Narodni Gospodar glasilo zadružne zveze. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 27. decembra 1906. C. Kr. poštne hran. št, 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsetvina ! Vabilo na naročbo Zadruga: Podučni tečaj. Sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla. Javna zadružna enketa. Seje načelstva Izvlečki. Osrednja zadružna blagajna. Zadružništvo v Dalmaciji. Izvršene revizije v 1.1906. Pregled. Nova zadružna banka. Občni zbor Gospodarsko berilo: O varčevanju. Ali vpliva bela repa na okus surovega masla? A ko pade konj na kolena. Kataster vodnih sil. Ljubljansko močvirje. Koledar za kmetovalce. Ali tudi rabite sladno kavo? Male vesti. Inserati. Vabilo na naročbo. Z novim letom dospe „Narodni Gospodar11 v osmo leto svojega obstanka. Nočemo se hvaliti z dosedanjimi vspehi, mi gledamo naprej in gremo naprej po poti, ki smo si jo zasnovali in spoznali za pravo. „Narodni Gospodar “ je glasilo „Zadružne zveze “ — to raj je v zvezinem namenu označen naš program in ta naš program je: najti, rešiti, ojačiti in družiti vse gospodarske sile na slovanskem avstrijskem jugu in tako ustvariti veliko, nepremagljivo gospodarsko moč. Zvesto se bomo držali tega programa in ga brez vseh ozirov z vrše vali, ker smo prepričani, da je to glavni predpogoj za obstanek naroda. „Narodni Gospodar11 hoče biti zrcalo našega narodnega gospodarstva, posebno pa jugoslovanskega zadružništva, spada torej v vsako hišo, kjer je kaj smisla za gospodarstvo in posebno za zadružništvo. Svoje sotrudnike prosimo, da nas podpirajo tudi v bodoče; posebno pa še prosimo naše zadruge in zadrugarje, da nas zalagajo s vsakojakimi poročili o svojem zadružnem in splošno gospodarskem delovanju. List bode izhajal kakor do zdaj, 10. in 25. vsakega meseca in bode obsegala vsaka številka vsaj 16 strani. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Člani »Zadružne zveze« dobivajo list brezplačno. Člani zadrug, ki so članice »Zadružne zveze« dobivajo list na leto za 3 K; tem priporočamo list še posebno radi tega, ker najdejo v njem podatke o delovanju svojih zadrug. „Narodni Gospodar" se naroči pri „Zadružni zvezi" ali pa pri bližnjem poštnem uradu. ■=><>»<==- ZADRUGA. Podučni tečaj. Kakor smo že v zadnji številki naznanili, 'priredi zveza za svoje zadruge podučni tečaj. Ta tečaj vrši se od torka dne 15. januarja do sobote dne 19. januarja 1907. Predavalo se bode vsaki dan od 8.—12. ure predpoldne in od 2.—6. ure popoldne. Za predavanja določile so se sledeče snovi: Ustanavljanje posojilnic in drugih zadrug. Poslovanje posojilnic in drugih zadrug. Knjigovodstvo posojilnic in drugih zadrug. Zaključevanje računov pri posojilnicah in drugih zadrugah. Pristojbine, davki in kolekovanje. Zadruge in oblasti. Trgovski poduk. če bode čas dopuščal, bode se predavalo še tudi o drugih zadružnih stvareh. Predavanja se vrše v dvorani kršč. soc. zveze (poslopje „Union11) v Ljubljani. Skrbeli bodemo, da si bodo mogli udeleženci tečaja ogledati poleg drugega tudi uzorno gospodarstvo v Marijanišču. Da pa podučni tečaj doseže svoj namen, je potrebno, da je dobro obiskan. Priglašenih je sicer že prav lepo število vdeležencev, vendar še pa ponavljamo svoj poziv na vse svoje zadruge, da se tečaja vdeležijo i. s. v prvi vrsti po onih osebah, ki vodijo posle in knjige. Prosimo pa nujno svoje zadruge, da nam takoj pošlejo prijave i. s. koliko oseb in katere da pošljejo k podučnemu tečaju, nakar bodemo vsaki zadrugi posebej sporočili podrobnosti radi stanovanja, hrane itd. Opozarjamo še, da se vrši neposredno pred podučni m tečajem, t. j. v pondeljek dne 14. januarja 1907 sestanek mlekarskih zadrug, spojen s predavanji in razstavo masla. Ravno isti dan t. j. v pondeljek dne 14. januarja 1907 naj se otvori tudi razstava zadružnih vin, ki traja do sobote, dne 19. januarja 1907 — toraj za ves čas podučnega tečaja. Sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla. V zadnji številki omenili smo že, s kojega namena se priredi sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla. Sestanek vrši se v pondeljek, dne 14. januarja 1907 v hotelu „Union11. Pričetek ob 9. uri predpoldne. Vspored: 1. Živinoreja in mlekarstvo. (Predava mlekarski nadzornik g. Legvart). , 2. Mlekarstvo. (Predava ravnatelj kemičnega preskuševališča g. dr. Kramar.) 3. Mlečna trgovina. (Predava zastopnik Gospodarske zveze v Trstu g. Rosman.) 4. Mlekarsko zadružništvo. (Predava g. Rožman.) 5. Ogled razstavljenega masla. 6. Ogled mlekarskih strojev. Da se namen mlekarskega sestanka popolnoma doseže, je potrebno, da se ga vse mlekarske zadruge vdeležijo; poleg članov načelstva, nadzorstva itd. naj pošlje vsaka mlekarska zadruga svojega mlekarja. Za razstavo masla pošlje vsaka mlekarska zadruga natančno 1/2 kg masla v škatljici, ki jo prejme od zveze. Vsaka mlekarska zadruga prejme od zveze vprašalno polo, kojo naj natančno izpolni in jo ob enem z maslom odpošlje zvezi. Maslo za razstavo priposlati je nardalje do 10. januarja 1907. Maslo bodo presojevali strokovnjaki po posebnem za to določenem načinu. Stroške pošiljatve nosi vsaka zadruga sama. Javna zadružna enketa. „Zadružna zveza11 v Ljubljani razposlala je vsem svojim zadrugam sledeči dopis: Že precej let je minulo, odkar se je pojavila pri nas zadružna ideja. Naglo se je razširjala; danes je število krajev, ki še nimajo nobene zadruge, že jako majhno. Zadružništvo našlo je pri nas mnogo privržencev, ki so sprevideli, da je ravno zadružna organizacija ono sredstvo, ki more naš narod rešiti gospodarskega pogina, ter mu dati pravo prosveto. Razširjevalci. zadružne ideje šli so lik apostoli od kraja do kraja, ter v neštetih zborovanjih poduče-vali narod o zadružništvu, pisali so prepričevalne članke itd., in to vse, ker so bili sami prepričani o moči zadružništva. X. -• ' e • •- e Zadružništvo imelo je pri nas tudi mnogo nasprotnikov, ki so se posluževali najrazličnejših sredstev; slikali so zadružništvo kot naj večjo nevarnost, ter se sklicevali pri tem na majhno število ppnesrečenih konsumnih društev. Kedo je imel prav ? Odgovor morajo nam dati zadruge same, oziroma ga najdemo v njihovem delovanju, v njihovih vspehih in nevspehih. Badi tega obračamo se do vseh svojih zadrug, da nam na priloženi poli odgovorijo na sledeča vprašanja : 1. S kakega namena se je zadruga ustanovila? Kako je ta namen izvrševala? Kaj je pospeševalo, kaj je oviralo zvrševanje namena? 2. Kake posledice je imelo delovanje zadruge a) v gospodarskem [gmotnem) oziru; h) v duševnem oziru, zlasti, jeli se je udomačila smisel za gospodarsko združevanje? 