U Li A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA N LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA «0 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva )e vnaprej. Za Inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK.vRACUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 43 (449) LETO IX NOVO MESTO, 30. OKTOBRA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni uredn.* UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva fa uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno rjodjeti** »Slovensk poročevalec- v Ljubljani BITKA JE DOBLJENA! S proslave 15- letnice L kongresa SPŽZ v Novem mestu Zmaga, v katero nismo dvomili od prvega dne dalje, ko so v aprilskem snegu, dežju in mrazu prišle k nam mladinske brigade, je dobojevanar avtomobilska cesta bratstva in enotnosti je stekla od Ljubljane do Zagreba. V preteklem tednu so položili nanjo zadnje kvadratne metre asfalta in betona. Veliko delo investitorjev, strokovnjakov ter delavcev gradbenih podjetij in 54.000 mladincev in mladink naših narodov je kronano z uspehom. Zdaj bodo brigade poskrbele še za robne trakove nove ceste, za urejevanje okolja in dovozov, 23. novembra pa bo nova cesta slovesno izročena prometu. Občine, cene in trg S posvetovanja predsednikov občinskih ljudskih odborov 2S. oktobra so se zbrali predsedniki občin našega okraja v sejni dvorani OLO Novo mesto in se pogovorili o vprašanju trga ln cen teT o delu občin. Posvetovanje je vodil predsednik OLO Frane Pirkovič, sodelovala pa sta tudi načelnik Tajništva za gospodarstvo Ivo NovSak in direktor Okrajnega zavoda za plan Marko Ivanetic. Predsednik Pirkovič je v kratkih besedah ugotovdl, da na področju okraja Novo mesto postaja vprašanje trga in cen iz dneva v dan bolj pereče, čeprav o tem že nekaj let razpravljamo. Nekateri pojavi na trgu so škodljivi in nepravilni in jih moramo odpraviti. Statistika kaže, da imamo pri pre-hranbenih proizvodih in živilih najvišje cene, ki so na področju FLRJ. Isto ugotavlja tržna inšpekcija. Gospodarske organizacije ne upoštevajo dogovorjenih cen. Slišati je izgovore, češ — trgovina je nerazvita, ljudje, ki) delajo v trgovini niso kos nalogam, osnovna sredstva so premajhna itd. Take trditve sicer niso laž, vendar nas ne opravičujejo. Z višjimi cenami škodimo le sebi», ker dohodkov s tem ne povečamo, ampak tudi sami plačujemo draže. Odlok sekretariata za blagom i promet o evidenci in, kontroli cen nas je postavil pred nalogo, ko se s cenami moramo spopasti. Svet za trgovino OLO Novo mesto je na seji 16. oktobra sprejel ustrezne sklepe. Slanina in mast — cenejša! Na Gospodarski poslovni zvest Novo nesto »o nam povedali, da bodo od 1. novembra dalje pocenili svežo svinino ln domačo mast v svojih prodajalnah na 20 din po kilogramu. Nov delovni čas mesnic Upravni odbor Je sklenil uvesti nov delovni čas za mesnice. Od 1. novembra dalje bodo odprte mesnice dopoldne od 6-30 do 12. ure In popoldne od 15, do 17. ure; to velja za vse prodajalne razen poslovalnice stev 1 (Kandija), ki bo odprta dopoldan kot ostale mesnice, popoldne pa od 11. do 16 Ure. Ob ponedeljkih bodo vse mešalce v mestu to Urfcljinu od-psie nepretrgoma od 6.30 do 13,, oh Hobcvtah pa od 6.30 do 30. ure. --- 0 VPRAŠANJU CEN tH USTALITVE TRGA Z omenjenimi sklepi so občanski ljudski odbori zadolženi za naslednje naloge: vse gospodarske organizacije, kd prodajajo izdelke široke potrošnje ali nudijo potrošniku komunalne in obrtne storitve, morajo dostaviti občinam do 1. novembra cenike, veljavne od 30. septembra. Razen tega morajo na vidnem mestu v poslovnih prostorih obesiti cenike tako predmetov Široke potrošnje kot obrtnih uslug in storitev. Cene se ne smejo zviševati nad one, ki so bile veljavne 30. septembra. V izjemnih primerih sme to dovoliti občinski ljudski odbor, okraj ali republika. Občine morajo izdati odlok o prepovedi zviševanja cen ter o evidenci in kontroli cen in odlok o predložitvi cenikov. Vnaprej morajo sami spremljati gibanje cen in takoj intervenirati, če bi bilo potrebno. Občinski ljudski odbori morajo takoj določiti osebo, ki bo te naloge opravljala, in, vzpostaviti službo blagovnega prometa. Za politiko cen so neposredno odgovorni na občinah uslužbenci, ki to delo opravljajo ter uslužbenec, ki vodi delo gospodarstva občine, v gospodarskih organizacijah pa neposredno upravni*: aH direktor ter uslužbenec, ki vodi finančne posle, kakor tudi vsi oni, ki se ukvarjajo s cenami. Proti omenjenim bo v primeru nepravilnosti takoj uveden postopek zaradi nevestnega opravljanja službe in uporabljene kazenske sankcije. Občine morajo takoj določiti najvišje prodajne cene na drobno za živila, ki za potrošnika pomembna Za lita in preskrbo z moko Je bil sprejet poseben sklep, s katerim so določeni najvišji stroški maloprodaje žit in mlevskih /Helkov ter najvišji stroški za neko kruha. Stroški grosista zs žito in m lovske izdelke so previsoki v primerjavi p stroSki nrodaje na drobno. O tem bo okraj obvestil Sekretariat za blagovni promet LRS. Občin* morajo prebivalstvu preko Ro-spodairskih organizacij zagotoviti ozimnico. O nepravilnostih pri uresničevanju nalog z.a ust.n- i z NOB — spodbuda za premagov nfe težpv Nepozabno srečanje skoraj 300 delegatk ustanovnega kongresa SP2Z, Jena iz Trsta, Gorice in Koroške ter številnih gostov v soboto v Mirni peči in na partizanskem Rogu ter v nedeljo na zaključnem slavju v Novem mestu ni bilo le dostojna počastitev jubileja slovenskih žena ln njihove borbe, temveč predvsem tudi prisrčno, nadvse toplo snidenje tovarišic, prvih bork, aktivistk in graditeljic novega življenja, V Mirni peči so počastile spomin nepozabne Zore Rupena-Katje, prve sekretarke Pokrajinskega odbora AFZ za Primorsko, na Rogu so obudile spomine na leta borb in zmag, v nedeljo dopoldne pa so se zbrale na zaključno slavje v Novem mestu. Prišli so tud{ predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik dr. Jože Vilfan, podpredsednica SZDL Slovenije Vida Tomšičeva, sekretar GO SZDL France Kimovec-2iga, predsednik CK LMS Tone Kropušek in številni drugi gostje. Slavje je začela predsednica Zveze ženskih društev Slover nije Angelca Ocepek. Med njenim govorom o pomenu in zgodovini ženskega gibanja v Slovenija je delegacija žena ponesla venec k spomenikom na Vratih. Prisrčno in gani j i-volepo so pozdravili žene, matere in borke novomeški pio-nirčki, toplb dobrodošlico Dolenjske pa jim je izrekel tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Jože Bbrštnar. Po po-* zdravu člana .glavnega štaba mladinskih brigad Dušana Litvinoviča je delegatkam in gostom spregovoril predsednik izvršnega sveta LRS j,o-variš Boris Kraigher, ki je med drugim dejal, da je bil I. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze pred 15 leti na Dobrniču nedvomno eden najvažnejših mejnikov v razvoju NOB slovenskega naroda na poti enakopravne vključitve slovenske delovne žene v borbo za naše narodne pravice in v borbo za socialno preobrazbo celotne naše družbe, v borbo za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka. ganizacije, naše politične organizacije, naše družbene organizacije na terenu m v občinah. Storili smo vse, da se s pomočjo inšpekcij in raznih upravnih ukrepov prepreči vsako zviševanje in vsako navijanje cen. Toda vse to ne bo uspelo, če ne bomo akti-vizirali celotnega javnega mnenja in če ne bomo organizirali šdroke javne kontrole, ki bi onemogočila vse poizkuse, da bi se vnesel ner^d in nova nesorazmerja na področju cen. Tovariš predsednik izvršnega sveta je nato opozoril na disciplino in varčevanje, ki sta pomembna činitelja v zagotovitvi dviga življenjske ravni. Podrobneje je obrazložil, kje so viri, s katerimi zagotavlja skupnost dvig življenjske ravni v sedanjem položaju. Tovarišica Angelca Ocepek, predsednica Zveze ženskih društev, na proslavi v Novem mestu ZAUPAMO IN NASLANJAMO SE PREDVSEM NA LASTNE SILE litev trga bo