opisom ln ceno na ogl. idd. Jutra p d »Rad r>rodam«. 27797-20 Gostilniške prostore prostorom za togovino, pro la m tudi na hran. knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2rrftC«n-trum«. 277412-31 Sobo lepo, »olnč-no, strogo separiian vhod oddam v Bolgarski ul. 18.-27703-33 Sobo lepo, 1 dvema posteljama oddam stalnima osebama, Naskrv v veeb poslovalnicah Jutra. 2C706-S8 Trisobna stano\Tanja v n. m ni. nadstropju takoj oddam Ponudbe na o^l odd. Jutra pod »Ta-koij«. i7T41-ai Stanovanje dveh »ob. kuhinje in prita-klin, oddam solidni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37737-31 Trisobno stanovanje komfortno, s kopailnioo in pritik linami v Mariborski 32, takoj oddaim. Poizvedbe pri stranki Soikliič isto-tam. zrmun. Veliko vilo konfortno, z gospodarskim fioslopjem, velikim lepo urejenim vrt-'m, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh icslovalnicah Jutra. 27605-20 Enosob. stanovanje 3 kuhinjo, takoj oddam. Glirnoe c. X!M št. 9. 37002-31 Novo hišo Nalašč za peka na prometni točki 0b kol dvoru ugodno prodam. Naslov: Vrečko Plšece pri Brežicah. 27578-20 Dvosob. stanovanje nasproti giavne pošte, pripravno posebno «a pisarne, modiistinje itd. oddam. Informacije daje Uprava hiše, Selenbargova 7. 37731-21 Dve stanovanji dvosobno ln trisobno konfartnl sončni ee oddaš ta v najem s 1. februarjem. Cesta v Rožno dolino 26-1. 27610-21 5 stanovanjska hiša naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Potreben kapital 151.000 Din. Tezno pri Mariboru, Prešernova 9. 27777-20 Stanovanje Beseda 1 Oin. davek 3 Oin. ia Šifro aH lajanje raslovs 5 Oin Nalmaniši toesek 17 Din Sončno stanovanje treh sob. kuhinje, 1 velike predsobe, pritlklin, vodovod elektrika, oddam takol ali februarja Cena Din 500.— P. Aleš, Glince IX-26. 2767S 21 Stanovanja Stanovanje eno ali dvosobno Išče stranka brez otrok. Ponudbe pod »Plača tudi za eno leto vnaprej«, na ogl. odd. Jutra. 27792-21a Dvosob. stanovanje iščem Mir je Tabor Dunajska, plačam tri sld šestmesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za marc april«. 27!697--31a Enosob. stanovanje oddam takoj. Cena Din 200.— Ribniška ul. 27. Udmat. 27759-21 Trisobno stanovanje S kopalnico, poselsko ln veliko predsobo, elek trika, plin oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27765-21 kovič. Igriška ul. 10. 27710-30 Foto atelje z zgradbo in prvovrstnim inventarjem, v prometnem mestu Primorja. zelo poceni naprodaj za gotov denar. Informacije D Si-mon-čič, Maribor. Glavni trg 3VIV. 37784-30 Prehrqnit rie-eda ' Din :aveV J Oln ta Slfro al- lajanje iaslova 1 Din Naimanišl tnesek •i Din Dijetično hrano želim v centru mesta. Cenj. (»onudbe pod »Dijeta« na ogl. odd Jutra. 27727-14 300-16 Hranilne knjižice prodaš te aH kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanj*. Priložite znamke Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-16. Beseda 1 Oin. davek 3 Dlo. » Sifm aH daianie nasl. va 5 Din Nalmaniši mesek 17 Oln. Gostilno evc.otuelno tudi trgovino z mešanim blagom, na periferiji mesta, oddam v na jem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Primerno«. 27600-17 Trgovino dam v najem, na deželi, z vso opremo na dobroido-čem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Najemnina nizka«. Gostilno in mesarijo ali samo mesarijo vzamem v najem, eventualno tudi kupim. Ponudbe na podružnico Ju »a v Celju pod značko »Dober promet«. 2(7028-17 Stanova« je z dvema sobama in kuhinjo takoj oddam. Naslov v vsteh posl. Jutra. 1 ul. Ingelen radio 4 cevni, 2120 volt. direkten priključek, proda Kristini Frinc. Apihova ?4. 27716-9 »I* Veliki roman ljubezni prinaša ravnokar »Družin ski tednik« pod naslovom »Njena velika ljubezen«. Začetek (popolnoma brezplačno) zahtevajte od uprave »Družinskega tednika«. I L-ubljana. . Tyrševa ^cesta ( [U^GLAm HABISOf 201 mmma ve-.ru«' h .d »rita iifro ali lalanjr naslov. - Din Naimaniš< tn- el. 17 >n Pianino skoro nov, svetovne znam-, ke, s krasnim glasom, prodam. Dobra 'c.. Maribor. Tattenbachova ul. .31. -7635-36 Družabnika agilnega, če možno sodelujočega, išče starv vipe-Ijano podjetje radi reorganizacije in razširitve podjetja katero lina 1-0. aotnest razvoja. Ponudbe f»od »Kapital 200.UU0« na o«l. odd. Jutra. 27760-16 Davčne pritožbe lniormaolje, kontrola vplačil: Davčna poslovalnica, Ljubljana, še-lenburgova 7-1. nad. (nas roti pošte). 