3. Splošne opazite in nasveti. Odgovori naj kodo podrolni, jasni in popolnoma odkriti; nič se naj ne zamolči, nič se naj ne olepšuje. V odgovorili hočemo najti zgodovino našega zadružništva a tudi dobiti sliko, ki bode tem bolja, čim natančneja bode. V odgovoru naj se označijo krajevne razmere, naj se opiše značaj ljudstva pred ustanovitvijo zadruge in sedaj, naj se pove, kdaj in kdo je povzročil ustanovitev, kako in kaki ljudje so se dobili za odbor, nadzorstvo; ali je inteligenca sodelovala; kaj in kdo je nasprotoval, s kakimi vspehi; vpišite vse posle, tudi najmanjše, katere je zadruga izvrševala, kateri posli so se ji posrečili, kateri ne. Konečno pristavite svoje splošne opazke, svoje nasvete, naj se tičejo zadruge same, zveze ali sploh zadružništva; za vsak nasvet, za vsako kritiko Vam bodemo hvaležni. Iz odgovorov hočemo dobiti zavest, jeli je bilo delovanje naših zadrug, zveze, pojedinih oseb pravo. Iz odgovorov si hočemo napraviti temelj za na-daljno poslovanje. Prosimo torej nujno, da nam odgovorite na stavljena vprašanja. Na ta dopis prihajajo zvezi jako temeljiti odgovori od njenih zadrug. Odgovoriti pa morajo vse zadruge. Ker si je v gospodarskem življenju našega naroda priborilo zadružništvo prvo besedo, je torej postalo za celi narod velevažno. Radi tega ne omejujemo te enkete samo le na naše zadruge, temveč vabimo tudi vse druge, prijatelje in nasprotnike zadružništva, da se te javne zadružne enkete vdeležijo in nam na gori stavljena vprašanja odgovorijo. Seje načelstva. Načelstvo ,,Zadružne zveze11 v Ljubljani imelo je dne 11. decembra 1906 in 22. decembra 1906 seje, v kojih je rešilo več notranjih zadev, pregledalo revizijska poročila in sprejelo v zvezo sledeče zadruge: Dol, hranilnica in posojilnica. Brežice, „Lastni dom11, stavbinska zadruga. Dobrinjskopolje, gospodarsko - trgovačko društvo. Zgonik, kmetijsko in konsumno društvo. Dutovlje, vinarsko in gospodarsko društvo. Kranjskagora, mlekarska zadruga. Dob, hranilnica in posojilnica. Trebče, gospodarsko društvo. Selo, sirarska zadruga. Število zvezinih zadrug: 347. Izvlečki tekočega računa pričnejo se razpošiljati takoj ob novem letu. Opozarjamo že zdaj vse zadruge, da priposlani jim izvleček takoj natančno pregledajo in ga primerjajo z lastnimi knjigami. Vsaka zadruga naj potem zvezi potrdi pravilnost izvlečka, oziroma, če bi v izvlečku našla kako napako, zvezi to takoj sporoči. Osrednja zadružna blagajna. (Konec.) § 15. Centralno zadružno blagajno nadzoruje država, po predpisih, kateri veljajo za v obliki akcijskih družb obstoječe banke, in razim tega še po posebnih določilih, navedenih v tem zakonu, za kar je treba v pravilih navesti podrobna določila. Izvrševaje državno nadzorovanje, opravičena je državna oblast, zavodu zabraniti izvršitev odredb, ki nasprotujejo zakonu ali pravilom ali pa niso v soglasju z državnimi in gospodarskimi koristmi. Kot nadzorstvena oblast nastopa finančno mini-sterstvo, katero bode glede vseh zadev, ki se dotikajo delokroga katerega drugega ministerstva, nastopalo s temi sporazumno. § 16. Ce ravnateljstvo svoje dolžnosti zanemarja, in se kljub zahtevam države ti nedostatki potom nad-zorništva ne odpravijo, je finančni minister v zvezi s poljedelskim in trgovskim ministrom opravičen, ravnateljstvo odstaviti, ter svojim zaupnikom poveriti vodstvo zavoda. Sklicati je obenem glavni odbor, da izvoli na novo svoje člane ravnateljstva. § 17. Določila § 15. in § 24. zakona z dne 9. aprila 1873, d. z. št. 70, glede pridobitnih in gospodarskih zadrug, katera zahtevajo, da se člani odbora in nadzorstva volijo iz števila udov, potem določba § 24., odst. 2, 2. st., kakor tudi § 35., odst. 2. imenovanega zakona, ne pridejo za centralno zadružno blagajno v poštev. V §§ 34, odst. 2 , 36 št. 4, 37, 38, 39, 93 in 95 zadnje omenjenega zakona določene kompetence preidejo glede osrednje zadružne blagajne na finančno ministerstvo, ki določuje sporazumno z drugimi prizadetimi ministerstvi. 408 — § 18. V kolikor v §§ 19. in 20. ni kaj drugega določeno, vporabljajo se glede osrednje zadružne blagajne pristojbinski predpisi zakona z dne 21. maja 1873 drž. zak. št. 87, potem § 2. zakona z dne 27. decembra 1880 drž. zak. št. 1 ex 1881, člena I. zakona z dne 11. februarja 1897 drž. zak. št. 57 in § 13. zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. št. 133. § 19. Zadružna pogodba osrednje zadružne blagajne in pa potrdila, katera izdaje ta čez vplačila članov, so kolekov in neposrednih pristojbin prosta, kar pa ne velja za imobilarno pristojbino, ki je morebiti v smislu pripombe 4 k tarifni točki 55. zakona z dne 13. decembra 1862 drž. zak. št. 89 plačati. Ravnotako so proste pristojbin v § 2., št. 2., lit. h navedene cesije s prenosom terjatev na osrednjo zadružno blagajno. § 20. Za zadolžnice, koje izdaja osrednja zadružna blagajna v smislu § 2., št. 2, lit. h, veljajo predpisi člena III. zakona z dne 10. julija 1865, drž. zak. št. 55. § 21. Glede korešpondence z javnimi oblastmi in uradi izven sodnijskega postopanja je osrednja zadružna blagajna osebno prosta pristojbin. § 22. Izpeljava tega zakona se poveri Mojemu finančnemu ministru, kakor Mojemu ministru za notranje zadeve, poljedelskemu, trgovinskemu in pravosodnemu ministru. Zadružništvo v Dalmaciji. Dalmacija ima okroglo 110 zadrug i. s. 93 hrvaških in 17 srbskih. Po predmetu podjetja porazdelijo se zadruge sledeče: 63 rajfajzenovk. 10 drugih kreditnih zadrug. 6 konsumnih zadrug. 5 oljarskih zadrug. 4 ribarske zadruge. 2 težaški zadrugi. 2 rožmarinski zadrugi. 2 klesarski zadrugi. 2 vinarski zadrugi. 1 železoobrtna zadruga. 1 čebelarska zadruga. 1 izvozna zadruga. 11 srbskih zemljoradničkih zadrug, ki so ob enem blagovne in denarne zadruge. Krog 30 dalmatinskih zadrug včlanjenih je že v „Zadružni zvezi11 v Ljubljani, od ostalih jih revidira kakih 30 deželni odbor, druge pa trgovska sodišča. Kakor vse kaže, bodo v doglednem času vse dalmatinske zadruge v „Zadružni zvezi11 v 1 jubljani, ki uredi za nje v Dalmaciji lasten dalmatinski odbor. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. n n n n n n n n n n n n n n n n n n Izvršene revizije v I. 1906. Blagovica, hranilnica in posojilnica. Bled, hranilnica in posojilnica. Bled, Kmetijska zadruga. Bloke, hranilnica in posojilnica. Bohinjska Bistrica, hranilnica in posojilnica. Borovnica, hranilnica in posojilnica. Cerklje, Cirknica, Češnjica, Dobrepolje, Dobrunje, Domžale, Draga, Gojzd Horjul, Hrenovice, Jesenice, Kamnik, prva okr. kranilnica in posojilnica za mesto Kamnik. Košana, hranilnica in posojilnica. Kranjska gora, hranilnica in posojilnica. Leskovec pri Krškem, hranilnica in posojilnica. Ljubljana, ljudska posojilnica. „ vzajemno podporno društvo. Loškipotok, hranilnica in posojilnica. Metlika, Mengeš, Naklo, Polhovgradec, Preddvor, „ „ Preska, „ „ Radeče, okrajna posojilnica. Rob, hranilnica in posojilnica. Rova, Selce, Semič, „ „ „ Senožeče, hranilnica in posojilnica. Sorica, Srednja vas, Staraloka, Staritrg, kmetska hranilnica in posojilca. Sv. Jakob ob Savi, hranilnica in posojilnica. Sv. Križ pri Kostanjevici, hranilnica in posojilnica. Sv. Križ pri Litiji, hranilnica in posojilnica. Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, St. Janz, Sv. Jurij pri Kranju, Št. Peter (Kras) Št. Rupert, Trnovo, Tržišče, Tirnice, n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n 7) 77 77 77 77 77 53. Velke Lašče, hranilnica in posojilnica. 54. Vrhnika, n n n 55. Zg. Tuhinj, n n n 56. Dolsko, n n n 57. Lukovica, n n 58. Šmartno pri Kranju, „ n n 59. Cirknica, mlekarska zadruga. 60. Češnjica, gospodarska zadruga. 61. „ sodarska zadruga. 62. Dobrepolje, kmetijsko društvo. 63. Dolsko, mlekarska zadruga 64. Spodnje Danje, mlekarska zadruga. 65. Dragomlje, .. „ 66. Horjul, kmetijsko društvo. 67. ,, mlekarska zadruga. 68. Jesenice, delavsko konsumno društvo. 69. Loški potok, kmetijsko društvo. 70. Metlika, „ „ 71. Naklo, mlekarska zadruga. 72. Podkoren, kmetijsko društvo. 73. Radeče, I. obč. radeško konsumno društvo. 74. Rateče, kmetijsko društvo. 75. Rob, konsumno društvo v likvidaciji. 76. Selce, kmetijsko društvo. 77. ,, mlekarska zadruga. 78. Sodražica, kmetijska zadruga. 79. Sorica, mlekarska zadruga. 80. Srednjavas, mlekarska zadruga. 81. Stari trg, konsumno društvo. 82. Sv. Mihel, gospodarsko in konsumno društvo. 83. Sv. Mihel, mlekarska zadruga. 84. Tomišelj, kmetijsko društvo. 85. Trnovo, gospodarsko društvo. 86. Velke Lašče, kmetijsko društvo. 87. Vrhnika, mlekarska zadruga. 88. Krtina, „ ,, 89. Rova, „ „ 90. Koče, „ „ 91. Toplice, kmetijsko konsumno društvo. 92. Rova, prva kranjska sadjarska in moštar. zadr. 93. Bloke, kmetijsko društvo v likvidaciji. 94. Cerklje, kmečka mlekarna. 95. Hruševje, podnanoška sirarska in mlekarska za- druga. 96. Predoslje, mlekarska zadruga. 97. Srednjavas, kmetijsko društvo. 98. Fara pri Kostelu, hranilnica in posojilnica. 99. Laško, hranilnica in posojilnica. 100. Ljubno, „ „ „ 101. Marenberg, posojilnica. 102. Rečica, ljudska posojilnica in hranilnica. 103. Laško, kmetijsko konsumno društvo. 104. Luče, „ „ n 105. Rečica, kmetijsko društvo. 106. Skale, gospodarska zadruga. 107. Konsumno društvo v Ližnjanu. 108. Gospodarsko trgovačko društvo, Dobrinj. 109. Društvo za štednju i zajmove, Dobrinj. 110. Gospodarsko društvo za štednju i zajmove v Rabu. 111. Hranilnica in posojilnica v Tomaju. 112. Kraško vinorejsko društvo v Tomaju. 113. Istarska posojilnica v Puli. 114. Konsumno društvo u Banjoloma. 115. Konsumno društvo u Vinkuramu. 116. Pomer, konsumno društvo. 117. Pula-Kroacija, konsumno društvo. 118. Pula-Kastenjer, ,, ,, 119 Stinjan, ,, „ 120. Premantura, ,, ,, 121. Pulj-Istarska vinarska zadruga. 122. Pulj, Gospodarska zveza. 123. Ricmanje, hranilno in posojilno društvo. 124. Ricmanje, konsumno društvo. 125. Sv. Ivan pri Trstu, hranilnica in posojilnica. 126. Sv. Ivan pri Trstu, obrtno in konsumno društvo. 127. Pulj, Istarska posojilnica. 128. Višnjan, društvo za štednju i zajmove. 129. Gorica, centralna posojilnica. 130. Kotor, hrvatsko bokeljska štedionica. 131. Bašćanska Draga, konsumno društvo. 132. Starigrad, društvo za štednju i zajmove. 133. Linardič, gospodarsko trgovačko društvo. 134. Župa Raščane, zajmova blagajna. 135. Dračevica na Braču, seoska blagajna za šted. i zajmove. 136. Dubrovnik, hrvatska pučka štedionica. 137. Punat, seoska blagajna za štednju i zajmove. 138. Dubašnica, gospodarsko trgovačko društvo. 139 Župa Baška, seoska blagajna za štednju i zajmove. 140. Rogoznica od Omiša, seoska blagajna za šted. i zajmove. 141. Omišalj, društvo za štednju i zajmove. 142. Vrbnik, „ „ „ „ 143. Punat, gospodarsko trgovačko društvo. 144 Vrbnik, „ „ „ 145. Pločice-Konavlje, seoska blagajna za štednju i zajmove. 146. Povije, prva dalmatinska uljarska zadruga. 147. Poljica, gospodarsko trgovačko društvo. 148. Zrenj, drnštvo za štednju i zajmove. 149. Toplice, hranilnica in posojilnica. 150. Kievo, seoska blagajna. 151. Vrlika, seoska blagajna. ZB E O- 2L E ZD poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec november 1906. Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge P o soji la Število članov 1 in o promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K I V K 1 V K V K V K V K v K V Badema Barban ? 6180 17 5895 47 12075 64 2936 84 93 46 5725 97 2057 42 87 Baška 120132 64 119824 78 239957 42 111475 46 29056 80 7116 — 4434 32 172 Beram 7488 80 5791 54 13280 34 1139 05 1200 — 710 — 3937 79 — Biograd Blagovica ? 38839 49 37262 55 76102 04 16807 80 5768 82 53349 95 19151 57 396 Bled za blejski kot , . . 18536 06 17183 72 35719 78 4687 — 6048 70 11100 — 4959 07 173 Bloke 15798 90 18167 01 3365 91 11932 -- 3100 — 1000 — 2980 372 Boh. Bistrica .... 19781 06 19308 89 39089 95 18391 98 19308 89 4950 — 760 — 107 Boljun 32653 78 32416 13 65069 91 11754 51 7376 18 16458 71 3918 34 77 Boljunec 4814 82 4278 56 9093 38 100 — — — 4218 — 642 88 128 Borovnica 15920 92 11313 10 27234 02 7434 — 3690 39 5060 — 6120 — 300 Buzet 21239 69 25008 20 46247 89 13225 24 4135 71 9373 61 6686 65 1104 Cerklje 27490 72 19554 41 47045 13 16032 — 1341 2910 — 102 289 Cirknica Cres ? 82414 95 68470 88 150885 83 28827 — 14948 75 63800 — 1538 - 513 Col 8176 87 7814 56 15991 43 3582 — 956 — 5430 — 580 95 Čatež 4988 10 5506 30 10494 40 2600 — 2280 — 2200 — 200 — 128 Češnjica Čermošnice . . . . ? 10376 82 8676 06 19052 88 6803 — 2640 15 6000 — — — 169 Črnivrh 8819 28 8460 46 17279 74 2942 — 2560 39 3400 — 3072 — 189 D. M. v Polju .... 4513 35 4554 46 9067 81 3084 — 354 — 1000 — 1410 — 56! Dobrepolje 42730 80 41236 33 83967 13 27959 68 8830 11 24957 06 9740 — +3 Dobrinj Dobrunje ? 203300 39 198949 44 402249 83 116953 05 58321 72 38770 — 31970 49 371 Dolsko 1882 59 2821 34 4703 93 1127 — 1562 89 1246 — 80 — 38! Domžale 5000 70 7450 93 12451 63 2894 65 5913 59 1460 — 2050 — 230 Draga 6561 53 6190 — 12751 53 5023 — 1890 — — — 1520 — 74 Dračevica 40746 72 39533 95 80280 67 16520 95 5287 63 15093 24 9545 84 50 Dubrovnik 99387 21 97429 68 196816 89 13125 07 4865 64 17859 — 24419 — 504 Fara pri Kostelu . . . 2712 10 2660 92 5373 02 2480 — — — 160 — 200 — 76 Frankolovo Gradac ? 6955 77 1797 42 8753 19 1203 — 901 22 864 66 318 46 199 Gojzd 1823 66 1356 20 3179 86 1210 — 444 89 100 — 200 — 56 Gore 8749 75 8250 — 16999 75 912 — 4150 — 4100 — 100 — 71 Gorica cent. pos. . . . 214497 06 210054 94 424552 — 49088 72 50717 06 43274 01 48623 09 1237 Gorje 20034 95 19664 37 39699 32 2194 90 7497 48 10737 73 3060 — 314 Horjul . 10464 77 9158 32 19623 09 4881 — 1833 77 3232 — 2882 94 309 Hren o vice 16857 01 5944 45 22801 46 3597 65 2421 60 3460 — 2010 — 6 Idrija 17524 95 14027 04 31551 99 9742 53 6643 78 7192 94 321 20 146 Ig 16621 51 13923 26 30544 77 11526 10 3130 58 3743 18 4234 38 280 Izlake 13471 70 14549 — 28020 70 11334 — 2582 72 7940 — 610 — 220 Jesenice 16423 57 14613 20 31036 77 6286 89 8976 13 5500 — — 142 Kamnik I. okr 25434 27 29182 08 54616 35 15804 42 19890 20 8390 — 7622 90 783 Kamnik, hran. in pos. . 38968 54 34727 54 73696 08 27464 59 3311 51 7160 — 20 — 82 Kanal 12584 31 15085 16 27696 47 3654 29 10972 13 3720 — 2080 — +5 Kandija 61867 66 49825 15 111692 81 46702 39 16567 33 22890 — 4767 41 1673 Kaštelir Kazaze ? 