prebivalstvo obveščeno v časopisju, kjer bodo objavljena tudi imena krivcev. POGODBENA PRESKRBA TRGA je učinkovit način, s katerim bi stanje na njem uredili. Zadružne organizacije in državna kmetijska posestva so sposobna pridelati dovolj kmetijskih pridelkov za uspešno intervenco na trgu. Vendar ne proizvajajo, ker se boje, da ne bodo mogle prodati. Občine bi morale posredovati pogodbe med njimi in trgovsko mrežo. To je treba nujno pričeti uresničevati takoj v večjih krajih, kjer so možnosti za to. Za prihodnje leto še ni prepozno. NEPRAVILNOSTI PRI ODKUPIH V razpravi so predsedniki občin omenili nepravilnosti, ki se kažejo predvsem pri odkupu. Vprašanje zase je odkup goveje živine. Dogovorjene cene presegajo zlasti izvozna podjetja. Dele zaklane živine, ki n.e gredo v izvoz, prodajo po nizkih cenah domačim podjetjem in kljub temu zaslužijo zaradi sti- (Nadaljevanje na 2. strani) Peti mednarodni sejem »Sodobna elektronika« Peti mednarodni sejem »Sodobna elektronika« bo letos od 31. oktobra do 9. novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prikazani bodo najnovejši tehnični dosežki na področju šibkega električnega toka, oziroma na področju praktične porabe elektronike; a to je predvsem področje avtomatizacije v gospodarstvu, kakor tudi na drugih področjih javnega življenja. Na sejmu bo sodelovalo 11 slovenskih podjetij, 1 i? Hrvatske, 8 Iz Srbije, 1 iz F»osne in Hercegovine, in 33 tujih, pretežno kolektivnih razstavljalcev iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, CSR, Madžarske, Belgije, Danske, ZSSR, ZDA* in Francije. Kolektivne pogodbe Sklepanje kolektivnih pogodb za zaposlene v privatni obrti bodo prevzeli občinski sindikalni sveti in pododbori okrajne obrtne zbornice. To je bilo potrebno, da bi vskladili nagrajevanje v socialističnem in privatnem sektorju obrti. ZA POLNO HI ENAKOPRAVNO AKTIVIZACIJO ŽENE V CELOTNEM DRUŽBENEM UDEJSTVOVANJU Tovariš Kraigher je nato dejal, da je bil kongres pred 15 leti vzpodbuda velikega procesa globokega družbenega presnavljanja celotne naše družbe, vzhodi ri tem. ko hočemo po- magati delovnemu človeku an zagotoviti dvig življenjske ravni, nujno potrebno, da ne pride do zviševanja cen ostalega blaga na našem trgu. Tukaj je treba predvsem akti-vizirati naše gospodarske or- v Novem mestu in Vidmu-Kr-škem bosta začeli s predavanji kmalu po 1. novembru. Predelovali bosta skrajšan program republiške politične šole (politično ekonomijo in ekonomiko FLRJ, osnove marksizma, zgodovino delavskega gibanja in ZKJ, socializem in država ter komunalni sistem, vloga subjektivnega činitelja). Soli sta namenjeni pridobivanju osnovne politične izobrazbe članom ZKJ, vodilnim delavcem ln uslužbencem iz podjetij, članom delavskih svetov in »Zbežite sence, vzidi čisti dan! Kd zgubljeni prah v vesoljstvu plava, kd iz noči življenje vzplapolava .. Tako zaključi: .. Naj svobodo ljudi, naj ča renje privablja iz temin pojoča dlan: k sence, vzidi čisti dan!« — In ta dan je ustvarjamo srečo in blagostanje v mirn neznanih junakov naše revolucije, se ležno spominja vsa domovina, za katero or si po tihih gozdih zakopan, komur or v ječah padel si od črnih ran, glej, poje pesnik v pesmi svitanici in jo st, poštenje, naj radostne pravice žubo-ar je velikega, rodi trpljenje, zbežite vzšel; v njegovem siju gradimo in em, svobodnem domu. Njih, znanih in tudi ob letošnjem dnevu mrtvih hva- so živeli in umrli. upravnih odborov ;n pod. Predavanja bodo trikrat na t^den, junija 1959 pa bosta soli imeli zaključne izpite. Prijave sprejemata občinska komiteja ZKS v Novem mestu in Vidmu-Krškem. Soli dajeta brezplačen pouk. Dr. Jože Vilfan predaval v Novem mestu V petek popoldne je v sejni sobi OLO predaval podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan občinskemu in okrajnemu predavateljskemu aktivu komunistov o >Izvorih, osnovnih značilnostih in duhu Programa ZKJ. Organizacije Zveze komunistov v okraju začenjajo spet z načrtnim predelovanjem Programa ZKJ. Danes seja OLO Danes dopoldne se je ob 9.30 začela v Domu ljudske prosvete v Novem mestu 2. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Na nji bodo odbornik ki sklepali o poročilu sveta z« finance in družbeni plan, ki govori o polletni uresničitvi plana in, tričetrtletni realizaciji okrajnega proračuna. Potrdili bodo sklepni račun OLO Novo mesto za 1957, razpravljali bodo o premoženjsko-pravnih zadevah, o jamstvih gospod, or« ganizacijam, o poročilu komisije glede uprav nn-teritorialnih, sprememb v okraju Novo mesto in o nekaterih drugih upravnih zadevah. VREME ZA ČAS OD 31. X DO 9. XI. Konec oktobra ali v začetku novembra padavine z močno ohladitvijo (sneg do nižin), nato bo prevladovalo lepo vreme, vendar okrog 4. in okrog 8. novembra prehodno poslabšanje alj celo padavine. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED lemu uve luvdrni! V IEV, obrat Šentjernej,, s* izdelali investicijski program z* razširitev proizvodnje, za kar bodo porabili 31 milijonov dinarjev. Zdaj izdelujejo več vrst uporov in potenciometrov za potrebe radio industrije. Ko bodo zgradili novo montažo in dvignili stavbo, v kateri delajo sedaj potenciometre, za eno nadstrop-jo, bodo začeli izdelovati tudi miniaturne upore i'n potenciometre. Njihova proizvodnja znata 9 milijonov uporov letno, kar jic dovolj, da krijejo celotne potrebe jugoslovanskega trga. Zadnje dve leti so dosegli kvaliteto, ki je enaka inozemski. V nadaljnjem razgovoru z direktor jena, obraiovodjem, računovodjem in ostalimi člani kolektiva sem zvedel, da je dobilo podjetje »Avala« iz Beograda ,36 milijonov dinarjev kredita za PROMETNE NESREČE PAZITE NA OTROKE Štiriletnega Srečka Suhadolča-na je 14. oktobra nekaj čez 17 uro popoldne v Šmarju pri Sevnici do smrti povozil vlak. Srečko je bil splezal na progo ln se usedel na tračnico. Strojevodja ga ie opazil na razdalji 50 metrov tn ni mogel več ustaviti vlaka. Zaletel se Je v hišo. Voznik tovornega avtomobila H-601 T. M. iz Zagreba se je 13. Oktobra na ovinku pri gradu v Brežicah zaletel v hiio Lado ta Mrkša. Voznik je bil pri nesreči huje poškodovan ln so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Na avtomobilu le škod« za sto tisoč dinarjev, na hiši pa za petnajst tisoč dinar, jev. V most se je zaletel. Voznik s. H., v službi pri Avtoprevozništvu Trbovlje, se je 17. oktobra zaletel v vasi Dolenji Bostani v kamenito ograjo mostu čez potok Mirno. Na vozilu je zA 50.000 din škode, na mostu pa za 25.000 din nabavo licence za izdelavo uporov in za investicije. V IEV obrat Šentjernej s« zdaj upravičeno sprašujejo, če je prav, da zgrade v Beogradu še eno tovarno uporov, ko že njihova zadovolji vse potreb? jugoslovanskega trga, če nakup še ene licence in zidava nove tovarne ni samo razmetavanj« denarja in če se ne bi mogli predstavniki »Avale« pred zidavo in nakupom licence posvetovati o tem z »IEV«? J. P. Za dvig cen v obrti ni razloga V članku pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v Do-larajiskem listu 16. oktobra, je bila večja napaka, ki je nastala zaradi prepisovanja pri sestavljanju članka. V četrtem odstavku, ki govori o razvoju obrti in realizaciji načrta za njen razvoj, so navedene le številke za privatni sektor. Podatki za socialistični sektor obrti so pomoloma izostali. Napako naknadno popravljamo. Socialistični sektor je ustvaril bruto proizvoda za 885 mili-ijonov 307.000 din, na materialne stroške odpade 612 milijonov 696.000 dir,, v amortizacijo je bilo vloženih 13 milijonov 395 tisoč dinarjev, narodnega dohodka pa je bilo ustvarjenega 259 milijonov 216.000 dinarjev. Oba sektorja sta torej skupaj dosegla 1.324,959.000 din bruto prometa, materialnih stroškov 862 milijonov 470.000 dinarjev, za amortizacijo je bilo uporabljenih 22 milijonov 093.000 din, narodnega dohodka sta oba sek- torja ustvarila 513 milijonov 386.000 din. Delovna sila je v obeh sektorjih narasla za 1.2 odstotka, proizvodnja pa za dobrih 13 odstotkov. 