Politični ogied. Avstrijske dežele. Na Duaaji je poleti malo višje gospode; kdor le more, poda se v kako kopališče ali pa aa kmete. Naravno je torej, da je v tem času vse bolj tiho, kar se tiče politike. Ali Duuaj mora imeti ^svojo ,,goajbo" in ker ai druge, velja pa ona čebom. Bila je v uuem tedau v aeki cerkvi česka pridiga in hajdi, ako gre kaj vere judovskim aoviaam, celo mesto aad dotičaega župaika, češ, da je taka pridiga kuga za aemško mesto. — Minister zuaaujih zadev, grof Kalaoky, se je podal v Iscbl k svitlemu cesarju. — Gradec ima sopet prerualo deuarja ter mu je treba l1/^ milj. vzeti na posodo. Na dolgove ae pač zastopijo ti liberalai mestai oSetje! — Kakor ae javlja, aaide se štaj. dež, zbor koacem meaeca avgusta. — Koroški dež. odbor nasvetuje obč. zastopom, naj aaložijo obč. davek na žgaaje. S tem meai, da se s časom zniža strabovito pitje žgaaja po deželi, vladi pa taka priklada ai po volji. — ObČ. zaatop v Gustaaji je prišel vsled zadajih volitev v roke katoliških, narodaih mož. Hvala Bogu! — Tujcev je po vsem Koroškem še precej, toda ae po vaem na srečo domačib ljudi. — V Ljubljaai je prisegel v pouedeljek aovi župaa, P. Grasselli, sedaj že v tretje izvoljen, vpričo dež. predsedaika. Vršilo ae je to prav aloveaao. — Vodovod dobi Ljubljaaa, t. j. vodo aapeljejo iz bližajih gora po oeve^h v meato. To staue sicer veliko denarja, toda za Ljubljaao je potrebao, ker aima doma zdrave vode. — VI. razred c. kr. gimaazije ae je v Ljubljaui koacem tega šolskega leta oglasilo 163 v eloveasko iu 37 v aemško vzporedaico. — Na sredajih solab v Gorici poitalijaaijo slov. dijake blizu enako, kakor jih poaemčijo pri naa. Pri nas velja ,,itsch", tam pa Jg" za slov. nič" ia iz Sloveaca je Neiaec ali Lab h krati gotov. — Slavaost v proalavo avitlega cesarja v Kojakem je bila velika ia je bilo tudi iz Gorice veliko goatov pri njej. — V okolici Trsta klatijo ae judovaki barautači ter poaujajo alabo blago za dober denar na obroke. Naj jim vaak kmet pokaže — vrata! Poaudba, da ae plača lebko po malem, po mesecih je vabljiva, toda veliko je v ajej goljufije. — Dalmatiaaki dež. zbor ima te dni svoje poavetovaaje, hrv, straaka ima veciao. Viharja še do8lej ai bilo; da-si Lahi težko trpijo to, da jih je maajšiaa. — Hrvatje niso nič kaj zadovoljni s avojim baaom. Khueafledervaryjem. Prav po gostem se že slisi: ,,Hedervary sve pokvari." — Jeaeni pride nemški cesar aa Ogerako ter bode gost svitlega cesarja v graščiai Godolo, aekaj ur od Pešte. Madjarju bije vsled tega žila za veliko bitreje. — Vunanje države. Najbolj obrača avet oči v teh dneh na sbod nemakega cesarja in pa ruskega carja v Petrovem dvorci. Ceaar pojde tudi v Peterburg, glavno meato velike Ruaije. Nihče ae dvomi. da pomeai ta shod spoprijazajenje dveh velikib držav, ki ste si doslej bili aavakriž. — Bolgarija zavživa aedaj kolikor, toliko mir, toda ta mir lehko se naglo spremeni v najbuji vibar, kajti miaistri kneza Ferdiaanda aiso si med seboj aič kaj dobri ia vsak si išče strauke, ki mu naj primore, ako pride v atisko pri svojih tovariših. — Turčija je sklenila pogodbo z Aaglijo. Vsled aje ima Aaglija pravico v Sudskem zalivu, da nastavi v njem postajo za premog. Le-ta zaliv je imeaitea v sredozemakem morji ia Aaglija dobi a tem sopet več moči v le-tem morji. — Srbski kralj je dosegel, kar je hotel, te dai so mu pripeljali kraljeviča. Vzeli so ga kraljici ter so ga kralju izročili v Pešti. Pravi se, da je za kralja aila imeaitao to, da ima kraljeviča pri sebi, češ, da bode sedaj koaec rovaaja zoper ajega. Kraljica Natalija biva sedaj na Duaaji, ali v par dneh poda ae v Pariz in od oadot v Rusijo. Kaj bode iz tega? Kraljica ima veliko prijateljev, morebiti več, kakor kralj Milan. — V Italiji se misli, da še pride nemški ceaar letoa tje, aajrajši, 5e v Rim. To pa ostaae brž ko ae le želja. — Po celej Italiji imeauje vlada župaae, ne pa, da si jih volijo obč. zastopi sami. Zakaj tako ? Ker bi sicer veeiaa župaaov bila udaaa sv. Očetu, ali to ae velja, dokler je vlada v rokab freimaurerskih mož. — Fraacoaki geaeral Boulaager se je stepel, čemo reči, imel je dvoboj z miaisterskim predaedaikom Floquetom ia je dobil precej hudo raao aa vratu. Za dalje časa je geaeral potisajea s tem v kot. — Pri velikem obedu, ki ga je dala vlada župaaom v aedeljo aa Martovem polji pri Parizu, še je bilo precej mirno, treba je bilo le kacib 80 djati pod ključ. — Po vaem Irskem so brali te dni v kat. cerkvab s prižaice pismo sv. Očeta, v katerem av. Oče prepovejo kat. Ircem, da si braaijo z orožjem avoje pravice. — V sredaji Ameriki se je uael vhod v rudaik pri mestu Capetowea. V rudniku je bilo 800 delalcev, dobro polovico so jih rešili, ostalih pa bode težko kateri uSel smrti. — V Wasbiugtoau, glavaem mestu zavezaih držav severae Araerike, zida se kat. vaeučilišče. Zanj je dala koj a kraja neka gospa 300.000, sedaj pa aek gospod 100.000 dolarjev. To so pač bogati ia vrli kat. ljudje!