49915 31 46386 63 96301 95 29788 22003 68 23749 11617 — 192 Kievo 716 07 — — 716 07 — — — — — 394 11 183 Knežak 20791 42 16997 33 37788 75 16457 80 4415 71 4560 — 1899 84 223 Koljane 74737 20 73088 52 147825 72 2962 67 938 48 35173 26 2616 16 203 Komenda 5842 37 5737 09 11579 46 4433 — 2448 21 1030 — 360 — 85 Košana 11003 94 8276 35 19280 29 9201 — 1676 35 6600 — 741 10 405 Kotor 197979 97 202122 74 400102 71 30000 19 6991 80 41648 — 32684 70 115 Kranjskagora .... Krk ? 8693 — 9863 45 18556 45 5810 7834 67 1920 — 2640 — 309 Krka 4415 52 2252 45 6667 97 3314 — 1514 78 680 — 1050 — 97 Križevci Laško ? 190134 63 187854 07 377988 70 129989 96 90689 80 52400 8700 — — Leskovec 7667 88 8254 74 15922 62 5668 — 1230 —- 1995 — 1683 — 326 Leskovica 2698 15 2082 60 4780 75 1774 — 442 — 940 — 870 20 87 Lindar 2600 09 1684 60 4284 69 340 — 40 — 1137 50 551 19 80 Livade 1000 51 2487 87 3488 38 309 100 1950 620 253 Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > rr o Ime promet vloženo vzdignjeno dane vrnjeno > c fž-g K h K h K h K h K h K h II K h 1 Ljubljana — ljud. posoj.. 1982851 13 1990799 90 3973651 03 296192 01 312147 23 79642 39772 50 2188 „ -Vzaj.pod.dr. ? j Ljubno 15282 50 5891 04 21173 54 10603 3563 33 1870 4079 52 182 Lo.ikipotok na Taboru . 12028 5U 12021 38 24049 88 11720 — 2120 — — 300 — 121 Lukovica 6513 82 7335 26 13949 08 6484 — 2504 — 1320 — — — 100! Mali Lošinj 125368 81 122436 40 247805 21 77234 68 41183 69 45792 — 21727 88 285 Marenberg 4780 32 3498 58 15497 46 3600 — 2346 — 900 — 372 56 — Medulin 4061 46 4727 95 8789 41 1360 — 2387 — 2300 — 2064 05 348 Mengeš 19730 90 13633 37 33364 72 7720 — 11247 42 2250 — 1770 — 421! Metlika 20418 14 21688 87 42i07 01 4706 70 7203 84 13980 — 9257 — 2 Mokronog 8322 25 9525 84 17848 09 6588 — 7172 — 2280 — 880 — 179 Moravče ...... 5432 08 5593 — 11025 08 4744 — 150 — 2960 — — — 34 Mošnje 4332 66 3878 13 8210 79 1110 — 434 58 1400 — — — 126 Nerezine 11902 71 118607 27 237628 98 77783 20 40242 18 27503 — 8643 08 116 Nadin 5856 88 5803 37 11660 25 4292 06 1198 27 3278 33 815 85 26 Naklo 312 03 1055 80 4167 83 260 — 392 40 130 — 40 — 55 Omišalj ? Oprtalj ? Pag 84453 48 84318 42 168771 90 117807 29 47187 39 103429 14 13957 80 160 Pazin ....... 207063 44 203594 48 410630 92 85246 87 77468 49 41133 68 31788 98 +12 Pišece 11473 01 12172 95 23645 96 1771 40 10961 68 1080 — 8481 — 789 Planina 11696 51 11330 14 23026 65 6185 — 1200 — 850 — 4242 63 143 Podbabje 9589 37 5330 30 14922 67 4100 40 — — 5320 — — — 141 Polhov-Gradec .... 5396 37 4016 — 9412 37 3678 41 951 85 3061 90 500 — 152 Poljane 22154 87 18905 85 41060 72 11104 — 5835 92 11560 — 3620 — 414 Pomjan ' . 7795 73 6513 88 14309 61 1017 72 120 — 6390 — — — 101 Preddvor 1981 — 1971 — 3955 — 804 — 1325 — 700 — 800 — 71 Preska 5861 96 5845 48 11707 44 5196 50 334 34 800 — 320 — + 1 Proložac-Postranje . . 21355 40 20481 18 41836 58 3008 - 400 40 20340 40 400 — 2211 Pločice-Konavlie . . . 49572 74 49523 91 99096 65 42273 91 7362 81 59950 78 4805 48 841 Pulj 183515 62 167081 35 350596 97 100604 22 53355 70 26562 91 21108 — 14 Punat 36378 52 36487 40 72865 92 36272 94 4142 — 200 — 100 — 44 Radeče 26074 54 28983 34 55057 88 16926 80 9450 70 16165 12 4810 35 500 Rab 11498 53 8963 43 20461 76 8052 07 3009 43 853 80 2930 68 515 Rečica 16884 30 11237 91 28122 2l 10506 — 4638 83 6580 — 230 — 408 Ribnica 15297 88 19536 61 34834 49 7161 06 12729 83 6500 — 2983 — +3 Ricmanje 635 57 991 36 1626 93 — — 30 — 906 — 307 — 200 Roč 4061 96 3614 21 7646 17 200 — — — 1266 81 1606 18 269 Rob 14274 25 7138 20 21412 45 5603 44 7024 75 — — 400 — 203 Rogoznica 5514 22 6330 81 11845 03 4285 19 562 44 4255 88 1328 03 121 Rova 3654 11 4105 83 7759 94 1727 — 401 73 900 — 1760 — 235 Rovte 13416 22 11223 55 24639 77 3588 41 6730 55 160 — 2598 94 200 Selca na Braču . . . 131344 10 120681 48 252025 58 92002 26 39685 30 21120 — 2080 — 112 Selce ? Semič 9161 31 7223 18 16384 49 4827 20 4495 84 2680 3950 98 +2 Senožeče 2693 99 2884 17 5588 16 1700 — — — 1680 — 680 — 324 Sevnica ....... 27189 86 27241 72 54431 58 17930 — 5500 40 16372 — 6145 — 2045 Slov. Gradec 10312 50 7706 18 18018 68 2663 86 1060 — 840 — 7259 65 107 Smlednik 4937 16 5000 84 9938 — 4926 66 920 84 600 — — — Sorica 3953 84 3775 93 7729 77 650 — 366 — 3400 — — — 39 Srednjavas 9826 91 10765 05 20591 96 6518 — 6214 14 48036 — 887 16 — Staraloka 9281 02 11749 50 21030 52 3084 — 7676 44 4000 — 700 — 226 Stari grad 30014 82 15819 90 45834 72 18927 28 3700 — 4100 — 1672 50 2 Stari trg ? Struge 5077 18 4220 83 9298 01 3267 920 800 460 _ _ Sv. Ema 3423 57 3769 45 7193 02 2156 — 560 — 3200 — 1000 ; 211 Sv. Ivan 22260 61 21727 94 43988 55 11590 08 2586 — 11750 — 1737 — 198 Sv. Jakob ob Savi . . 7498 23 8349 23 - 15847 46 3430 — 5018 69 560 — — — 148 Sv. Križ pri Kaštav . . 879 52 901 90 1781 42 350 — — — 900 — — — 72 Sv. Križ p. Kostanjevici . 27643 88 30158 96 57802 84 17924 — 4927 71 25035 — 5879 25 15 Sv. Križ pri Litiji . . . 6569 84 8797 93 15367 77 5329 62 3878 73 680 — 1030 — 381 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 18732 18 18462 02 37194 20 9768 92 7707 71 7629 76 1405 18 224 Sv. Jurij pod Kumom . 2583 32 2317 12 4900 44 580 — 2301 — — — 50 — 56 Sv. Jurij pri Kranju . . 17587 57 17521 99 35109 56 13236 02 3883 54 4384 98 990 — 318 Sv. Kunigunda .... 4260 34 4546 72 8807 06 1008 47 376 01 746 47 1788 75 91 Sv. Lenart 45466 35 36942 50 82408 85 37533 — 16720 07 5500 — 3667 — 2066 Šebrelje 6110 38 5554 28 11664 66 2075 97 2032 94 2036 36 1248 69 112 Škocijan 11121 07 10546 05 21667 12 2712 60 5517 79 4850 — 2885 — 761 Škofjaloka 5874 — 5667 41 11541 41 3672 — 3138 27 — — — — 74 Šmarije 18790 24 17809 53 36599 77 6178 3688 38 11400 400 1 I in o Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posoji 1 a C > r= o pruniei vloženo vzdignjeno dano vinjeno > c -CZ2 -ti K K V K X K V K V K V K v Šmartno pri Kranju . . 5486 29 7769 57 13255 86 5040 1780 4700 400 51 Šmartno pri Litiji. . 18631 19 18053 46 36684 65 9020 40 1840 1760 1840 225 Šmartno pod Šmarno goro 1980 — 1979 67 3959 67 1953 — — — — — — 9 Št urij e 6218 40 6206 30 12424 70 4130 24 2029 95 2050 — 1990 75 236 Št oko v ei Št. Ilj pod Turjakom ? 2965 60 27035 25 55000 85 12100 — 100 — 8979 44 4985 23 329 Št. Janž 4495 93 4821 61 9317 54 3178 70 644 85 540 — 1190 — 149 Št. Jernej 27228 91 22873 02 50101 93 13474 — 5631 93 4039 — 8345 12 — Št. Lambert 2324 04 2323 85 4647 89 393 81 400 — 1600 — — 10 Št. Peter 20139 53 19465 03 39604 56 11287 88 6711 74 3760 — 3604 — 456 Št. Piupert 6337 40 5360 78 11698 18 2121 17 5218 93 2050 — — 232 Št. Vid nad Ljubljano . 23069 86 29087 35 52157 21 12295 50 11099 — 5888 80 700 — 41 Št. Vid pri Zatičini . . 