16. številka URADNEGA VE STOTO 18. oktobra je izšla 16. številka Uradnega vestnika Okraja Novo mesto, ki prinaša v svoji vsebini: Poročilo okrajne volilne komisije v Novem mestu o izidu volitev v okrajni ljudski odbor Novo mesto, statut občin Metlika in Semič ter odredbo o roku trgatve grozdja za predelavo v vino v občini Črnomelj. Na koncu prinaša še bilanco z dne 31. decembra 1957 Gozdarske poslovne zveze »Zasavje« v Sevnici. Premagovalec skušnjav Rad osi a v Mitrovič iz Risna v Boki Kotorski ni pokus il ni-kaplje alkohola, čeprav že Ze več dni poteka v političnem odboru Združenih narodov razprava o razorožitvi. Spet Je prišla do izraza stara resnica: oba bloka se držita svojih stališč, medtem ko neopredeljene države skušajo posredovati med njima. V bistvu gre za dve stališči: zahodne države podpirajo resolucijo, po kateri naj bi ustvarili jedrske poskuse med pogajanji, ki se začno v petek v Ženevi. Pripravljene so tudi ustaviti poskuse za eno leto, če bi isto storila tudi Sovjetska zveza. Z druge strani pa zahteva ZSSR ustavitev jedrskih poskusov za nedoločen čas. Konferenca, ki se začne v petek v Ženevi, bo posvečena prav jedrskim poskusom. Zahod je zavrnil sovjetski predlog, da bi se konferenca začela na ravni zunanjih ministrov. Ameriški zunanji minister Dulles ln britanski zunanji minister Llovd sta pripravljena priti naknadno v Ženevo, če bi bilo potrebno. Med tem pa Zahod še zmeraj pričakuje odgovor na vprašanje, koga bo Sovjetska zveza poslala na pogajanja v Ženevo. Toda vprašanje jedrskih poskusov je postalo v zadnjem času še bolj zapleteno zaradi stališča francoske vlade. De Gaulle namreč vztraja pri tem, da mora tudi Francija dobiti svojo atomsko bombo, če jo hoče imeti, pa jo mora tudi preizkusiti. Zato nasprotuje pogajanjem o prenehanju teh poskusov. Francija bi bila sicer voljna prenehati s poskusi oziroma odpovedati se bombi, če bi dosegli splošen okviren sporazum o prepovedi proizvodnje jedrskega materiala ln o uničenju vseh zalog atomskega orožja in materiala. Možnosti za sklenitev takega sporazuma pa ni trenutno prav nobene. Zanimivo je, da so francosko stališče do nedavnega zagovarjale ZDA in Velika Britanija, ki jih zdaj de Gaulle dolži, da šo pustile na cedilu Francijo, ki bi tudi rada imela svojo bombo. * / Sklepi ženevske konference sicer ne bodo obvezni za druge države razen ZDA, ZSSR in Veliko Britanijo, toda svet upa, da bodo potem v okviru Združenih narodov izdelali splošen sporazum o preneha- da je de Gaulle označil kot kraj pogajanj Pariz in Izključil možnost pogajanj o političnih zadevah, je nagnilo začasno alžirsko vlado, da je de Gaullovo ponudbo zavrnila. Seveda je takoj pripomnila, da ne zavrača načela pogajanj, ampak samo de Gaullove pogoje, ki ao ganjo nesprejemljivi. V izjavi zastopnika alžirske fronte je bilo čutiti bridek očitek de Gaullu, češ da je ta predlagal pogajanja samo zato, da bi lahko potem e*»doIžil alžirske upornike, da so nepopustljivi in da se nočejo pogajati. To naj bi dosegel s svo- Razorožitev in Alžirija nju jedrskih poskusov, ki bi ga podpisale vse države. In tukaj utegne delati težave Francija. Pred nekaj dnevi je general de Gaulle na tiskovni konferenci v Parizu presenetil javnost s pozivom alžirskim voditeljem osvobodilne fronte, naj pridejo v Pariz na pogajanja. Obljubil jim je popolno osebno varnost, poudaril pa je, da bodo govorili samo o vojaških zadevah. O političnih vprašanjih naj odločijo novembrske volitve v Alžiriji in nadaljnji razvoj v tej deželi. Ze dejstvo, da se je de Gaulle odločil za ta korak, je presenetljivo. Noben francoski ministrski predsednik pred njim t>i ne bi upal pomisliti na to, da bi sedel z uporniki za zeleno mizo. Toda dejstvo, jimi nesprejemljivimi pogoji v času, ko se politični odbor OZN pripravlja na razpravo o alžirskem vprašanju. Naj bo tako ali drugače, skoraj vs! opazovalci se strinjajo, da nobena stran ni zaprla vrata pogajanjem. Obe strani namreč čutita, da bo mogoče samo i pogajanji priti iz alžirske slepe ulice in končati nesmiselno morijo v Alžiriji, ki traja Že peto leto. Tako de Gaulle kot Ferhat Abas sta pokazala, da si upata poskušati nekaj novega. Oba državnika ovira krvava dediščina štiriletne vojne v Alžiriji in sovraštvo, ki se je med tem nakopičilo. Zato bo potrebno še nekaj časa in potrpljenja, da se gledišča zbližajo. In ker druge poti nI, se bodo morala gledišča zbližati. Navsezadnje tudi alžirska vojna ne more večno trajati. 36 let dela v gostilni. VEČ SKRBI ZA POŽARNO VARNOSTI Ljudski odbori, eene in trg Požarna varnost Je pomembnejša kot sodijo v nekaterih podjetjih. Požarnovarnostna komisija pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško je pregledala obratne prostore Gradbenega podjetja »Sava« v Krškem. Ugotovila je, da je električna napeljava zelo pomanjkljiva in le zasilno napeljana od razvodne plošče dokrož- tiiiiiiiiiiniit NAS OBISK ŠE JUTRI...! Jutri. 31. oktobra, bo zadnjikrat dostavljal •Dolenjski list poštar Jože Jevštek. Ne-broj korakov je naredil po poteh Prečne, Kala, Luknje, Zaloga, Cešče vasi pa tudi drugod. Vsak dan, ne glede na vreme, naj je padal dež, naj je bilo vroče, sneg ali mraz, je prehodil 20 km. Za njegovo starost, letos je praznoval 62. letnico, takšna pot ni majhna stvar. Vendar mu jih ne bi 62 prisodil nihče, ki ga je videl, kako z lahkotnimi koraki je vsako jutro odhajal na delo, težko otovorjen z vsakovrstnimi poštnimi pošiljkami. Najprej je opravljal službo pismonoše pri pošti Prečna, nato pa, do upokojitve, v Novem mestu. Priljubljen povsod, kamor je prišel na vsakodnevnem popotovanju, je prinašal ljudem vsak dan razen pošte tudi kwp drobnih novic, ki jih je nabral na poti, se pogovarjal z njimi o vremenu, o letini in še o raznih drugih drobnih rečeh. Vsak dan so ga ljudje težko pričakovali. In še nekaj, kar gotovo ne gre zametavati: tovariš Jev-šček je nosil našim naročni- opravija' službo. Redkokdaj ostal doma. celo »a po.šfo ne žage. Žica Je potegnjena p« lesenem tramovju ln pribita z navadnimi žeblji. Spoji so ne izolirani, vidni so sledovi kratkega stika, ker je tramovje ožgano. V mizarski delavnici stoji pločevinasta peč na lesenih tleh brez nezgorljivega podstavka. Tla okoli peči so močno ožgana, v bližini pa leže tudi razni leseni odpadki. Podjetje Ima sicer tri ročne gasilne aparate, vendar Jih nihče ne zna uporabljati. Pri pregledu v Kmetijskem do-: sestvu Matija Gubec v Leskovcu • so ugotovili vrsto nepravilnosti. : Električna napeljava v mehanlč-: ni delavnici Je zelo slaba, v ne-: posredni bližini Je skladišče hitro • vnetljivih tekočin. Nimajo ročnih • gasilnih aparatov |n tudi vode za : gašenje nI dovolj. Napisov o pre-: povedi kajenja ni nikjer. Kot • smo poročali v zadnji Številki, Je : zaradi slabe napeljave na tem : posestvu 9. oktobra letos električ-] ni tok ubil delavca. j Taksen odnos posameznih pod-: Jetij do požarnovarnostnih pred-: pisov lahko ocenimo le kot mali lomarnost. Prav bi bilo, da bi po-: vedall svojo besedo o tem vpra-: šanju tudi organi delavskega : upravljanja. delavski svet In : upravni odbori, če ie uprave : podjetij ne zanimajo dovolj, to : bf bilo delavcem zelo v prid. (Prenos s 1. strani) mulacdje pri izvozu. Kmetijska zadruga Brestanica je plačevala govejo živino do 170 din za kg in tako tudi za 35 din prekoračila dogovorjene odkupne cene. Kljub temu trdijo, da so ustvarili zmedo odkupovale! iz Celja, ki so plačevali govedo po 143 din kg. Zadruga zakolje žii-vino v lastni režiji v Ljubljani. Krompirja je odkupila le 5000 kg, domača menza je bila tri dni brez krompirja, kmetje pa cene na sejmih dvigajo. Na občnem zboru Kmetijske zadruge Brestanica so delavci protestirali, češ da so odkupne cene krompirja prenizke in zahtevali ceno 12 din namesto dosedanje 7,5 diin za kg. Na take primere moramo biti pripravljeni Krompirja je dovolj in z enim ali dvema vagonoma po 11 din