27763-16 Din 100.000 posojiia iščem proti popolni varnostni garanciji in [Mi mernim obre um. 'Je-njene ponudbe na ogl. dd. Jutra pod »Sigurno 100«. 27257-16 MElHElHEROLr707' Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske za Din 15.000 vložnlce. prodam najvišjemu jonudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra 1 od »35.000«. 27801-16 Knjižico za 30.000 Din Ljudske ali Mestne hranilnice ljubljanske. kupim proti mesečnemu odplačevanju Di® 600. Ponudbe na o?l. odd. Jutro pod »%dogovor«. 27692-J5 Trgovino vzamem v najem ali kupim najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam« na ogl. odd. Jutra. 27601-17 Trisobno stanovanje s kopalnic in vrtom za zelenjavo oddam. Rožna dolina cesta 9 št. 7. Isto-tam oddam enosobno stanovanje. 27803-21 Dvosob. stanovanje lepo z kopalnico, oddam takoj ali 1 februarja. Staniče™ 17. -jraio-ai Stanovanje s 3 sobami, leipo, sveže preslikano v MaJ-strcrvl ulici poceni takoj oddam. V svrho ogleda se Je oglasiti pri A. Hlebš Maribor, Koroščeva 8, med 2. ln 4. uro popoldan. 27576-21 Enosob. stanovanje takoi oddam za nizko ceno. Zvezna 3. Moste Zelema jama. 27677-01 WMMm Beseda 1 Din. lavek 1 On. it Šifro ali daianje naslova 5 Oln Najmanj?! tnesek f Oln Lokal v Pegi ez mi na Poljanski 2fT546-ie cesti, oddam. Pritlične prostore za pisarno ali fino obrt oddam na Tyršev( c. 36 27802-19 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico itd. oddam. Podan ilščaikovia 14. Bežigrad. 3768 <11 Štirisob. stanovanje oddam v vIR. Naslov v v«eh posl. Jutra. 27685-31 Stanovanje h male sobe in kuhinje oddam takoj po ugodni oeni. Vodmat. Sušteršičeva ul. 4. za šolo. 27666-211 Delikatesa prvovrstna, takoj naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Slučajno«. 3778S-19 ieseda I Oin lavek 1 Oln. en Šifro tli tajanje solova Oin Nalmani?! -nesek 17 Oln Posojila vseh vrst preskrbujemo.— Vse informacije brezplačne. — Za pismen odgovor priložite znamko Din 3. 3666U-20 Hišo ali vilo v ceni do 200.000 Din s hipoteko vred kupim. Ponudbe pošljite na ■-gl. odd. Jutru pod Šifro »V mestu«. 27764-20 Enosob. stanovanje suho. oddaim talcoj. Poi-zve se: Kavškova 5/1. 2. varita levo. 2TM7-01 Stanovanje v mansairdd obstoječe h 2 sob, kuhinje in oriifciklin od dam za 4/VI Din s 1. febni ariem. Rožna dolina cesta IX/43. 27698-31 Stanovanji dvosobno in etnoeobno. od dam na nizko najemnino Jurčkova pot 55 ob Ižan ski cesti. 27709<11 2 sobi s kuhin.jo z vsemi pritiiklina.mi. od dam. Tovarniška 27. 27398-31 Moderno stanovanje dvosobno s kabinetom, kopalnico. plinsko in central no kurjavo, oddam takoj ali « febniiriem. Litih! la na, Vrta-ča 4/1. 37738-21 Dijaške sobe Dijakinja dobra u Betcat. I Oia, Javefc i 0U> U lllro ali dajanje naslova S (Ma. Najmaalii uesek 17 Oia Iščem stanovanje M Jtiietoegia de&a. pri dru- 6nL. ki ima tadi eaxko ■tarsga mika. ponudbe da ogi. odd. Jutra pod aSkiirao n&daoretvo*. -2f7e1J&-3aa Stanovanje B&em pri kaii dn-užarci. Po-poldan sem odsotna. Zato hi toviM in delala druga d*la- Ponndbe na oddolži Jutra pod »Šivilja« 27 t okoli« Bežigrada Je&oe. Ponudbe po.] *UOO Din« na ogl odd. .Jutra. 27632-3S« Sobico e poBpbnim v+jodom. T een-trnmn, Oifesn. Ponudbe z narv-edbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Staten :9'-X><-277.11^ Opreml jeno sobo ®6um za takoj. Ponudb« na opi. odd. " Jutra pod »fi«p«raram vhod«. OTS&affe Sobico opremljeno, snrojjo scifiari-tjutiO, v eioHci Sv. Jakoba. »6em. ponudbe na Ogl. oddelek Jutra pod D^sromljetia«. 276!8-39ai Sobo not^jremijmo, me fcjpod kv m površine, poe^bftn vbod. labko to«3fi kven Ljubljane, frospod. — Poaadlbe na o^l. odd. Jutra pod »Trajno«. 27733-33» Prazno sobico a h™*j»o aili brez. B6e ffo-apodš^n« za talš-oj. Ponudbe na o^ri. odd Jutra po<3 »•7>» takrj« 2fi7S7-23a Beseda • Oln lavek 3 Din ra Wro ali dajanje naslova 5 Oin Naimani?! tnesek 17 Oin Grafolog in hirosof N. Sadlucki v Cel ju Sprejema vsak dan od 9-72 in 2-7. Ostesne Se v Olju do 9. januarja: Naslov: Celje. Hot>el ^TEvro-pa« 80'ba 10. 275S9-31 Trgovski biro »Šumadija«, Kragujevac, s poslovalnico Beograd, Pašičeva br. 6/11, telefon 29-997 posreduj« v vseh poslih n.i.kuipa in prodaje, Speciia-Knirana je v državnih dobavah. Z« vsa drfa v jro-r-njih poslih je tvrdka prot.o-k. >1 fraoia, na žel "o rse p(>trebne informacije in ■referenc«. 