48178 41 47543 46 95721 87 42222 99 37098 59 1400 — 5490 — 413 Tinjan 1381 05 2299 67 3680 72 169 — 238 56 2061 17 886 14 262 Tomaj 4764 68 5231 18 9995 86 630 — 850 — 4360 — — — Tomišelj 11235 75 10953 25 22189 — 8340 — 4409 75 3035 — 1536 — 355 Toplice 3203 84 2095 18 5299 02 1802 — 790 — 1300 — 1240 — 110 Trebelno 4677 32 3233 99 7911 31 1063 30 1181 39 1933 46 746 — 245 Trnovo 33385 93 33263 16 66649 09 15019 50 18647 15 11620 20 4380 36 751 Tržič 12077 02 10986 86 23063 88 7015 22 2696 39 4080 — 1727 71 176 Tržišče 1948 77 3475 35 5424 12 1727 — 1775 23 360 — 200 — 165 Tunice Vabriga ? 2499 30 2476 78 4976 08 700 — 1463 56 — — . — 48 Velike Lašče .... Veliki Lošinj . . . ? 10932 07 9418 87 20350 94 6914 — 2439 16 2200 — 646 76 241 Vipava 23315 76 23773 74 47089 50 10541 — 9007 10 10500 — 9920 — 1198 Videm 3055 37 3448 58 6503 95 1300 — 2920 — 520 — 1452 — + 1 Višnjagora 43405 44 44456 26 87861 70 19705 — 15084 51 24226 28 3415 97 494 Vojsko 3203 37 3169 68 6373 05 3099 10 10 55 2159 13 102 32 Vodice (Dalmacija) . . 20992 38 20568 41 41560 79 4091 62 2130 — 5809 94 2663 92 334 Vodice 5234 54 5312 — 10546 54 4336 — 512 — 1000 — 880 82 Vrbnik 96505 29 93931 29 19436 58 59315 45 24528 50 4868 — 25420 59 333 Vrhnika 19240 99 15051 96 34292 95 9995 03 10078 85 4635 — 3435 19 2 Vrlika 48056 95 46930 41 94987 36 12274 95 200 — 66333 47 14070 23 268 Zagradec 3598 89 3480 05 7078 94 3564 — 1223 78 200 — — 167 Zagorje ob Savi . . . 8136 70 8160 52 16297 22 1840 83 788 83 5938 68 240 — +2 Zatičina Zg. Besnica . . . . ? 1317 90 1024 52 2352 42 562 — 496 24 500 — 140 — 52 Zg. Tuhinj Ždrenj ? 3003 36 3614 13 6617 49 888 — 3191 50 400 — 100 — 182 Žiri 15458 77 13835 92 29294 69 10706 — 3767 44 8000 — 140 280 Žminj Župa Raščane ... P 9735 09 8352 28 18087 37 5367 97 2467 97 1180 — 3886 11 242 Žužemberk 12185 35 11347 44 23532 79 5605 12 1007 03 6740 1148 85 505 Nova zadružna banka. Zadruga stavbenikov in kamnosekov na Dunaju hoče ustanoviti svojo lastno zadružno banko. Banka hoče s tem, da napravlja prodajalna skladišča za železo in druge stavbene materijalije in ustanavlja tudi posebne obrate, doseči regulacijo cen. Članom zadruge bodo dovoljevali kredit in posojali tudi knjižne tir-jatve. Tudi realni kredit bo banka dovoljevala in izdajala zastavna pisma. Konečno bo imela tudi pravico prevzemati velike javne stavbe. Toda banka kot taka jih ne bo smela izvrševati, temveč oddajala jih bode svojim zadružnikom. Ustanovitev te banke prav dobro kaže, kaj more napraviti stanovska zavest. Pri nas seveda tega ni, vsled tega naše obrtništvo tudi tako napreduje. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v D. M. v Polji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. januarja 1907 ob 1/24. uri popoldne v prostorih „Društvenega doma“. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva, o. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. ~ 413 - GOSPODARSKO BERILO. 0 varčevanju. V mnogih državah je varčevanje zelo razvito; na čelu vseh evropskih držav stoji Danska, za njo pride Švica, kjer se vsak otrok poslužuje hranilnic, Italija, kjer naraščajo od leta do leta majhne hranilne vloge in padajo prejemki zelo razširjene pogubne loterije — v jedni srednjih hranilnic so se male hranilne vloge tekom 15 let zvišale od 10.687 na 53.818 (lira je 0-81 K), medtem ko so se v istem kraju prejemki loterije znižali od 92.935 na 36.802 lir —, Angleška, kjer navajajo šolske oblasti šolsko mladino k varčevanju in slednjič Nemčija, kjer Rajfajznovke v tem oziru veliko store. Tudi pri nas bo potrebno ljudstvo v večji meri navajati k varčevanju, katero nalogo bodo morale prevzeti naše posojilnice; radi tega se hočemo v tem članku pečati z bistvom varčevanja, in z sredstvi, ki isto povspešujejo ? 1.) Kaj se pravi varčevati? Varčevati se pravi vzdržati se kakega užitka v ta namen, da se lahko stroški, katere bi isti pro-vzročil, porabijo za poznejše nujne potrebe. Oni, ki si ne pritrga nobenega užitka, ampak denar, katerega ne more uporabiti, plodonosno nalaga, ne varčuje v pravem pomenu besede, akoravno se mora priznati, da ne uporablja svojega premoženja k nezmernemu ali prepovedanemu uživanju. Tudi skopuh, ki se ne vzdržuje kakega užitka, ampak si mnogokrat ne privošči niti za življenje najpotrebnejših stvarij, ne varčuje; on ne zbira premoženja iz tega namena, da bi skrbel za bodočnost, ampak ker mu nakopičeni zakladi delajo posebno veselje Varčevanje ima gospodarski in naravno vzgoje-valen pomen. Najvažnejši je nravno-vzgojevalen pomen: samozatajevanje, zmaga nad željo, modro vzdržanje od užitka. Z varčevanjem skrbi človek za bodočnost, varčevanje je pa tudi delo samopomoči; varčen človek si nabira sredstva, da mu pozneje v sili ni potreba iskati pomoči od drugih, ampak, da si lahko sam pomaga. Važno je tudi varčevanje v gospodarskem oziru; človek ne skrbi z varčevanjem samo za bodočnost, ampak si pridobi tudi majhen kapital, s katerim si zboljša svoje razmere in pomnoži svoje dohodke. Čim dalje človek varčuje, tem večje veselje in ljubezen dobi do varčevanja in do svojega dela. Varčevanje ustvarja veselje do dela, podjetnost, zasigura dohodke, osrečuje človeka in ga stori zadovoljnega, povzdiga človeka v naravnem oziru, ustvarja trdno voljo, trden značaj in samostojnost. 2.) Ovire varčevanja. Glavna ovira varčevanja je zapravljivost in stremljenje vse dohodke sproti porabiti. Zapravljivost ljudstva je od leta do leta večja; o tem priča od leta do leta naraščajoče število tobakarn, zganjam, gostiln in trgovin, o tem pričajo od leta do leta se znatno množeči neposredni davki. K zapravljivosti pa navajajo v mnogih krajih razne navade, kakor n. pr. po cel teden trajajoče gostije in na spodnjem Sta-jarskem primicije. Jeden sosed hoče prekositi drugega s tem, da daruje v ta namen kolikor mogoče veliko. Nikakor ne pretiravam, če povdarjam, da stroški gostije ali primicije znašajo za posameznega posestnika do 200 kron na leto; če pomislimo, da se v onih krajih, kjer so velikanske gostije in primicije v modi, ti stroški ponavljajo leto za letom, vidimo, koliko stotakov se po nepotrebnem potrati. (Našli se bodo ljudje, ki bodo proti mojim izvajajem češ, da ne privoščim kmetu nobenega veselja in zabave; radi tega ob tej priliki par opomb! Zabava na gostiji obstoji iz neizmernega uživanja jedi in pijače in iz skoro cel dan trajajočega plesa. Taka zabava ni plemenita zabava in ne ublažuje človeka in je povrh še — draga. Cene plemenite. zabave najde dandanes kmet pri prireditvah raznih izobraževalnih društev, če pa ima na razpolago res večje vsote, pa popotno palico v roke in po svetu, gledat kako se drugod kmetuje, kako drugod uporabljajo iznajdbe vede. Potovanje je najboljše razvedrilo človeka, na potovanju spoznavamo druge ljudi, druge običaje in se — marsikaj naučimo. Dandanes vidimo, kako se leto za letom na gostijah zapravijo neštevilni stotaki, a kmetje nimajo potrebnega denarja za umetna gnojila, napravo pravilnih hlevov itd., nimajo sredstev v to, da bi poslali svoje sine na kmetijske šole in potem se ni čuditi, če naše kmetije nazadujejo. Se večje breme za kmeta so primicije. Gotovo tudi na Kranjskem, Goriškem in Koroškem spoštujejo