kg, ki bi ga pripeljali od drugod, bi takoj naredili red. V Sevnioi so prodajali v trgovini zgodnja jabolka še enkrat draže kot so jih kupili, Določene odkupne cene jabolk kvarijo tudi sindikalne podružnice iz Ljubljane. Kolektivi se pripeljejo na teren in jabolka pre-plačujejo. Vzrok za visoke cene nekaterih izdelkov, predvsem jajc, je v tem, da kmetje vozijo v Zagreb, kjer lahko prodajo draže. Navedli smo samo nekaj nepravilnosti. Nujno je da, jih odpravimo in tako uvedemo red. Zavedati se moramo, da odkup ni v službi' kmeta, ampak v službi celotne družbe. ODKUP VIKA, DOMAČI IN SVETOVNI TRG Določene maliganske odkupne cene za vino so povzročile pri kmetih precej vroče krvi. Zavedati se moramo, da nit letos izredna vinska letina le pri nas. Nerazveseljivo in žalostno večkrat prišel oprt na palico, če ni mogel drugače. V ti kom Dolenjski Ust. Ce pride- uslužbenci so »n *meli radi. nemo še njegovo- vedrost in Pri delu je bil vesten in dober upoštevamo to vse skupaj, bo- tovariš, razen tega tudi vedno mo ugotovili, da ni bil tam, razpoložen in dobre volje, kamor je nosil pošto, priljub- Težko ga bodo pogrešali vsi, ljen zaman. ki jim je doslej prinašal pošto. Tovariš Jevšček je rahlega pa tudi tovariši s pošte, zdravja, revmatizem ga muči. Želimo mu še mnogo let za- Tudi nogo si ye zlomil nekoč, dovoljstva v krogu družine iH toda kljub temu je vestno mnogo zdravja! PRETEPI ] Pretepel ga Je. V noči od 13. na * 13. oktober Je F. K. Iz Srednje I vasi pri Semiču hudo telesno po-I Škodoval Rudolfa Kmetica, ko je I ta kuhal žganje. Kmetic Je bil ; zaradi poškodb prepeljan v bol-i nlsnleo. 1 Za šalo In za res. 6. oktobra ob t 19. uri se Je v vasi Vrh nad Mo-: kronogom zbralo več moških, ki : so se za zabavo metali po tleh. i Med njimi sta bila tudi Alojz J Pečnlk, star 55 let. ln J. M. iz Gor. Lakenc, star 20 let. Med »zabavo« Je kasneje prišlo do prepira in pravega pretepa. J. M. Je Alojza Pečnlka, ko sta se vračala fiomov vrgel tako močno no tleh da mu je poškodoval glavo. Prepeljali so ga v bolnico., kjer Je kasnejp za poškodbami umrl. Do prepira ln pretepa Je orHlo 12. oktobra med družinama J. M. in J. H. Iz Trebeža. Pretepali so se tako srdito, da 1« bila T. H. hule poškodovana, J. H. pa laže. Poškodbe je povzročil J. M., ki 1e. kot Je videti, »nadarjeni« pretepač. VLOMI IN ROPI Mladoletnik N. N., star 15 let, iz t>ol. Karteljevega, .1« ukradel Ani Rozman Iz Iste vasi 5000 dm Kotovine. Izkoristil je odsotnost lastnice, vzel ključ, ki je bil kot 1e običaj na kmetih »skrit« v bližini vrat, odkl«nil vrata, denar vzel, zaklenil in ključ spet »skril« na prejšnji prostor. VI. oktobra J« A. B. Iz Čateža, star 24 let, vlomil skozi okno Marije Ptžmoht in 11 ukradel radijski sprejemnik znamke Tesla. Ugotovili so, rta sta letos spomladi vlomila v zidanico Franca Petriča iz Lipovca, uzmoviča J. P. iz Gaberja in J. S. s Svinjskega vrha pri Šentjanžu. J. P. le razen tega vlomil tudi v kovček, last Petra Kraglja iz Cužnie vasi ori Trebelnem ter mu odnesel nekaj denarja ln osebno Izkaznico. Spet razstrelivo! Trinajstletni Cigan L. H. je 11. oktobra, ko Je šel v šolo, našel vžlgalno kapico ln Jo spravil v zadnji hlačni žep. Ko Je naslednji dan sedel pri ognju, mu Je vMgalna kapica eksplodirala ter ga poškodovala. podprla, zato ju je zasula glina. Oba sta dobila hujše telesne do-škodbe. POŽARI Zasulo ju Je M. H. iz Globokega in I. P. iz Blatnega pri Globokem sta 18. 10. v flinokopu Globoko kopala glino Stropa m sten rnva nista \ otr an Je politični tedenski pregled Industrija uspešna ▼ začetku tega tedna se J« prvič sestala Zvezna ljudska skupščina. Na ločenih sejah so raspravljali o nekaterih novih zakonih oziroma spremembah zakonov, ki to jih pozneje na skupni seji tudi uveljavili. Na skupni seji obeh domov so govorili tudi o letošnjih gospodarskih uspehih. Poročevalec je bil predsednik Zveznega larrinega sveta MiJalko Todorovie. Pri oceni letošnjih gospodarskih uspehov moramo upoštevati uspehe, dosežene v lanskem letu. Lani smo namreč dosegli Isrodno visoko kmetijsko proizvodnjo, pa tudi Industrija je povečala proizvodnjo bolj kot smo pričakovali. Oboje je vplivalo na izredno velik porast narodnega dohodka, ki se je lani povečal kar za 22 odstotkov. Tako velikega skoka ne moremo pričakovati vsako leto ln zato tudi letošnje predvideno povečanje narodnega dohodka za 2% nikakor ni neuspeh. Narobe. Ob Izredno povečanih zalogah, kar vpliva na trdnost cen za industrijsko blago, ter ob kmetijski proizvodnji, ki je za 15% manjša kot lani, si pač nimamo kaj očitati. Lani ln letos smo torej dosegli v povprečju 12-odstotno povečanje narodnega dohodka. To je precej več, kot predvideva petletni perspektivni načrt za razvoj gospodarstva, mimo tega pa je to tttpe-h, s kakršnim se lahko pohvali malo-kaiera, pa čeprav gospodarsko veliko bolj rasvtta država. K povečanju narodnega dohodka je naj- več prispevala Industrija. Ne glede na to, da imajo nekatere Industrijske panoge težave, kaže, da bomo ustvarili 11-odstot-no povečanje, to pa je prav toliko, kot predvideva letošnji oziroma perspektivni načrt. Ker se je lani povečala Industrijska proizvodnja za 17%, smo torej v prvih dveh letih dosegli v povprečju 11 odstotno povečanje. V kmetijski proizvodnji letos ne bomo dosegli predvidenega 11-odstotnega povečanja ln bo proizvodnja celo za 15% manjša, kot je bila lansko leto. S tem seveda ie ne trdimo, da je letoinja letina Izredno slaba, kajti v resnici Je bila le lanska izredno dobra. V vsakem primeru pa bo prav manjša kmetijska proizvodnja vplivala na to, da se narodni dohodek ne bo povečal za večji odstotek. Eden od resnih problemov gospodarstva v letošnjem letu je zaposlovanje. V prvih osmih mesecih se je zaposlilo v industriji ter v negospodarskih dejavnostih okoli 200.000 ljudi več, kot Je bilo zaposlenih v Istem času lani. Prav to je vplivalo na proizvodnost, ki se je namesto za 6, kol smo računali, povečala dosedaj le za okoli 3%. Ce upoštevamo obe leti, se Je proizvodnost povečala za okoli 10% namesto za 12, kot je določeno v petletnem perspektivnem načrtu. Poslanci so razpravljali tudi o razvoju zunanjetrgovinske i/ menjave ter o naglem povečanju investicij v letošnjem letn. O trm v prihodnjih pregledih, kajti danes bi želeli bralce opozoriti Še na način povečevanja osebnih dohodkov. Zvezni izvršni svet Je sklenil, kot je že znano, da se ob ugodnem razvoju gospodarstva povečajo osebni prejemki za okoli 7%. To naj bi bilo nadomestilo za povečanje življenjskih stroškov, večji del pa predstavlja povečanje osebne potrošnje sploh. Podrobnejša analiza pa je opozorila, da ne bomo mogli deliti teh sredstev tako, kot je bilo predvideno, namreč s spreminjanjem tarifnih postavk In tarifnih pravilnikov. Ce bi delali tako. nekatera podjetja ne bi zmogla niti toliko sredstev, da bi dala vsakomur 700 dinarjev, to J« toliko, kolikor znaša nadomestilo za podražitev nekaterih predmetov široke potrošnje In usluge. Druga podjetja zopet pa bi ustvarila precej več, kot bi potrebovala za izplačilo povečanih prejemkov. Zvezni Izvršni svet je zato skupščini, ki je o tem razpravljala, predlagal drugačno rešitev. Namesto omenjenega nadomestila na osnovi povišanja minimalnega osebnega dohodka bodo gospodarske nrga nlzarije Izplačevale začasen dodatek k osebnim dohodkom. Tq bo veljalo le do novega leta, ko ho vprašanje minimalnih osebnih dohodkov drugače urejeno. Po novem predlogu bodo lahko Izplačali de lavcem najmanj 700 in največ 1700 dinarjev, v povprečju pa se bodo prejemki na osnovi predlaganega povečanja povečal' za M%, to je za 37 milijard in Ml mili ionov. Na enega delavca znaša torej povprečje 1475 dinarjev. ^5 takim načinom povečevanja osebnih dohodkov sicer ne ho mogoče napravili novih tarifnih pravilni kov, toda rešitev |e vsekakor boljša, ker bi sicer prišlo do še večjih razlik mcfl posameznimi podjetji. Strela Je povzročila požar 1«. oktobra ob