2777-5-31 Beseda 1 Din lavek ? Oln. ia Šifro ali lajanje naslov? 5 Oia VaimanjSI tnesek 17 Oln Sodna dražba ▼ kvrSiihti stvrri 11 ca T. S pisalnih strojev. Everest v ročnem kovSegTt, 1 Woodstoek in 3 računski sl.roj Dšrect L, vsi popol-n>ma novi, bo dne S\ t. ir. ob 14. uiri v odvetniški pisarni dir. Beakoviča, Ljubljana. Aleiksandinuva 6. 27^33 Vsaka beseda i 0,n» davek . Oin, is W«> dajanje a aslova S Oln, nalmanjii inesek 2® Oin. 29 letni gostilničar, večji poeeatndk, priden, dober in poit«n poroči dekle do 39. let pridno, pošteno, čiste preteklosti z nekaj gotovine. Resne širše ponudbe s sliko poslaitd na ogl. odd. Jutra po šifro »Zadovoljivo«. Na željo se slika vrne. Tajnost zajamčena. Dober trgovec večji poeeetnik, star 30 let, pošten, poroči goeipo-diično atano do SO. let, čiste preteklosti, s primernim zneskom gotovine. Resne ponudbe z obširnim opisom in s sliko poeloti na ogl. odd. Jutra _ pod značko »Samski«. "Paimost znjamčena. Slika se tudi vrne. £7616-25 Gospodična- Slovenka n©omadeževana, želi po r učiti fanta-Slovenca 30-35 let starega, državnega uslužbenca ali obrtnika z dobrim srcem. Resne ponudbe b sliko na naslov: Jevše-nak Marina. Požeška 28. čukarlca-Beosrad. 27782-25 Premožna dama izobražena se 4eK poročati samo z istotakiia do.bro«a-tuirauim po možnosti nad 33 letnim dobrosrčnim gospodom. Pomid.be na ogl. odd. Jutra pod vS^ečo 1036«. 27.776^3) Samec dobro situiTam, s sigurno eksiptenco, želi s;«ranati ist-otaiko gospodično Bili vdovo brera" otrok, raid^ ženitve. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Samn starejša«. il70»-2!o Stric oskrbnik želi, da bi se nečakinja poročila, Je brez staršev, pridna, čedna izurjena gospodinja s stalno rento 600.— Din mesečno in 50.000.— Din gotovine ter vso stanov, opremo. Ločenci izključeni. Samo res ni akad. naobraženi ali dobro situirani gospodje. Ponudbe pod »Strogo tajno« na ogl. odd. Jutra. 27603-25 Drž. uradnica 39letna, iizolirami, dr>bra, čedna, želi znanja z boljšim, dostojnim gosf>odom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »7ajnoet Saetma zadeva«. 27790-25 Ugleden in zelo sim.[>atičen goepod z velikim premoženjem, ločen ne po lastiti krivdi, želi poročiti takoj damo istih laistnosti do 36 l-et. Do pise 8 sliko na ogl. odd. Jutra pod »Lepo božično darilo«. •37&r>-35 Svetli premcg 5600 kalorij: 1 tona. koksovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; makovo oglje 0.75 Din kg — dostavljeno na dom nudi A. P U T R 1 C H. Dolenjska cesta S t- fi. Vsak: besed« 2 Oia; d. vek t Oln 'i šilro dajanje naslova J Oln, naitnanISi tnesek 20 Din. Mlado punčko diskretno h"čem spoznati. Sem 37 let etar. Samo neanonLmni do iplsi jod »1000« na ogl. udd. Jutra. 27766-24 »1000«, Celje dajte pravi naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »M.iir-janska« 2767B-01 S. M. ;'onedieijek pred Križankami ob 5. 2T77.1B.31 »Oleandra« Prosim ime in naslov ali vsaj poštno ležeče 277.12-34 GLRSSgLSI ppiznona r c50 Od« 1 __iumšfruKfto____ NAJPOPOLNEJŠA ineemgh. KRALJCVNI DVORNI DOBAVIT NAJVEČJA DOMAČA RAZ POŠILJAL NA TVRDKA r. EIDER izdelovanje glasbil im glasben>m pritekuh ZflGREB.Tlikolie^auMO/c Violina.___Od bin ^rnavzgorl Havajske kitare. Kitare.___» .148- - IhcSiS^^Sbd Mandoline..— 98.- * - I saksofoni'in td/ 'Harmonike»- 75.— • | najceneje. zmmm bpmscaČ?1 Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje) Faluška Helena — E. Berlee, Lamotskt župaiik. Roman. 5836, Gončarov I. A. — Jos. Vidmar) Oblomov Roman. 5837/39. Vidmar Milan, Moj pogled na svet. 5840 r. Hofbauer Jos. — M. Selan, Pohod v zmedo. Roman. 5841. London Jack; Joe med pirati. Roman dečka. 5842. Bjornson Bj. — A. Fr. Brv ar, Veseli fant. 5843. Leblanc M., Arsene Lupin se ženi. 5843. Horabin J. F.f Temelji gospodarske geo. graf i je. 5844 r. GaJsworthy John, Djevojka čeka. Roman. 1919 h. Gončarov I. A., Oblomov. Roman. 1925 h. Turgenje-v I. I., Proljetne vode. 1926 h, Gorki M., Djelo Artamanovih. Roman. 1927 h. Mauriac Fr., Le d ž ser t de l'ajnour. 1007 f. Chevallier G., Clarisse Verinon. 1008 f. Nabonne B., La goutote d'or. 1009 f. Aveline CI., Madajme Maillart. 1010 f. La fin de madame Maillart. 1011 f. Faulkner W., Pylon A novel. 522 g. Burckhardt Jac., Die Kultur der Renais- saaice in Italien. 14544 z. Weber Fritz, Alpenkrieg. 