novomašnike akoravno ne prirerajo v ta namen slavnosti, pri kateri se skoraj cel teden gosti 400 in še več ljudij. Znani so mi slučaji, da zadolženi kmetje leto za letom pohajajo primicije, ne upoštevajo nobenih stroškov, za odplačevanje dolga, za zboljšanje posestva in živine pa se ne zmenijo. Vsak prijatelj kmečkega stanu mora biti proti velikanskim gostijam in primicijam, vsak prijatelj kmečkega stanu pa mora tudi skrbeti za pošteno zabavo kmečkega stanu; pošteno zabavo pa nudijo prebivalstvu na deželi izobraževalna društva, katerih prireditve bi se naj v večji meri po-sečale! -— Nezmernost v pijači, kadenju, lišp ozir. moda pri ženskah, igranje s kvartarni in v loteriji so najhujši naspotniki varčevanja. Varčevanje ovira tudi pomankanje hranilnic in posojilnic (Rajfajznovk); v vsaki fari bi morala biti Rajfajznovka. Marsikdo bo tej trditvi oporekal, češ: saj imamo v vsakem trgu in mestu posojilnico in zraven te še navadno mestno ali okrajno hranilnico; čemu torej Rajfajznovke v vsaki fari? Hranilnice oziroma posojilnice v trgih in mestah so za varčevanje radi truda, izgube časa in troškov, katere njih oddaljenost provzroča, nepripravne. Marsikateri ljudje ne marajo vlagati denarja v Rajfajznovke, ker se bojijo da niso denarji varni. Ta strah je prazen, ker imaja Rajfajznovke neomejeno poroštvo in jamčijo vsi udje za vse vloge. Drugi ljudje se spet bojijo, da se jim bodo davki zvišali, če imajo vloge v Rajfajznovki. Tudi ta strah je prazen, ker nima nobena oblast vpogleda v knjige Rajfajznovk, vsi udje načelstva in nadzorstva pa so dolžni držati strogo tajnost v vseh notranjih, posebno osebnih zadevah Rajfajznovke. Delavci spet se bojijo, da jim bodo delodajalci, če izvejo, da imajo prihranke, znižali dnino. Ravno nasprotno! Vsak delodajalec čisla varčnega delavca bolj in ga boljše plačuje, kakor lahkoživca, ki cel zaslužek hitro zapravi. Mnogo grešijo tudi ženske, ki nasprotujejo iz nezaupanja do denarnih zavodov, ker ne poznajo uredbe in pomena istih, vsakemu občevanju z istimi. Ustmeni in pismeni pouk je v odstranitev te ovire neobhodno potreben! 3.) Sredstva za povzdigo varčevanja. Naloga zadrug je v prvi vrsti omenjene ovire potom pouka odstraniti in ljudstvo o gospodarskem in nravnem pomenu varčevanja prepričati. „Mladina je up, bodočnost naroda11, slišimo večkrat poudarjati, v mladosti je človek najbolj dovzeten za vsako stvar, zato se mora mladina v zgodnji mladosti navajati k temu, da nepretrgoma in redno darila, preostal zaslužen denar itd. vlaga v hranilnico. V vsaki hiši naj ima vsak otrok svojo pušico, v katero naj spravlja o raznih prilikah od starišev, sorodnikov, botrov itd. podeljena darila mesto, da ista zapravlja pri sladčičarju, medičarju ali pa vinotoču. Ko ima jedno krono skupaj, naj nese isto v Rajfajznovko, kjer dobi hranilno knjižico. C e mogoče naj otrok sam nese svoje prihranke v hranilnico, blagajnik naj otroka vspodbuili k varčevanju in s tem večjim veseljem bo otrok pazil na sleherni vinar. Kako velike vsote otroci pri raznih vrtotočili in drugih vaških zabavah zapravijo, nam priča sledeča resnična dogodba. Posestnik vrtotoča je z jezo zapustil neko vas v Nemčiji, kjer je delovala Rajfajznovka, ker je v treh dneh komaj 12 mark (14'40 K) zaslužil, medtem ko je pred delovanjem Rajfajznovke kakih 100 mark (120 kron) v treh dneh zaslužil. V Ameriki imajo takoimenovane domače banke (home bank), pušice, ki se oddajo posameznim hišam, do katerih pa ima le hranilnica ključ ■ hranilnica prevzame vsak mesec vsebino pušic in izda nove hranilne knjižice oz pripiše vsoto prejšnjim hranilnim vlogam. Otrok pride v šolo; dolžnost učiteljstva je kazati na namen varčevanja, z živo besedo bodriti k varčevanju in z praktičnimi primeri obravnavati uspehe, n. pr. koliko znaša prihranek 10 vin. vsak teden z obrestmi v 10, 20 letih itd. V čitanke naj se sprejmejo zanimiva berila in pripovedke o varčevanju. Priredijo naj se vsako leto božičnice za otroke in naj se nekaj daril bodisi od Rajfajznovke, bodisi od raznih mladinoljubov podeli v obliki hranilnih knjižic z majhnimi vlogami; umestno je o tej priliki predavanje o varčevanju. Izstop iz ljudske šole naj se svečano vrši in najpridnejšim učencem ter onim, ki so že pridno varčevali, se naj kot nagrade izroče hranilne knjižice, katerih vlog pa ne morejo do 20. leta vzdigniti. Se lepše uspehe lahko dosežejo učitelji v ponavljalnih šolah, ker imajo učenci že več smisla za dalekosežne cilje varčevanja. Mnogo lahko storijo tudi duhovniki, če ne le v osebnem občevanju, ampak sem in tje iz prižnice opozorijo na varčnost kot krščansko čednost, na zadružništvo kot praktično krščanstvo. Od mnogih stranij so se priporočale takozvane šolske hranilnice, katere upravljajo v nekaterih državah učitelji. Akoravno iste blagodejno vplivajo na mladino in jo navajajo k varčevanju, se ne sme prezreti raznih nedostatkov, kakor n. pr., da se otroci revnih sta-rišev, ki ne morejo vlagati veliko ali pa nič v hranilnico, čutijo zapostavljene za otroki bogatih starišev, da otroci nadlegujejo stariše za denar, misleč, da se s tem prikupijo učitelju, če veliko vlagajo, itd. Zahteva se velika previdnost in takt od učitelja, da ne povzroče šolske hranilnice več zla kakor dobrega. Mladina zapusti šolo in mnogokrat zapravi lep zaslužek; ko pa pride čas ženitve, prevzetja posestva ali obrti, manjkajo najpotrebnejša sredstva. Poslom in delavcem se ne more nikdar dovolj toplo priporočati varčevanje; to zahteva ozir na slučajne nezgode, izgubo službe kakor tudi ozir na stara leta, ko ne bodo več za delo sposobni. Delodajalci naj ne zamudijo prilike, ko izplačujejo zaslužek, svoje posle in delavce odvračati od raznih dragih zabav in zapravljanja ter opozarjati na hranilnice. Če se navadi mlade posle in delavce obojega spola na varčevanje, bodo imeli veselje z počasi naraščajočim majhnim kapitalom, bodo z veseljem delali in skrbeli za pomnoženje prihrankov in ne bodo, kakor žalibog sedaj, iskajoč večjega zaslužka, trumomn zapuščali deželo in se podajali v mesto ali Ameriko. - 415 — Treba pa je skrbeti za pošteno razvedrilo poslov in delavcev, v ta namen naj se snujejo v vsaki fari bralna (izobraževalna) društva, mladeniška, dekliška, delavska društva, ljudske knjižnice itd. Varčuje naj vsak, mlad ali star, hlapec in gospodar, siromak in bogatin. Stariši najbolj skrbe za svoje otroke, ako vinar za vinarjem, krono za krono devljejo na stran, da dobe na ta način za pošteno vzgojo otrok potreben denar. „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača11, je star pregovor, ki ima posebno pomen za varčevanje. Večje vsote vlagati v hranilnice more le malo ljudij, lahko pa vlaga sle-hern novčič za novčičem. Odrasli se najlažje pridobijo za varčevanje, ako Rajfajznovke ustanove posebne oddelke za razne življenske potrebe. Pri raznih Rajf-ajznovkah obstoje sledeči oddelki: a) oddelek za kmetijske potrebščine. Skrben kmetovalec vlaga celo leto