sedmih zvečer v gospodarskem poslopju Franca Ma-leriča z Dobličke gore pri Črnomlju. Zgoreli so svinjaki ln Rove.ii hlevi. Škode je za 400.000 din. 16. oktobra ob Štirih popoldne pa 1e trešMlo v kozolec Franca Kerina iz Vel Podloga pri Krškem. Ker Je bilo v kozolcu spravljeno seno, slama ln razno orodje, je povzročena škoda precejšnja. Znaša blizu 800.000 din. Otrok zakrivil požar, S. M., star 7 let. se je 18. oktobra ob 10 Url dopoldne Igral z vžigalicami, zanetil snop koruznlce ter tako povzročil požar v kozolcu starega očeta Janeza Petelina z Nemške gore pri Leskovcu. Škode je za blizu 500.000 din. Ogenj Je podtaknil doslej neznani storilec 20. oktobra kmalu oo polnoči v veliki zidani, z opeko prekriti šupi Romana Zorka lz Družinske va«i pri Novem mestu. V šupi Je bilo nekaj sena ln hrastovih desk. Skupna škoda 1« okoli 4on.ooo din. Zaradi slabih dimnih naprav Je 17. oktobra okoli 6. ure zjutraj izbruhnil požar v hiši Franca Oberča Iz Lrskovca pri Krškem. Škode je za okoli 100.000 din. Iz doslej neznanih vzrokov Je 19. oktobra Izbruhnil ob 9. uri dopoldne oo-žar v leseni stanovanjski hisi Leopoldine Sulieoi iz Jablane. Hi?a 1e zgorela do tal. SMRTNA NESREČA Z MOTORJEM V nedeljo 19. oktobra ob 1S.45 se Je motorist Franc Opalk lz Cirja 16 zaletel v Raki z motor-lem v vprežnl voz in obležal mrtev. VnZll le brez luči, v vinjenem stanju, z nertgistriranlm vozilom Materialna Škoda Je minimalna. Tisoč študentov manj Letos se je vpisalo v prve letnike vseh fakultet ljubljanske univerze 2161 novincev, kar je 556 slušateljev manj kot lani. Spremenil, se je tudi številčni sestav vpisa na posamezne fakultete. Doslej se je vpisalo največ študentov na ekonomiko fakulteto — 491 rednih in izrednih, letos Pa je prevzela vodilno mesto fakulteta za elektrotehniko in strojništvo s tU slušatelji. Do 1. oktobra letos se je vpisalo na vse fakultete ljubljanske univerze 5331 slušateljev, domnevajo pa, da se bo po naknadnem vpisu povečalo število na 6000 do 6300 študentov. Lani ie bilo vpisanih 7116 študentov, 'etos pa jih bo okoli tisoč manj \AK(K A J II* !*J SINITE • DOLENJSKI UST' *«. ampak tudi v drŽavah, ki so največje proizvajalke vina kot Francija, Italija in Španija. Svetovni trg je z vinom preplavljen in pri izvozu ne bomo mogli obdržati enakih cen kot lani, na regres pa letos ne moremo več računati. Tudi na Prin.orskem, v Brdih, je bilo letos opaziti odpor proti odkupnim cenam vina, toda le v začetku. Takoj, ko so naši vinogradniki opazili, da dvolastniki iz obmejnega pasu prodajajo vino pri nas, ker so naše odkupne cene ugodnejše kot v Italiji, so pričeli tudi oni prodajati. Odkupna podjetja iz Brd zdaj Se prosijo, če bi lahko pridelek vina vskladiščila v naših dolenjskih kleteh. V našem i kmetu je še vedno zakoreninjena grda razvada, pri-pridelati čim manj in prodati čim draže. Mogoče se bo kdo letos prodaji Po določenih odkupnih cenah upiral, vendar se mora zavedati, da bo moral svoje obveznosti do družbe glede davkov izpolniti, ne glede, če bo vino prodal ali n.e. KAKOVOST, KOLIČINA IN VPRAŠANJE SKLADIŠČ Kakovost kmetijskih pridelkov je še vedno nača glavna slabost. Kmet mnogo razpravlja o odkupnih cenah jabolk, v kmetijsko zadrugo pa jih pripelje eni gajbi 10 ali 12* sort in bi to rad prodal kot n.amizno sadje. Dolenjsko sadje je ša vedno primemo večinoma le za industrijsko predelavo. Kmet gleda in govori samo o ceni, ne upošteva pa količine. Če je krompiir po 7 din kg in ga pridela 700 kg na hektar, se mu delo gotovo ne izplača, če se bo pa potrudil, d» ga bo pridelal 40.000 k# na hektar bo slika drugačna. Mnogo vzdihovanja je slišati da bi odkupili veliko več, če bi imeli primerna skladišča. To no drži. Skladišča za kmetijstvo so predraga, cen.e jih namreč ne prenesejo. Najnaprednejše z& hodne države ga ugotovile isto. V Franciji in Nemčiji skladiščijo krompir v jamah, izkopanih v zemljo, ki jih obložijo s slamo, napolnijo s krompirjem, prekrijejo s slamo, puste odprtine za zračenje in zasujejo z zemljo. Tako skladiščijo krompir in jabolka, ki v teh jamah ne gnijejo in vzdrJijo do maja ali celo do junija. Take jame lehko odpiramo in izpraznujemo po potrebi. Skladišča bomo smeli graditi le za tranzitno blago tistih vrst, ki so zdaj res nujna. INVESTICIJSKI PROGRAMI običajno niso uresničeni v okviru predvidenih sredstev. Vzrok so komunalna dela. Ko je program odobren, naročimo projektantu izdelavo r.ačrtov za 30 ali 40 milijonov. Projektant nato predvidi vse, razen komunalnih del, ki so precej draga. Ko je že vse narejeno, pričnemo iskat: še milijone in milijone za ta dela. Nujno je vztrajati pri tem, nai bo vsaj 10 ali 15 odst. odobrenih proračunskih sredstev v vsakem investicijskem programu rezerviranih .-a komunalna dela. Ta sredstva naj bodo ločena na posebnem računu. Pred občinami je mnogo pomembnih nalog, odpraviti moramo vrsto pomanjkljivosti, kljub temu pa ne smemo povečevati števila uslužbencev, ampak skušati rešiti vprašanje tako, da tlstO, ki jih imamo, sto odstotno zaposlimo. To bomo dosegli z združevanjem sorodnih referatov. Predvsem pa z okrepitvi i o občin ob bližnjih 'družitvah komun. S sejmišča V ponedeljek 27. oktobra Je bil promet s prašiči na novomeškem sejmišču večji kot navadno, oene oa so bile tokrat najnižje. Za prašičke so zahtevali od 1,800 do 22.500 din. Največ kupčij j« bilo sklenjenih s hrvaškimi kupci. Gospodarska poslovna zveza NOVO MESTO razpisuje za kmetijski obrat G F. A I E N mesto SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJE la vodenje finančnega knjigovodstva. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem plavilniku. Samsko stanovanje priskrbljeno. PODJETJE MOTO MONTAŽA Novo mesto. Zagrebška 18 20 sprejme v službo EKONOMISTA za predkalkulacije, KOMERCIALISTA za prodajo, več STROJNIH TEHNIKOV, več STRO.IN'U KLJUČAVNIČARJEV, več KLJUČAVNIČARJEV, več STRUGARJEV, več VARILCEV, več TAPETNIKOV In AVTOLICARJEV, več AVTOKLEPARJEV. več ADMINISTRATIVNIH moških in ženskih moč| ln večje število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za prlučltev v navedene poklice. Nastop službe tako"j ali po sporazumu. VEČERNI POLITIČNI ŠOLI V NOVEM MESTU IN VIDMM-KRŠKEM razpisujeta vpis slušateljev. Namenjeni sta predvsem delavcem in uslužbencem lz podjetij, članom delavskih svetov ln upravnih odborov, odbornikom družbenih organizacij In vsem drugim, ki potrebujejo osnovno politično izobrazbo. Prijave sprejemala občinska komiteja ZKS v Novem mestu ln Vidmu-Krškem, kjer dobe interesenti tudi vsa druga navodilu ♦ ♦♦♦♦«,+ ►«.♦♦»♦♦4 ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦« CENE • CENE 9 CENE 0 CENE # CENE • CENE • CENE * CENE • CENE i žlica , mere danes in nikdar več! . Z odlokom sekretariata za blagovni promet ZIS so dobile občine prve dni oktobra pravico in dolžnost za evidenco in kontrolo cen. Nato 1e izšlo še nekaj uredb in navodil, ki so odlok dopolnila. Nova dolžnost občine .ie. predvsem s pravilnimi ukrepi ščititi Življenjsko raven potrošnika. V Novem mestu je tiela na tem področju dovoli. ZivHski trg je ena stran te slike. Paziti bo treba tudi na obrtna podjetja, ker so prva pokazala težnjo po dvi- Občina Novo mesto v boju za cene orehi v mehki lupini, kj; do 90 din, orehova jedrca, kg 450 din, obrana jabolka, snrte jonatan, kanadka, londonski peping, zlata parmena, boskopski kosmač kilogram 20—25 din, '"brana jabolka Ostalih vrst, kilogram 15—20 din, cbrane hruške, sorte: pastorjev-ka, boskopka, zimska dekanka in kleržo, kg 35—-40 din, obrane hruške ostalih vrft, ki- logram jajčka 25—30 din, 18—20 din, kislo zelje, kg 40—45 din, kisla .repa, kg 30 din, fižol suhi (zrno), sorte cipro, lišček in rlbničan, kg 70 din, fižol suhi, ostalih vrst, kilogram 45—55 din. Prodaja alkoholnih pijač, vina, žganja in m osla je na trgu v Novem mestu prepovedana. Pravtako je prepovedana prodaja živil po hišah in ulicah. Vse stare prostorninske mere (firkl, merca, žlica itd.) so prepovedane. Dovoljena je samo prodaja na tehtnico. gan.iu cen, potem ko je sprejel ZIS odlok. Za industrijska podjetja je že sprejet ustrezni zakon. Svet za blagovni promet občine Novo mesto se je sestal v torek ti. oktobra. Prisotni člani so ss pogovorMi, kako naj tfzpcstavi občinski ljudski odbor evidenco ln kontrolo cen. Sporazumno so nato sestavili komisijo, ki bo ukrepala glede cen za obrtne storitve, cen v trgovini in cen za Odk-io kmetijskih izdelkov. Ker brr1^ morala vsa podarja predložiti kalkulacije cen za nove iz-de1'-- ''i ;'h bodo pričala orolz-Vajati po 1. oktobru, ter kalkulacije za v=ako zvišanje dosedanjih cen. p bo komisiia sestajala vsaj enkrnt ali dvakrat na teden. Vsa obrtna podjetja morajo preko zbornice dostaviti Svetu za blagovni promet cenike, ki so bili veliavni :<0. 