14546 . Bloch Iwan, IMe Prosti tution I—II. 14572-73 z. Maschin Boris, Russische Erd" Roman. 14630 n. Bunin Iwan, Die Gramatik der Liebe. 14649 n. Schoatjs Aug.? Baba und ihre Kinder. 14682 n. Pravvdin Mich., Tschingiss.Chan. Der S tur,m aus Asien. 14684 n. Ludwig Emil, Gestprache mit Masaryk, Deniker und Staatamann. 14692 z. MicklinghoffJItfalten B-, Šalzlose Di&t und doch schimackhaft! 14705 z. Zweig St., Triuroph und Tragik desEras. mus von Rotterdam. 14712 z. Wattenwyl K., Ein Laind. Menschen in Marokiko. 14745 z. Kaus Gina, Katharina die Grosse. 14746 z. Zweig St., Maria Stuart. 14753 z. Corti E. C., Elisabeth. >Die seltsame Frau.« 14754 z. Vančura Vlad.5 Das Ende der al tem Zei- ten. Roman. 14778 n. Trenker Louis, HeLden und Berge. 14789 n. Mann Th., Leiden und Grosse der Meister. Neue Aufsatze. 14790 z. Gabriel Alf., Durch Persiena Wiisten. Neue Wanderungen in dan Trockenrau. imen Inmerirans. 14809 z. Jovan Ammers-Kiiller, Bedeutende Frau. en der Gregenwart. 14813 z. VVirsing Giselter Kopfe der Welt/politik. 14818 z. Lichnowsky Meehtilde, Delaide. Roman. 14819 n. Roallinghoff W. K., Das ist Moskau. 14826 z. Loekhart R. H. Bruce, Als Diplomat, Bankmann und Jouraaliat im Nach, kriegseuropa. 14827 z. Die Frau in heutigen Russland. NoveHen. 14852 n. Doblin Alfred, Pardon wird nicht geg&- ben. Roman. 14854 n. Asch Schalom, Kinder in der Fremde-14861 n. Ccudenhove-Kalergi R. N^ Eurapa er_ waoht! 14883 z. Burckhardt C. J., Richelieu. Der Aiuf- stieg zmr Macbt. 14908 z. Popoff G., Sowjetherrschaft in Europa. 14909 z. Kisch E. E., Soldat im Prager Korpe. 14910 n. Mereschkowskij D. S., Tod und Aufer. stehung. 14911 z. Strasser otto, Die deutsche Bartolamaus- nacht. 14912 z. Zwelg Arnold, Erzi ehung vor Verdun. Roman. 14935 n. Mann H., Die Jugend des KOnigs Henri Quatre. Romam. 14936 n. Knittel John, Therese Etienne. Roman. 14944 n. — Der blaue Basalt. Romam. 14945 n. — Abd-elJKader. Ramam. 14972 n. — Die Reisen des Aaron Weet. Roman. 14973 n. —Der Weg duroh die Naicht. Roman. 14974 n. Galsworthy John, Die Cherell Chronik. 14946 n. Knickerbocker H. B. Rote Wintschaft und vveisser Wohlstand. 14950 z. Huyn L.-Kalmar Jos., Abessinien. Afrlkas Unruhe.Heird. 14977 z. Gesemann G. ges., H ©klen, Hirten imd Hajduken. 14994 n. Priestley J. B., Englische Reise. 14996 z. Buck P. S., Das geteilte Haus. Roman. 15016 n. ZAHVALA Za vse ustne in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše ljubljene mame FrančISke Brlcelf kakor tudi za poklonjeno cvetje ln številno spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. V Ljubljani, 29. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. geaa. 16068 n. Saager Ad^ Giuaeppe MrnadoL Die Tira. gOdie eines Ideallston. 10040 m. Mann Klaos, Symphonie p«.thetique. Eki Tschajkowsky. Roman. 15041 n. Schwarz Die Heflige ABianz. Tragik eines europ&iscben Frledenabundes. 15042 z. Ludvvig E., Hinder»burg und die Sage von der deutschen Reipublik. 15043 z. Marcuse Lud., Ignatius von Loyola. 15044 z. Liepmann H., ...wird mit dem Tode t traft. 15045 n. VVassprmann Jak., Melusine. Romam. 15049 n. Glaeser IL, Der letzte Zivilist Romam. 15054 n. Rachmanowa AlJa, Die Fabrik des neuem Menschen. Roman. 15059 n. Lieberenz P.f Das RS.tsel Abesstniem. 14902 z. šentjakobska knjižnica ▼ Ljubljani, Kongresni trg 7. izposoja vsak delavnik od pol 4 popoldne do pol 8. zvečer, ob sobo ah od 3. do pol 8., ob nedeljah in praznikih pa od pol 10- do pol 12. dopoldne najlepše knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Knjige se pošiljajo tudi po pošti po celi državi. Na razpolago tiskani imeciki knjig. Knjižnica kupuje Plasti predvojno slovensko beletri stično literaturo antL kvarično. M a d 1 © Nedelja, 29. decembra. Ljubljana 8: Cas, poročila, spored. — 8.15: TeLovadIba (g. Ciril šoukal). — 8.45: Mary Udovič in Josipiua Lovše pojeta vesele narodne pesmi (plošče). — 9.15: Prenos cerkvene glas-be iz franč. cerkve. — 9.45: Versko predavanje (P. dr. Gvido Rant). . 10: Koncert radio orkestra, vmes Sodeluje gorenjski trio- — 11.40: Mladinska ura: gdč. Manca Konwunova kramlja z otroki. — 12: Cas, spored, obvestila. — 12.15: Plošče po željah. — 15: Fagot so]0 s spremi je varjeni klavirja (igra g. Sopar-nik, pri klavirju prof. Marjam LiiPovšek)- — 16: Gospodinjska ura: O prehrani (glč Anica Laizarjeva). — 16.15: Razvoj slovenske draime: V. ura. — 17.30: Polke na ploščah. — 19.30: Nac. predavanje. — 20: Cas, poročila, spored. — 20.16: Prenos cerkvenega koncerta iz Sentpeterske cerkve. — 21.30: Koncert radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.16: Plesna glasba radio—jaizza, refrene poje g. M. Premeič. Ponedeljek 30. decembra. Ljubljana, 12: Koračnice (na ploščah). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz operet na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: 0 alkoholič>n-ih motnjah (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Saint—Saens: Živalski karneval (plošče). — 18.40: Kulturna kronika.: 0 letošnji prevodni literaturi (g. Ljudevit Mrzel). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.31): Nac. ura. — 20: Koncertne suite igra Radio orkester. — 21: Koncert komornega tria. Sodelujejo: gg. Gregorc Janko (klarinet), Suš-teršič Vinko (viola) in Svetel Heri (klavir). 22.10: Prenos plesne glasbe iz kavarne »Nebotičnik«. Beograd 16: Narodne pesmi.—16.30: Koncert orkestra.—19.50: Arije__20.20: Simfoničen koncert na ploščah.—21.30: Narodne pesmi.—22.20' Lahka in plesna muzika.— — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — Zagreb 12.15: Operna in baletna glasba na ploščah.—17.15: Orkestralen koncert.— 20: Komorni koncert.—21: Orkestralen in pevski koncert.—22.15: Plesna muzika.—Praga 19.30: Pe9ter program iz Bratislave.—20.45: Koncert Češke filharmonije.-Varšava 20.30: Pesmi na ploščah.—20.45: Poljski plesi.— 22: Simfonične skladbe__23.05: Plesna mu- zika.—Dunaj:. 11.30: Lahka glasba — 12: Orkester.— 16.05: Koncertna akademija. — 17.20: Plesna muzika,—19.40: Program po napovedi__20: Avstrijska narodna glasba.- 21: Nabožna glasba-—23.20: Tirolske pesmi.— 24: Plesna muzika. —Berlin 19.50: Chopinove klavirske skladbe.—20.10: Koroški narodni plesi.—20.45: Brucknerjsva V. simfonija__22.30: Zabavna bilanca minulega leta,—23.30: Lirični koncert za brač in komorni orkester.—Miinchen 19: Pevski koncert,— 20.10: Mešan program.— 22.20: Pesmi, slike in glasba iz tridesetletne vojne— 23: Plesni orkester.— Stuttgart 19: Vedra glasba štirih letnih časov.—20.10: Operni večer.—22.20: Bachov koncert.—24: Bachov »Božični oratorij«.—Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.S0: Simfoničen koncert,—22: Lahka in plesna muzika. Torek 31. decembr^ Ljubljana 12: Za smeh in kratek čas (plošče).—12.45: Vreme, poročila-—13: Čas, spored, obvestila,—13.15: Za smeh in kratek čas (plošče).—14: Vreme, borza,—18: Prenos iz mariborske stolnice.— 19: čas. vreme, poročila, spored, obvestila-—19.30: Nac. ura.—20: Valček za valčkom (plošče).-20.20: Zvočna šala.—20.45: Jesse Crawford igra na vurliških orglah (plošče).—21: Velik pester večer: Staremu letu v spomin (Javna prireditev v dvorani Trgovskega do- j ma).—24: Novoletni pozdrav vodstva posta- j je. — 0.15: Prenos plesne godbe iz dvorane Trgovskega doma—Igrata izmenoma Radio orkester in Ronny—jazz. Beograd 16.20: Koncert orkestra>.—18: Jazz.—20: Prenos iz Zagreba—23: Koncerti po restavracijah.—0-10: Narodna in plesna glasba na ploščah.—Zagreb 12.15: Plošče.—17.15: Orkestralen koncert,—19: Prenos iz Markove cerkve.—20: Prenos operete iz gledališča.—22: Zabaven silvestrski program.—Praga 19.15: Lahka in plesna muzika 19.55: Orkester in solisti,—21: Silvestrovanje—22.30: »V novo leto«.—24.10: Plošče,—Varšava 2io.i0: Večer operne glasbe.— 21.15: Orkestralen koncert.—23.05: Zabaven program.—0.30: Plesna muzika.—Dunaj 12: Plošče.— 16.05: Filmski zvezdniki pojo.— 17.25: Koncertna ura,—18.55: Prenos operete »Netopir«.—22.10: Silvestrski kabaret-24: Z godbo v novo leto. —Berlin 19.10: Zvočna igra >Silvestrski zvonovi«.— 20A): Skupino silvestrovanje Stuttgarta in Berli-nav—Miinchen 20: Horoskop 19S6,—21: Orkestralen in pevski koncert.—24; Veselo slovo od starega leta.—Stuttgart 19: Večni stihi in zvoki,—20: Program kakor v Bei^ linu.—Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert,—20.30: Koncert godbe na pihala,—21.45: Komorna glasba.—22.45: Ples. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba NOVA LJUDSKA KUHINJA LJUBLJANA — VOŠNJAKOVA UL. 4. Vam nudi: * kosilo: zak. juho. gov. meso, pečenko ali močnato, dve razni priknhi in kruh za . . Din 4.—, 6.—, 8.— Večerjo za Din 4,—> 5.—. Palačinke kom Din 1.—. Abonenti dnevno 8—10 Din. — Ob vsakem dnevnem času: toplo mleko vel. Din 1.