teden za tednom majhne vsote in si priskrbi na ta način potreben denar za nakup umetnih gnojil, semenja, krmil itd. Marsikateri izdatek se med letom lahko opusti in pridobi toli potreben denar za napredek v kmetijstvu, b) oddelek za premog. V raznih družinah, posebno delavskih, hudo občutijo zimo, ker primanjkuje denar za nakup drv in premoga. Majhne vloge tekom leta opomorejo temu nedostatku, c) oddelek za najemnino in d) oddelek za davek naj potom majhnih hranilnih vlog pripravi za najemnino in davek, d) oddelek za doto. Večina kmetij največ trpi vsled dot, katere mora sin, ki prevzame posestvo, izplačati. Njegovo breme se znatno zniža, če stariši od rojstva otroka do ženitve v ta namen varčujejo, e) oddelek za božične potrebe skrbi za dobavo sredstev za nakup raznih potrebščin o božiču. Odrasle ljudi se najlažje pridobi za varčevanje, če se jim označi končni smoter varčevanja, kar je ravno namen raznih oddelkov. Omogoči naj se varčevanje najmanjših zneskov, v to svrho služijo poleg pušice hranilne znamke in hranilne karte, katere naj udje načelstva in nadzor-ništva Rajfajznovke podajajo redno vsak teden po hišah. Karte naj imajo podobo železničnih kart in sicer za zneske 10, 20, 50 vin. in 1 K, vsaka vrsta druge barve. Se bolj praktične so hranilne znamke, ki se naj kakor pri poštni hranilnici, prilepljajo na karton. Vsak mesec enkrat se lahko zamenjajo hranilne znamke ali karte pri blagajni Rajfajznovke, če znaša njih vrednost najmanj 1 krono, za hranilne knjižice. Karte ali znamke se naj v krajih, kjer prevladujejo delavci, prodajajo v soboto zvečer, v drugih krajih v nedeljo popoldan. S tem, da se ljudje na domu obiščejo, se mnogi pri vedo do tega, da si kupi za denar, katerega bi drugače v nedeljo zapravil, hranilnih znamk. Rajfajznovka v Gfrieskeim na Nemškem je prejela na ta način 1. 1903 hranilnih vlog za 63.773 mark (okrog 75.000 kron)! Priporoča se tudi uredba sprejemanja hranilnih vlog (ustanovitev čebelice) v izobraževalnih društvih in sicer bi naj v sleherni vasi odbornik ali kak ud sprejemal hranilne vloge! Majhne hranilne vloge se naj ravno tako, če ne višje obrestujejo, kar je v Italiji običajno, kakor velike vloge. V ugodnem gmotnem položaju se nahajajoče posojilnice pospešujejo varčevanje tudi s tem, da vsako leto dajejo iz čistega dobička nagrade onim, ki redno varčujejo ter s tem vplivajo na druge. Kmetijska društva in zadruge naj razdeljujejo nagrade pridnim poslom in delavcem v obliki hranilnih knjižic. Isto se priporoča botrom, ki pa naj določijo, da se hranilne vloge ne morejo pred 20. letom dvigniti; hranilna knjižica postane na ta način veden, tih opomi-njevalec k varčevanju! V obče se naj gleda na to, da se sprejmejo za hranilne vloge v svrho dote, v svrho dobave sredstev za prevzetje posestva, začetek obrti, zidanja lastne hiše itd. določbe, da se za gotovo dobo let te hranilne vloge ne morejo vzdigniti. Nova uredba je prihranjevalna knjižica (Ersparnis-buch); lastnik take knjižice se zaveže vsak teden skoz določeno dobo let natanko določeno vsoto vlagati in more isto vzdigniti še le, ko poteče določeno število let. Seveda si mora vsak natanko preračunati, koliko mu je mogoče v vsakem slučaju na teden vlagati in se ne sme za preveliko vsoto zavezati. Pouk pa je ono sredstvo, ki razširi zanimanje za varčevanje v najširših slojih ljudstva. Ljudstvo naj se poučuje s predavanji v društvih in javnih zborovanjih o varčevanju in isti sprejemajo v ljudske knjižnice, lepaki v društvih, javnih lokalih, kakor uradih, gostilnah, trgovinah naj s primernim besedilom opozarjajo na domačo Rajfajznovke in način sprejemanja ter obrestovanja vlog. Zelo dobro služi v ta namen pregledna tabela, v kateri se predočuje, kako kapital naraste iz redne tedenske vloge 10, 20, 50 vin., 1 K v 1, 2 ... 10, 20 letih z obrestmi vred! Na Angleškem so upeljali posebne reklamne podobe, ki z živimi barvami slikajo posledice izobrazbe, reda, pridnosti in varčnosti na jedni in posledice lenobe, malomarnosti, zapravljivosti in pijančevanja na drugi strani. Zaupanje do Rajfajznovk se pridobi, ako se mesečno ne le v gospodarskih in zadružnih časopisih, ampak tudi v vseh onih časopisih, ki so zelo razširjeni na deželi, osobito v lokalnih listih, poroča o stanju Rajfajznovk, posebno o stanju hranilnih vlog v obče, kakor tudi hranilnih vlog majhnih vlagateljev. Vsak mesec se naj v uradnem prostoru Rajfajznovke, kakor tudi na oznanilni deski nabije mesečna bilanca, da dobi sleherni človek v okolišu Rajfajznovke pregled o delovanju. Poleg majhnih vlog ne smemo pozabiti na velike vloge. Premožne posestnike, ki velikokrat nalagajo svoj denar v mestne hranilnice in velike denarne zavode, moramo poučiti, da je jedino pravilno, da denar iz dežele ostane na deželi in služi v korist kmečkega stanu, medtem ko služi denar mestnih hranilnic le v korist meščanov, v korist trgovine in obrti. Rajfajz-novke pa morajo seveda nuditi iste ugodnosti, kakor veliki denarni zavodi, namreč jednake, če ne višje obresti, ugodno izplačevanje vlog, morajo pa tudi upe-Ijati tekoči račun. V osebnem občevanju se mora premožnim slojem pojasniti sigurnost in ugodnost nalaganja denarja pri domači Rajfajznovki. Zboljšanje gospodarskih razmer ter nravni pomen varčevanja naj tudi naše Rajfajznovke vspodbode k delu, katerega vršijo s tolikimi uspehi Rajfajznovke v drugih državah. Ali upliva l>ela repa na okus surovega masla? Ako se krmi preveliko bele repe, dobi lahko surovo maslo grenak okus. Smetana iz takšnega mleka se težko pini. Vendar se pa ne more našim posestnikom svetovati, da naj molznim kravam ne krmijo repe že iz tega vzroka, ker se je veliko pridela in ker repa hitro raste. Sejemo jo po žitu, ker bi drudače zemlja prazna ležala. Mi z repo zemljo bolje izkoristimo, ker dobimo eno leto dve žetve. Krmljenje repe upliva tudi na množino mleka. Mogoče je tudi iz mleka, kjer se krmi veliko repe, napraviti okusno maslo in odstraniti repni okus. Smetano iz takšnega mleka segrejemo (pasteriziramo) na 90° C in potem takoj shladimo na 5° C pridenemo smetani potem posebne drože in jo segrejemo zopet na 16° C. Pri tej toploti naj se kiše 20 ur. Tako prirejeno maslo dobi najfinejši okus. Ako pade konj na kolena, kar se posebno v zimskem času velikokrat zgodi, ako ni dobro podkovan, peljimo ga počasi v hlev, polijmo mu na razbito koleno dva žehtarja mrzle vode, da bode rana snažna. Vzemimo potem snažno platneno cunjo, osušimo rano brez drganja, naložimo potem prst debelo pavole, obvežimo čez s platnom, čez to zavez položimo potem usnjeno kapo. Tako pustimo potem konja 3—4 dni mirno v hlevu, brez da bi se pritaknili obvežita. Potem se rahlo odstrani vata, brez da bi se pritaknili kraste, katera se je med tem časom naredila Peljimo potem konja nekoliko počasi na sprehod. Potem položimo zopet na ostalo vato, katera se je držala kraste, prst debelo plast zopet nove ter obvežimo, kakor prvič. V 12 ali 13 dneh se krasta sama odluši, ^spodaj pa raste nova z dlako zarastena koža, katera se od stare ne razločuje ne po barvi kakor tudi ne po dlaki. Kataster vodnih sil. C. kr. ministerstvo notranjih zadev izdalo je odredbo, glasom koje napravi hidrografična osrednja pisarna kataster vodnih sil. Pri nas je jako mnogo vodnih sil, kojih pa ne znamo izkoriščati. V katastru vodnih sil našli bodo tujci te naše vodne sile; čudili se bodo, da vodnih sil ne porabljamo ter je bodo pokupili in izkoriščali in pri tem bogateli. Ljubijausko nioevirje. Z izsuševanjem ljubljanskega močvirja se bode vendar le pričelo i. s. 1. 