9. letos. Cenike morajo dostaviti tudi treovinska podjetja za vse proizvode, ki so v seznamu Sekretariata za blagovni promet. Ceniki moralo biti dostavljeni do 30. oktobra: oona-relanje cen bodo kaznovali po odloku o evidenca in kontroli cen. Ceniki, ki smo jih opazili doslej le v gostinskih podjetjih in v brivnicah ter še v nekaterih redkih obrtnih obratih, morajo viseti .odiil?i v vseh obrtnih obrstih. Sporaziimelj so se končno tudi o cenah na živMskem trgu v Novem mestu. Določene so bile naslednje najvišje cene: krompir merkantflnl krompir beli zelje sveže čebula česen solata endivija eso cenejše tudi t Fidmu-jKrŠkem 10 din. 12 din. 13—15 din, 56 din, 170 din, 35—40 din, oreh' v trdi lupini kg 75 din, Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Videm-Krško je obširno razpravljal o ukrepih, ki so potrebni za preprečitev raznih pohz&usov dviganja cen. V zvezi s tem je sprejel celo vrsto sklepov, s pomočjo katerih naj bi se zagotovilo izvajanje ukrepov na trž.šču. Napravil je tuđi nekatere analize in kalkulacije z namenom, da bi se do* lomile tudi maloprodajne cene določenim vrstam blaga, ki je važno za preskrbo prebivalstva. O teh ukrepih so nato razpravljali tudi na zborih volivcev v Vidmu-Krškem, razpravljal pa je tudi zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru. Vse gospodarske organizacije so dolžne javiti občinskemu ljudskemu odboru kakršne koli spremembe v cenah ,in to za vse vrste blaga, ki ga proizvajajo ali kupujejo. Na ta način bodo lahko točno kontrolirali tudi cene tistih vrst blaga, ki ga dobavljajo izven občine. Razen tega je svet za blagovni promet prepovedal vsako zvišanje cen raznim obrtnim storitvam in uslugam, zvišanju cen gostinskih uslug in v zvezi s tem zadolžil tržno inspekcijo občine, da kontrolira izvajanje vseh sprejetih sklepov in predpisov, ki urejujejo trg In da v zvezi z navedenimi sklepi ter ostalimi predpisi v vsakem primeru pospešeno ukrepa proti kršilcem. Analiziral] so tudi maloprodajne cene mesa in ugotovili, da so današnje cene nekoliko višje kot v drugih potrošniških središčih, zato jih Je moč še nekoliko znižati. Pred nekaj tedni ni bilo v mestu Videm-Krško nekaj dni •mesa, zato, ker je tržna inspekcija preprečila preplačevanje živine. Med tem časom so se pojavili v občini Videm-Krško tudi tuji hakupovalci, ki so živino preplačevali. Zaradi energičnega nastopa tržne inšpekcije je bil na trgu živine vzpostavljen red, proti kršilcem pa so uvedli kazenski postopek. Odslej bodo v Vidmu-Krškem prodajali klasificirano meso govedine prve vrste po 270 dinarjev za kilogram, druge vrste pa v posebni mesnici po 250 dinarjev za kilogram. Cena teletine bo še vedno 320 dinarjev, medtem ko bodo svinjino znižali prav tako kot govedino za 18 dinarjev, tako da bo prodajna cena 33n dinarjev. Razpravljali so še o vprašanju maloprodajne cene vina v gostinskih obratih, kjer točijo mošt od 150 pa celo do 200 dinarjev, kar ni prav, saj je dogovorjena odkupna cena nizka. Iz analize je razvidno, da če bi bila na primer predpisana prodajna cena 170 dinarjev za liter, bi zaslužili v gostinstvu 43,5 dinarja, če upoštevamo, da bi nabavili vino po 58,5» dinarjev. Ostali stroški pa odpadejo na trošarino in zvezni ter občinski prometni davek. Zato bo potrebno tudi vprašanja maloprodaje vina v gostiščih proučiti ter določati maloprodajne cene, v kolikor gostinstvo samo ne bo te primere uredilo. Celotno problematiko jo svet za blagovni promet sporočil Gostinski zbornici, ki naj zavzame svoje stališče, nakar bodo o tem ponovno razpravljali ln sprejeli ustrezne zaključke. M. Ob Westrovih „ Novomeških spominih" Slovenci se ne moremo šteti k tistim velikim in srečnim narodom, katerih sinovi so se uveljavili ne samo v domači inemoarski literaturi, ampak jih poznajo vsi narodi, ker so s svojim aktivnim delom v političnem ali'kulturnem življenju močno in odločilno oblikovali sočasno podobo sveta in življenja in so o tem svojem delu pustili svetu svojo sliko sveta v svojih pisanih spominih. Prav zato pa ne smemo prezreti tistih naši m.emoari- VOMESKI SPOMINI«, ki jih je spisal profesor Josip VVester in so bili prvič, objavljeni v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino, v IV. im V. letniku, sedaj pa so izšli v samostojni knjižici kot 2. zvezek Dolenjske muzejske knjižice v založbi Dolenjskega muzejskega društva v Novem mestu. Josip Wester je znano inne v našem kulturnem življenju. Njegovo delo posega v naše šolstvo, katerega je sam več let aktivno oblikoval kot prak- rečo problematiko vsega slovenskega srednjega šolstva. Dalje sega njegovo delo v literarno kritiko in literarno zgodovino in jezikoslovje, v gledališko kritiko, v zgodovino, v planinstvo, v čebelarstvo in še v marsikatero drugo področje javnega življenja. Vse to je razvidno iz bogate bibliografije njegovih spisov, ki je objavljena v naši knjižici in šteje dve sto triinštirideset krajših in daljših del. Vse to kaže, da je pisec Novomeških sporni- -i Božidar MESTO stov, ki so žhveli v skromnejših razmerah in na manj vidnih in odločilnih mestih delali v s-plošnonarodno korist. Tudi njihovo delo je dragocen prispevek v izgradnji naše materialne in duhovne kulture in prav zato nam mora biti dragocen sleherni memoarski spis, ker nam pomaga v marsičem pravilno razumeti in oceniti vsa prizadevanja našega naroda za naše nacionalne, socialne in občečloveške pravice in za naprednejšo obliko življenja. In med taka memoarska dela sodi tudi drobna knjižica »NO- tžčni vzgojitelj na ptujski, no- nov obilno dajal vz_ svoje bo- vomeški in ljubljanski gimna- gate duhovne zakladnice ne ziji. Kasneje pa je kot višji samo svojim sodobnikom, mar- šolski nadzornik posegal v pe- več vsem, ki jim je draga do- V občini Videm-Krško je vključenih v LMS 75 odst. mladine je v članku pod gornjim naslovom, objavljenim 9. okt. v Dolenjskem listu, se dopisnik obrača na uredništvo lista i n na kino-podjetja glede boljše propagande in obveščanja. Želel bi dopisniku kakor tudi ostalim ljubiteljem filma spregovoriti nekoliko besed v tej zvezi. Hvalevredno Je dopisnikovo zanimanje za film in za boljšo propagando kino podjetij, kar pa že prehaja v komercialno delo samih podjetij. Kar se tiče objavljanja vsebine v Doleniskem listu, je treba poudariti tole: res bi bilo primerno, da bi tudi v našem lokalnem listu imeli stalno rubriko »Naši novi filmi«, vendar je to precej zamotana zadeva. Res je, da skoraj za vse filme najdemo obširne kritike v dnevnem časopisju, večkrat pa predvajajo podeželski kinematografi, posebno v Novem mestu. Brežicah in Crnomllu filme prei, kakor v Ljubljani, zato ne dobimo v naših dnevnikih o teh filmih nobenih pojasnil. So pa težave: filme dobi kino šele tik pred predvajanjem in si jih ni moč pravočasno ogledati: tako bi vsebino pisali šele v drugem tednu, torej do predvajanju filma. Mnogo filmov nima nobene predhodne reklamne vsebine, lz katere bi lahko posneli vsaj obvestil-no poročilo o filmu. Tehtno ln umestno pa Je priporočilo dopisnika, da bi se tlit, novili sveti za film. Z zakonom so predvidene pri občinskih ljudskih odborih (pri svetih za pro-sveto in kulturo) komisile za Izbiro filmov. 