—, kava Din 1.50—, čaj, kakav, čokolada Din 2.—. — Po naročilu vsakovrstna mlečna jedila! Kosilo od 11. do 15., večerja od 18—21 ure. OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igrač nih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKI FRANKO! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. POZOR! ZA SILVESTROV VEČER IN NOVO LETO VET .TKA IZBERA V SVEŽEM SVINJSKEM MESU, PREŠICKIH, SLANINI IN PITANIH SVINJAH V POLOVIČNIH IN CELIH KOSIH PO NAJNIŽJI DNEVNI CENI P A-rvrnTTTDSTNE MESNINE IN KLOBASE, KAKOR TUDI MESNE KONZERVE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH ANTON TAVČAR MARIBOR, JURČIČEVA UL. 3, TEL. 2147 Dotrpela je po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat pre videna s tolažili svetih zakramentov, ljubljena žena, dobra mamica ln stara mamica, sestra, teta, svakinja, gospe. Marija Dražil, roj. Barič soproga magistratnega pis. ravnatelja v p. Pogreb ae bo vršil v ponedeljek dne 30. decembra 1935. ob 4. uri popoldne izpred hiše Čopova cesta št. 1 (Delavska zbornica) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. decembra 1935. IVAN DRAŽIL, soprog; SLAVA, DRAGI, SREČKO, ZDENKO, BRANKO, otroci — in ostalo sorodstvo. Naznanjamo žalostno vest, da .ie naš l.-rablieni oče, stari oče in stric, gospod VINKO BALON ugledni posestnik in vinogradnik na Bizeljskem, dne 28. decembra po daljši bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. v Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek na župno pokopališče na Bizeljskem. Bizeljsko, 28. decembra 1935. ŽALUJOČI: Katarina Balon roj. Asel, soproga; Josip, Fran, Anton, Ivan, Andrej, sinovi; Pepca, Mici, hčerki — in ostalo sorodstvo. Za ne Qrey: 61 Teksaški iezdec Duane, ki v tem kraju ni poznal potov, je bil zašel prav mednje, ko se jih je hotel ogniti. Strel s puške skozi okno neke hiše, premišljen poizkus, ubiti ga, ker je bil v teh krajih neznan potnik, je poučil Bučka o njegovi zmoti. Na vso sapo je moral dirjati, da je ušel nevarnosti. To ga je prepričalo, da se mora vrniti k staremu načinu in se podnevi skrivati, potovati, pa ponoči. Dospel je v kraje brez potov in jahal tri dolge dni, ne da bi bil prišel Bog si ga vedi kako daleč; vendar je mislil, da je zdaj na varnem. Dvakrat je prijezdil na široko, zeleno globoko ravnino z vrbami in topoli, po kateri je tekla reka. Sodil je, da utegne biti ob spodnjem toku Nuečesa. Ko se je nekega večera splazil iz hoste, v kateri je taboril, je zagledal luči, ki so pomenile vas. Poizkusil se je ogniti na levo. Toda ni se mu posrečilo, zakaj nižavska hosta je segala skoraj prav do vasi. Moral se je obrniti in objahati vas z desne strani. Žični plotovi in konji na paši so mu obteževali to nalogo, tako da je bila polnoč zdavnaj minila, ko je objezdil vas. Nato je pri belem dnevu prejezdil dobršnih deset milj in previdno nadaljeval pot po cesti, ki je bila zelo izvožena. Nekajkrat je prišel mimo host, v katerih bi se bil rad pomudil in skril do noči. A vse so bile brez vode. Šele čez dolgo časa je našel vodo; tu pa spet ni bilo hoste ali meskitovja, da M se bil mogel skriti In tako je jezdil dalje. Pokrajina pred njim je bila valovita. V nižinah so rasli topoli, po gričih pa jukovci in meskitovci. Ko je prišel na neki vrhunec, je videl, da je delala cesta oster ovinek, ki je zakrival nadaljnjo pot. Počasi je zajahal dalje, v deber med dvema visokima ilovnatima stenama. Tedajci je njegov vročekrvni konj nekaj začul in se splašil. Tistih nekaj skokov, ki jih je napravil, preden ga je ukrotila Duanova železna roka je zadostovalo, da je prišel na ono stran ovinka. Duanov nagli pogled je zajel majhno dolinico, plitek, skalnat potok, topolov gozdič in nekaj mož, ki so se mračno ozirali na Duana. Na vejah enega izmed dreves sta viseli dve čudni postavi. Taki prizori niso bili v južnovzhodnem Teksasu nič redkega, a Duane ni bil še nikoli v toli neprijetni bližini. Hripav glas je zarjovel: »Prekleto! Tamle je še eden!« »Le semkaj, tujec, in izkazi se!« je za vpil drugi. »Kvišku roke!