1908. Dela bodo trajala pet let. Stroški so proračunjeni na K 4,184.000. Koledar za kmetovalca 1907 ki ga je uredil drž. mlekarski nadzornik Legvart, je ravnokar izšel. Koledar so spisali najboljši slovenski strokovnjaki iz vseh strok kmetijstva v kratkih in umljivih člankih, kmetovalcu vedno potrebnih. Vsebina koledarju je: Kratek opis umne živinoreje, različne razpredelnice o krmi, krmljenje goveje živine in prašičev, prašičereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka, mlekarstvo in sirarsko zadružništvo. Obdelovanje travnikov, naprava umetnih travnikov, osuševanje travnikov. Umetna in naravna gnojila, gnojenje rastlinam; sadjereja, naprava sadovnjakov, oskrbovanje sadnega drevja; vinoreja, kletarstvo, bolezni vina, priprava dobrega vina. Najvažnejše bolezni živine. Kmetijski zakoni, razdelitev gozdov in pašnikov, vodopravni zakon, lovski zakon, živinorejski zakon. Zadružništvo, posojilnice, konsumna društva, različne kmetijske zadruge. Hmeljarstvo, različne razpredelnice zo setev in žetev, preračunanje funtov v kile, oralov v hektarje. Tabele za knjigovodstvo itd. Koledar je izborno sestavljen in se vsakemu nujno priporoča. Cena koledarju je K V60, s pošto K 1-80. Naroča se pri tvrdki Ivan Bonač v Ljubljani. Ali tudi rabite sladilo kavo ? Ce se v damski družbi sproži to vprašanje, se marsikdo pomilovalno nasmehne in pokaže se, da imajo še mnogoteri hud predsodek proti sladni kavi. Deloma je to tudi umevno, zakaj to, kar se prodaja pod imenom sladna kava, većinom ni sladna kava, ampak skoro vselej le navadnožgana rž ali opražen pivovarski slad. Ta dva pa dajeta samo plehko, sladkavo polivko, ki gotovo ne tekne po kavi. Jako mnogo jih baš še ne ve ali pa se niso prepričali, da je le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tak izdelek, ki ima sam prijeten okus po kavi, ker se njegova zrna prepoje z izvlečkom kavine črešnje, ne da bi se ob tem prenesel strupeni kofein zrnate kave. Kathreinerjeva Knaippova sladna kava torej edina v visoki meri spaja priljubljeni okus in vonj zrnate kave z znanimi zdravstvenimi prednostmi sladovimi. Kdor je torej pokusil pristno Kathreinerjevo kavo, gotovo nima več predsodkov proti dobri sladni kavi. Pristna Kathreinerjeva kava pa se prodaja samo v zaprtih zavojih z imenom Kathreiner in pri nakupovanju je torej nujno treba vselej in izrečno naglašati ime Kathreiner. Prinnrn^a eo ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim 8ko- rMpur uua se . dalil in 1>oSk(fdbi ZVOIIOV. Edini domači zav )d te stroke: l.jnliljiuia, tiedjatova hiša. Okoli 1000 hi belega vina L",'!*'.6-31;™ postaja Pazin (Istra). Kupci naj se obrnejo na lindarsko društvo za štednju in zajmove v Lindam (Istra). 5__5 Poskusite | IOmIj irz priporočite I = izdelke = 1 iTydroKtorame hranil p Pragi Vlil. Cencnnihzastonj. Živo divjačino jerebice, fazane, srne, jelene, uharice za lov, vsakovrstne ropne živali, in ptiče, kokoši, gosi in krasne fazane kupnjo in prosi ponudb Edvard Mayer razpošiljatelj žive divjačine Dunajsko Novomesto, Schneeberggasse št. 10. Avstrija. 268 12-7 Podružnica trgovine z živalmi Lavanyukut. Ogrsko. © • ® ® • © • ® • ® Kranjska tovarna lanenega olja, Kranj Zabret & Huter priporoča Sladko laneno olje in lanene tropine (preše) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kg. Naroča se pri ,,Gospodarski zvezi11 ali naravnost pri tvrdki. Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nika-kega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). Analiza lanenih tropin znaša: 40—41°/o surovega proteina (beljakovin) z 9—10°/o olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju. 274 x-6 @ * © * © * © * © * © Izšel je težko pričakovani Koledar za kmetovalca 1907, Uredil dež. nadzornik J. Legvart. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje, zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vino-reja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K l-80, in se naroča pri Iv. Bonaču v Izubijani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UN10NU. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION“. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. Pri nakupu klajnega apna zahtevajte pismene garancije zato, da ima v sebi fosforjevo kislino in daje čisto! Poslano blago dajte preiskati! Spoznali boste, da so vsi posnemki slabi in da je le naša postavno zavarovana znamka najboljša! Zahtevajte torej povsod izrecno le pristno, skozi 14 let preizkušeno Baithelovo klajno apno. Cene zmerne. — Priznanja zastonj. MIH. BAETHEL & Comp., Dunaj, X/3 Siccardsburggasse 44/G. Dopisuje se slovenski! Ič^ctcccccjcccccc^čč^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne ~vs prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joseplis-Quai št. 27. 247 24-24 ^CXCCCm3C)303a3a3Q^l33JCyXK)()3333303CX)(Xi Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. Mlatilnice vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). Mlatilnice z motorjem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah Karol Kavšeka nasled. 248 x—24 Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj sc v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj ! x! Trgujmo med seboj! Poma-^ " gajmo druga drugi! Vsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! XX XX XX XX XX XX XX I XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX i XX XX XX XX XX XX i XX XX XX xx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx W Berite! XXXXXXXXXX xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx ~ 419 - m m* & ** ©Tč) I Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši | naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila E "S 1 mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. s- g S Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od 5 ^ vs, preprostih do naj finejših, po naj nižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in ^ 6 druge javne zgradbe. 257,24-17 ^ 8 Zaloga v Sent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18. — v hiši Kmetske posojilnice. > % S' s sz $ S' V 5 > $ 'V $ u * * to) v 1 v % f * re r % ;-: !< v Ivu J <> za — v<> jo o lan o vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; ^onrocLajo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman , uradni ravnatelj „Zadružne zveze".—Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljuhli mi.