2al te komisije ne delalo niti tam. kjer no Izvoljene, niti 1im podjetja ne pošiljajo v pregled izbrane aH že kupljene filme. Nekatera podjetja ln kinf-matografi pa imajo tudi posvetovalne odbore za nakup filmov. Pač pa naj omenim »Filmske krožke, kot najboljše sredstvo, da film približamo delavskim množicam in mladini, Poglejmo samb uspešno delovanje »Filmske sekcUe« mladinske organizacije v Ljubllanl. ki ima redna tedenska predavanja o filmu z obveznim predvalaniem kakega pomemb-nelšega filma ln z obširno razlago, kaj je v filmu značilno ali slabo. Predavajo naši najbolj poznani domači filmski delavci. V vsakem primeru Je najbolj važna vzgota, ne pa reklama zaradi reklame. Mladina se mora najprej naučiti gledati Tlim s tiste plati, ki bo njej koristna, ne pa obratno. Zato na1 bi imeli filmski krožek na vsaki gimnaziji, pa tudi v pionirski, mladinski in sindikalni organizaciji. Jaz bi bil predvsem za vzgojo, kinematografi pa naj skrbijo za reklamo. Zamisel posebne šolske ocenjevalne komisij« pri vsakem kinematografu le zelo zaželena, vendar so tudi pri tem iste težave, kot sem že omenil, namreč da filmi največkrat pridejo prepozno. O filmu sp veliko govori In pile. V lokalnih čnsopislh imamo običajno le notice, kakšne filme bomo gledali (ali včasih Se sliko, kake znane iiiralke), toda dnevniki pa tudi tedniki (Tovariš. TT) pišejo zelo obširno. Zal pa je vse to preveč komercialno. Zato so Poklicane nrc:mlzael1«» ln liudsfke univerze, da seznanijo ljudi o dobrih in slabih lastnosti filmov v okviru filmskih krožkov. Vedeti moramo, da čez noč ne moremo odstraniti Iz naših programov vs»» negativne filme in uvesti EfOlj dobre In poučne, kajti polnvllo bt ee pereča finnnčnn vprašnnle. ki bi na naša kinematografska t>odjot1a mogla reševati le z obll-html dotacHaml. Ljudje hodijo v kino predvsem zaradi razvedrila zabave, le mnlhen odstotek si SI strokovnih in vliokO kultur-K filmov. Voscli me. da so 1e 3"r>l«ntk oginsii v našem lokal-EfT(VhsV ■ tem dopisom; naj bi ► ' ' SSfcVrč takih ln podobnih ml-■ip'Tbnenl o filmu, posebno pa še o kinematografiji in filmih na Dolenjskem. Se na kratko o domačem filmu. Res je. da so nekateri naši filmi »pogoreli* pri občinstvu. Moramo pa priznati, da se njihova kakovost stalno dviga in boljša, tako da Imamo več res dobrih filmov. Nekateri so presegli naše meje in so jih v drugih deželah sprejeli z odprtimi rokami. Vsekakor je zadnji čas, da se tudi mi doma zavemo vrednosti domačih filmov in jih znamo ceniti. Se neka.i besed- O dolenjski kinematografski mreži. Po Številu prebivalstva v našem okraju moramo priznati, da je mreža kinematografov dokaj razširjena. Ce upoštevamo mednarodni odnos števila prebivalcev do 10.000 na en kinematograf, vidimo da jih pri nas pride 3 do 8 tisoč na en kinematograf. S tem smo lahko zadovoljni, ne moremo pa biti zadovoljni s kinematografi tako glede projekcije, kakor glede udobnosti dvoran. Najbolj pereče vprašanje pa je vsekakor rentabilnost stajnih kinematografov. Potujoči je celo prenehal z delovanjem zaradi slabe aparature, prevoznega sredstva in rentabilnosti. Večina kinematografov je pod upravo prosvetnih društev, sindikatov, Partizana itd., le nekaj je podjetij. Za Dolenjsko bi bilo zelo priporočljivo, da bi se ustanovilo združeno podjetje, ki bi zajemalo vse kinematografe v eni občini ali v več občinah z enotno upravo in s honorarnimi uslužbenci, kar bi pocenilo stroške. Potem bi lahko tudi vsi kinematografi predvajali vse filme, ker sedaj manjši kinematografi ne zmorejo visoke najemnine za filme, ki so bolj komercialnega značaja. V Novem meatu, Črnomlju ln Brežicah, pa bi bilo treba uvesti stalne predstave z mladinskimi in vzgojnimi filmi, z raznimi predavanji o filmih in podobno. Pri nas imamo še nekaj vasi in zaselkov, ki so precej oddaljeni od kinematografov. Njim bi bilo treba priskrbeti potujoči kino, seveda z dobrim prevoznim sredstvom in z novo aparaturo. Ce ni možnosti za široki trak, potem naj bi se nabavila ozka »Iskra« aparatura, ki dokaj ustreza za potujoči kino. Seveda bi morala materialno priskočiti na pomoč občinski ljudski odbor in tudi OLO Novo mesto. Franc Segedin Gradec ni tako strašen Šola na Gradcu je bila deležna ž* najraiznovrstnejših časopisnih poročil in zbodljajev. Stvar tje šl.a že tako daleč, da so časopisi prinašaUi poročila, kako sede učitelji v šoli pod dežniki. Podrobnejši ogled te šole pa kaže, da bi se stvar dala prav lepo urediti. Šola je v leseni hiši, ki: nikakor ni baraka, kot bi nekaiteri hoteli vedeti. Ima pet prostorov, ki bi se dali prav lepo urediitii v učilnico, kabinet, kuhinjo in stanovanje. Ce bi bili učitelji, ki trmkaj nastavljeni, nekoliko manj tarnali, pa več obnavljali, bi biil problem že zdavnaj manjši- Prvi vtis, ki ga šola naredi, daje slutiti, da je v hdsi velikanski nered. Hi&o pa je treba vendar negovati in to prav tako kot vrt ali kaj drugega. Nova upraviteljica se je zavzela se pomenila s šolskimi odborniki in z občino ter dosegla, da bo hiša znotraj ometana in o>b-iicžena s heraklitnimi ploščam., da bo učilnica dobila novo peč, da se bo uredil kabinet, katerega »raztreseni udi« so zdaj po vsej hižii in podobno. Kakst Potujoči kino v Sevnici Svet za prosveto in kulturo pri občini Sevnica je kupil aparaturo za potujoči krino. Prvo predstavo so imeli že ti, oktobra. Kinoaparatura je znamke »Iskra«. Potujoči kino bo obiskoval v občini vasi, ki nimajo lastnih kinematografov. Mi fantje pozdravljajo Iz Vranja smo prejeli dopis, s katerim želijo Zlatko Jtnško-vec, Anton Oorfiln in Slavko Hudoklin pozdraviti vse domače, sorodnike in znance, fante in dekleta na Dolenjskem, zlasti P'* mladince, ki gradijo avtomobilsko cesto. • OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM • LISTU! hitro se je zavzela, je dobila takoj pomoč pri občini. Da pa bo šola dobila res podobo šole, bo treba urediti tudi okolico. Navadno so se tovariši izgovarjali, da ni denarja, toda grede je moč napraviti tud: brez denarja, in vendar jih doslej nismo dočaka.ll. Ce se bosta novi tovarišici tako znašli, kot sta pokazalii, bo lahko graška »ba-r?ka« postala vila in ne bo tak brezupni strah učiteljem kot je bila — dostikrat po krivdi neodgovornega blebetanja — doslej. Vendar je kLjub temu treba misliti na novo šolo, posebno še, če se bo njen delokrog širil in število mladine naraščalo. Bližina šole bo kmalu dobila novo cesto, da bo Gradec Ishiko dostopen tudi z motornimi vozili. Občinski komite LMS Videm -Krško se že pripravlja na konferenco. V zvezi š tem so si člani komiteja razdelili delo in sprejeli zadolžitve za posamezne aktive. Vso skrb je posvetil tudi volitvam v zadružne svete in uspel preko aktivov, da bo prišlo na kandidatne liste nad 1/6 mladine, kar je v primeru s katerokoli politično oziroma gospodarsko organizacijo lep napredek. V občini je skupaj 16 aktivov, v katerih je včlanjenih preko 400 mladincev in 'mladink, torej nad 75 odst. V osnovnih organizacijah LMS bodo zaključili volitve že do 1. novembra. Aktivi so se pred volitvami organizacijsko utrdili in poživeli svoje delo. Uredili so vse organizacijske dokumente in si tako ustvarili natančen pregled dela. ki je razviden iz njihovih dokumentov. Na sestankih so sprejeli načrt dela, ki predvideva reden študij obveznih tem in gradiva, ki ga predpisuje Centralni komite. Sklenili so, da bodo študirali program ZK po /-osnovnih organizacijah ZK. Vso skrb posvečajo vključevanju novih članov v organizacijo ZK, SZDL, v gasilska društva ln podobno. Vsi aktivi so s svojim delom dokazali, da Imajo dobra vodstva. Vredno je pohvaliti aktiv iz Mrtvic, ki je bil ustanovljen šele pred enim letom, čeprav na tem področju Krškega polja ni bilo pogojev za kulturno in športno udejstvovanje, je 26 mladincev in mladink, ki so vključeni v ta aktiv, za to poskrbelo. Uredili in opremili so si lastno sobo ln tako prišli do osnovnih pogojev za sistematično delo. Nadalje »Na zdravje, Dolenjci!