« »Prav imaš, Jack! Ne izpusti ga! Dobro zadeni« Ti kriki so se razlegli hitro drug za drugim. Duane je obrnil konja. V tem je počil strel. Svin-čenka iz puške je zadela Duana v levi komolec, in vajeti so mu ušli iz roke. Prestrašeni konj je zdrevil čez drn in strn. Še ena svinčenka je prižvižgala mimo Duana. Nato ga je ovinek skril gotove smrti. Zbegani konj je kakor vihra zletel po hribu nizdol. Ne da bi se mu bilo treba ozirati, je Duane vedel, kaj ga čaka. Najbolj ga je skrbela rana na komolcu. Kost je bila ostala cela, a rana je bila od mehke svinčenke in zelo grda na pogled. Kri mu je cur- koma tekla iz nje. Duane je popustil konju vajete, si obvezal komolec z o vratno ruto in jo zadrgnil z roko in zobmi. Nato se je ozrl preko rame. Po poti se je prašilo jezdecem izpod kopit. Čedalje več jih je prihajalo izza ovinka. Prvi je utegnil biti četrt milje za njim. Duane je na prvi pogled spoznal, da so bili sami cowboyi, hitri in spretni jahači. V tej deželi so vsi moški dobro jahali, in vsi so imeli močne, urne konje. Mimo tega je bil to kraj, kjer so živinorejci neznansko trpeli od pohlepa in sirctvosti razbojnikov. Duane je imel smolo, da jih je bil zmotil pri nagli sodbi in to ob času, ko je bil vsak tujec v nevarnosti in se je moral vsak izobčenec prebito truditi, da si je rešil golo življenje. Duane se ni več oziral, dokler ni imel valovitega dela poti za seboj in ni bil spet v dolini. Razdalja med njim in med zasledovalci se je bila precej povečala. Ko je to spoznal, je poizkusil privoščiti konju oddiha in jahati počasneje, da mu žival ne bi opešala. Konj je bil krasen vranec, visok, močan in hiter, a njegova vztrajnost še ni bila doživela toli naporne preizkušnje. Duanov načrt je bil edini, ki ga je mogel imeti v teh okolnostih: hotel je priti do reke. Tam je mogel upati, da v vrbju uide preganjalcem Do reke je bilo kakih petnajst milj, torej ne predaleč za dobrega konja. Če ga ne bi kar prehudo preganjal. Duane je kmalu spoznal, da ostajajo cowboyi za njim, ker ne jašejo z vso hitrostjo. Za take jezdece je bilo pač nenavadno, da so prizanašali svojim živalim. To ga je vznemirjalo. A morda so se hoteli preganjalci zadovoljiti s tem, da tujca samo preženejo s svojega ozemlja, Duane je jel spet upati in se ozirati po kaki poti, ki bi zavijala na desno aH na levo. Nikjer ni bilo nobene! Obakraj ceste se je širilo kamenito ozemlje z meskovitovci in jukovci Duane je spet izpodbodel konja. Jasno mu je bilo, da mora objahati vas. Reka je tekla za robom vasi Samo da pride v vrb je, pa bo rešen! Oblak prahu dokaj daleč pred njim je povečal njegov nemir. Mar so bili tam tovorni vozovi ali razkropljena živina ? Ne, ne! Kmalu je razločil nekaj jezdecev. Streli in kriki izza hrbta so mu bili dokaz, da tudi preganjalci vidijo nove došlece. Obe skupini sta bili več ko angleško miljo vsaksebi, a ta razdalja jima ni branila, da se ne bi bili sporazumeli. Duane je besno zaklel skozi zobe in pognal konja s ceste v grmovje. Izbral si je desno stran, ker je moral tu priti do reke. Lise odprtega, peščenega ozemlja so se širile med figovim osatom in meskitovim grmovjem. Čeprav ie šla pot križem-kražem, je vendar videl, da zdaj bolje napreduje. Preganjalcev zdaj ni več videl. Sodil je, da se bodo združili in skupaj sledili za njim. Toda kolikšno je bilo njegovo presenečenje in njegova nejevolja, ko je prišel iz grmovja naravnost na nizek, a raztrgan skalni rob, kjer konj ni imel kam postaviti kopita. Obrnil ga je in jahal na levo vzdolž roba. Peščena tla so tu prehajala v trda, ki za konja niso bila tako naporna. Rastlinje je bilo tod bolj skopo. To je olajševalo napredovanje, a kritja je dajalo manj. Duane se je bistro oziral, in kakor je pričakoval, je kmalu zagledal premikajoče se oblake prahu in temne postave konj. Bili so kake pol milje daleč in so jahali kar po polju. To je dokazovalo, da so dobro poznali ozemlje in težave, ki se je moral begunec boriti z njimi. VETA - ZA VAS JE ARAT ===== M » Typa 510 A Din 270 - mcscinOi Typa 944 A Ill| Oin 120 — mesečno. Prvovrstna izdelavo Nizke cene Dolgoročno odplačevanje Typa 510 A 5+1 cevni oktodni superpozt- cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatlčna regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena . • . • . Din S828.— na obroke naplačilo Din 278.— in 15 obrokov p« . Dia 270*— Typa 944 A 24-1 cevni radio prejemnik z ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PBI ZASTOPSTVU vdelanim dinamičnim zvočnikom, SKala z - izpisanimi imeni postaj. Cena .....EHn 1995.— na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 Celje, Aleksandrova 9 9 e Načelstvo združenja usnjarjev za Drav. ban. sporoča: Letošnja borza za (po usnarsko) konservirane svinjske kaje se •vrši dne 8. januarja 1936 ob 10. v dvo-vani restavracije »štrukelj« v Ljubljani. Vabijo se kupci interesenti. — Članstvo se pa opozarja, da pri nakupu sedaj ne prekorači prvotnih cen, da ne bo .razočaranja, ker je za to blago letos prav malo zanimanja. Ker so se pojavili kakor vsako leto tudi letos šušmarski prekupci po deželi, katerim oblasti po gotovih srezih posvečajo premalo paznosti, bi bilo želeti, da takim prekupcem, navijalcem cen ne nasedate in ne kupujete od njih, pač pa raje kmetu, ki Vam prinese kajo na dom, isto boljše plačate. fgofctitie ketfm ^eia in strojno Zrenje ^veletrgovin* votno - ; zmavko Kako se žene pomladilo četrt ure pred odhodom ? Prečrtajte pazljivo naslednji uvod, pa boste doznali, kako silno enostavno je ravnanje pri olepšanju in pri negi lepote. Ta način lahko tudi vi koristno uporabite že pri prvi priložnosti. Popolnoma gotovo je, da boste navdušeni zaradi doseženega uspeha. 10 minut nege lepote Otrite Hce, vrat ln hrbet vanjem Creme Mouson tako izrez na obleki, s CREMO MOUSON. Opazili boste, kako hitro prodira CREME MOUSON v kožo. r—i Potem nadaljujte z vriba-| 2 | vanje CREME MOUSON tako dolgo, dokler ni koža nasičena, ostanek, ki ne more več prodreti pod kožo, pa bo ostal kot bel oblog na licu, vratu in hrbtu. 0To naravno masko za olep-Sanje pustite 5 do 10 minut primerno lastnostim vaše kože, da mirno deluje. Prijetno boste občutili zdravo gibanje prebujene in osvežene kože, lahko pa bosta ta čas tudi opazovali, kako CREME MOUSON gladi in mladostno napenja površino kože. j I Ko ste med tem | 41 očistili roke ter jih tucli negovali s CREMO MOUSON, otrite prej nave-1 dena že namazana mesta na lahko z nežno in čisto brisačo. Smer te zdrave masaže vam kažejo naznačene puščice. Iznenadeni in nepopisno osrečeni vidite potem, kako se obnovljena nežna koža v divni gladini brez sijaja pokaže pod odstranjeno masko. ■Ne zamudite priložnosti, temveč izrežite in dobro shranite to navodilo za nego lepote ter si nabavite CREME MOUSON, če je slučajno že nimate doma. V vsaki strokovni trgovini se dobi CREME MOUSON. CREME MOUSON Z GLOBOKIM OCINKOM (Rdor oglašuje ta napreduje t Najslajša In najboljša krepilna pijača je BERMET-VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora. Vsak naročnik je zavarovan m 10. ZAHVALA Vam vsem, ki ste sočustvovali z nami, obsuli s cvetjem krsto in spremili na zadnji poti našega nepozabnega pokojnika med. univ. prof. ID M. EDO ŠLAJMER~JA iskrena hvala! Predvsem izrekamo najtoplejšo zahvalo zastopstvu jugoslovenslte vojske, mestne občine ljubljanske, stanovskim tovarišem in zdravniškim korporacijam, deputacijam raznih Sokolskih društev ter ostalih narodnih društev, upravami in ravnateljstvom Ljubljanske kreditne banke in tovarne Saturnus d. d. v Ljubljani. Dalje se zahvaljujemo najiskreneje gospodu divizijskemu generalu Nedeljkoviču, brigadnemu generalu Jovanoviču in gospe častni dvorni dami Franji dr. Tavčarjevi za poslednjo izkazano čast. Zlasti se zahvaljujemo najprisrčneje gospodu dr. Juru Adlešiču, predsedniku mestne občine ljubljanske in gospodu dr. Valentinu Meršolu, predsedniku društva zdravnikov za ganljive poslovilne besede. Prisrčno hvalo izrekamo tudi čč. duhovščini in čč. sestram usmfijen-kam, v prvi vrsti pokojnikovim bivšim sodelavkam iz sanatorija Leonišče, posebno č. sestri prednici Leopoldini, ki mu je zatisnila blage oči. Prav posebno zahvalo smo dolžni gospodu dr. Josipu Arku, ki je z brezmejno požrtvovalnostjo pokojniku lajšal trpljenje, nam pa stal v najtežjih urah kot prijatelj ob strani, kakor tudi pokojnikovemu dolgoletnemu zvestemu /prijatelju g. primariju dr. Ivanu Jenku za tolažilne obiske. Nepozabni nam ostanejo prisrčni dokazi iskrenega prijateljstva vseh prijateljev, znancev in sosedov. Posebno se še zahvaljujemo g. Renčelju za požrtvovalno pomoč. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 2. januarja 1936. ob 9. uri v župni cerkvi v št. Vidu nad Ljubljano. NA POLJANAH pri št. Vidu nad Ljubljano, dne 28. decembra 1935. RODBINA PROF. DR. EDO ŠLAJMERJEVA taanrdj »Jutra« Adolf BtoaSkat. - Za Narodno tiskarno (L d. kot ttatarnart» Franc Jezeršek. - Za inseratnJ del Je odgovoren Aloja Novak. - Vel f Unbljam