« Iz Kumanovega v Makedoniji smo prejeli pismo, v katerem Jože Papež, Stanko Kralj, Franc ŠuštarŠič in Lojze Gričar pošiljajo najlepše pozdrave z željo po obilni in dobri uinski letini vsem Dolenjcem, zlasti pa domačim. so si uredili igrišče, kjer se v prostem času urijo v odbojki in lahki atletiki. Za te lepe uspehe v razmeroma kratkem času ima zas.uge vsa mladina, predvsem pa predsednik Alojz Bogolin. Čeprav so vsi aktivi marljivi, je treba še posebej omeniti mladince iz Velikega Trna, ki so vključeni v aktiv mladih zadružnikov, mladinski aktiv roto - tovarne, čigar člani so večidel vključeni v klub mladih proizvajalcev, in Leskovčane, ki so se pred kratkim vključili v društvo TVD Partizan. Vso pomoč bodo nudili pionirskotehničnim krožkom, kjer bodo posredovali znanje svojim naslednikom. M mača beseda, ki ljubijo lepote domače zemlje in si resnično prizadevajo spoznati in pravilno razumeti celotno rast našega naroda. Iz Westrovih Novomeških spominov spoznamo v jasnejši luči življenje dolenjske metropole v osemdesetih in naslednjih letih. Tedaj so na osnovni šoli poučevali samo patri frančiškani, na gimnaziji pa je bilo ob profesorjih frančiškanih tudi že več profesorjev laikov. Prav tako z zanimanjem sledi bralec piscu spominov, ko prepoveduje o tem, kako so si znali tujci, Nemci in Lahi, v našem mestu postaviti trden temelj svojemu gospodarskemu uspehu in kako so kasneje prehajali iz nasprotnega v slovenski tabor, ali pa so kratko in malo izginili iz Novega mesta, ker je bil čas proti njim. Prav tako nam avtor nasliika tudi razmere na novomeški gimnaziji v času, hoje sam poučeval na nji, in ko jo je hns-neje tudi vodil. Ive izogne se takratnim novomeškim veljq-kom, jih z nekaj besedami označi kot ljudi in javne delavce tako, da nam je kar na dlani, kdo je in v koliko je podpiral, branil in spodbujal, in kdo zaviral kulturno in politično življenje v Novem mestu in na Dolenjskem. Westrovi Novomeški spomini so dokajšnji prispevek k boljšemu poznavanju življenja v dolenjski metropoli. Te podatke pa poživljajo zanimive slike profesorskih zborov, dijaških prireditev, vidnejših osebnosti, ali pa nam prikličejo v spomin nekdanjo sliko Novega mesta. Razveseljivo je, da so Novomeški spomini opremljeni s toplo pijanim izčrpnim uvodom. V njem nam pisec Janko Jarc oriše markantno in prikupno osebnost profesorja Josipa Westra in pokaže, v čem je pomen in zasluga Westrovega dela v celotnem slovenskem kulturnem življenju. Prav tako je pisec o Westrovem življenju in delu dodal na koncu spominov izčrpna pojasnila v obliki opomb. V njih je marsikaj zanimivega in novega, posebno o nekaterih vidnejših novomeških družinah in osebno-stih. Ravno zato je knjižica toliko bolj dragocena predvsem tistim Novomeščanom, ki jim je pri srcu gospodarska in kulturna rast dolenjske metropole. Dim LEP KULTURNI VEČER NOVOMEŠKIH UPOKOJENCEV Sredi oktobra so mali letaki po Novem mestu naznanili, da priredi Društvo upokojencev v Domu ljudske prosvete 18. oktobra zvečer kulturni večer. Čeprav so neznani zlikovci strgali (namerno ali iz objestnosti) te letake, je vseeno novomeško občinstvo napolnilo dvorano in z velikim zanimanjem sledilo prvemu kulturnemu nastopu novomeških upokojencev. Kakor je za uvod povedal tajnik društva, se je pred letom rodil v njegovem okrilju skromen zborček, ki bo na večeru pokazal, kaj se je v tem obdobju naučil. Pred nami se je res predstavil 30-članski mešam zbor, sestavljen lz upokojencev, ki je pod vodstvom Borisa Savm-ka zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi z dokaj veliko skladnostjo in umerjenostjo. Ce dodamo, da so pevci in pevke v starosti od 60 do 84 let in da polovica sploh še ni pela v zboru, potem je ta njihov prvi nastop uspel, kar je zasluga izredne požrtvovalnosti pevcev ter discipline. Duetu z narodno, ki sta ga izvajala altistka Angelca Jerebova ter tovariš Zrnec. je sledil še solo Jerebove z narodno »Žalostno dekle«. Tudi sledeča spevoigra v enem dejanju »Srce in denar«, je pokazala, da so med nastopajočimi — Jerebova. Pepca Ozmec. Zrnec in Rodič — dobri igralci in pevci, pa tudi zaključna scena s petjem zbora s pesmijo o Selški dolini je bila kar pri- meren zaključek vedrega večera naših požrtvovalnih upokojencev. Tudi režiserju tovarišu Ciglerju vse priznanje. 2elimo, da bi nadaljevali še z večjimi uspehi na tem polju. -jt_ šolske iz Šentjerneja aključje me je v začetku septembra 1958 pripeljalo v Zahodno Nemčijo. Kraj mi je znan, saj sem v mladih letih potoval po raznih tujih deželah, kjer sem se usposabljal v svoji stroki. Vzrok sedanjega potovanja pa je bil pogreb. To samo na sebi ni nič posebnega. Ljudje umirajo, svojci in prijatelji jih spremijo na zadnji poti. Po krajSi ali daljši dobi čas zaceli rane. AH ta pogreb je bil drugačen, ta smrt je bila tudi drugačna ... Pred menoj leži pismo, ki ga je pred dnevi pisala okorna roka: »S temi vrsticami se vam predstavljam kot prijatelj vašega pokojnega sina, s katerim sva od prvega dne bila skupaj v Nemčiji. Na žalost moral nas je zapustiti. Ne moremo nič pomagati. Tujina ga je vzega, tujina ga je — požrla! On je sicer prestal, nas pa čaka ista usoda, ne vemo samo, kdaj! Prilagam vam sliko pogreba ...« Tujina ga je požrla! Mladi Jože je zorel v Catu vsestranskega napredka, v času tehnike. Bil je živ, znal je misliti, imel je vročo željo priti hitro in zlahka do motorja, do avtomobila. Pri tem pa je poznbil. da se do tega pride le s trdim delom. Šele tujina ga je tega naučila. »Mama, ložko delam, da vse teče od mene...«, je pisal domov. Tn Jože ci ie razmeroma kmalu prislužil motor. Toda, kako drago ga *e plačal! Na skrivaj, zelo tvegano je nekegn dne Jože s tovariši prestopil mejo svoje domovine — za vselej. Sel je v tujino, ki mu je podala mrzlo roko in mu dnin zaposlitev. Jože je bil mlad, mo*an in Tidrav — prav dober za delo v rudniku Tam, globoko pod zemljo se Je scedilf njegova rosna mladost. Težak kos Dre-moga, ki se je utrgal nad njegovu gla- vo, je neusmiljeno zdrobil vse upe in želje. Peljal sem se z njegovim bratom na pogreb kot tolmač. Lepo so naju snrejeli, plačali so nama pot in bivanje v Essenu, zagotavljali so nama, da se komaj v treh letih zgodi podobna nesreča itd. Midva pa sva čutila, da je to vse že vnaprej plačano z mladim življenjem. Tudi pogreb je bil lep. Krsto so nosili v belih rokavicah. Slovenski duhovnik je pel re-kviem. Tudi jokali so nad mrtvo mladostjo, a nikjer ni bilo čuti krika ljubezni, ki bi se utrgal iz bolečega materinega srca. Mirno so tuje roke po-kladale belo cvetje na prerani grob. TUJIKA ga je požrla Njegovi prijatelji so tiho ihteli. Stali so nemi in bledi in so komaj čakali, da smo bili sami. Bil sem jim lonci pozdrav iz domovine, ki so jo v svoii lahkomiselnosti zapustili. Kot ploha so se vsula vprašanja in v očeh so se zaiskri-le dolgo zadrževane solze. Bolno je odjeknila prošnja: »Prosimo, vprašajte, č«* so nam odpustili, vpraša i te, če smerne priti domov. Povejte, da smo šli zaradi motorjev ...« Vsi smo v tem trenutku čutili, da je domovina res samo ena in dn hreoenimo samo po njej. Zanimalo me je, kako živijo ti fantje S hraho ni=o zadovoljni, kruha je pre-rhftlo, Upravi rudnika sem to omenil. Odgovorili so mi, da jim skušajo ugoditi, da so celo slovensko kuharico postavili, vendar naši ljudje niso zadovoljni. Tujina reže tanke kose kruha, kakor sem pozneje ugotovil tudi sam. Razen tega pa kuhajo doma najboljše, pravijo slovenski fantje. Peljali so me v svoja stanovanja. Lepa so, čista, fantje so se naučili reda Na eni izmed postelj je sedel fant s Štajerske. Ni šel na delo. Ima ranjen prst. Ko me je zagledal, je zajokal. »Saj imaš lepo,« sem mu dejal. »Saj je lepo in zaslužim tudi lepo, ali jaz bi šel rad domov!« Razumel sem ga. Doriov bi rad, kjer je toplo, kjer ga greje ljubezen domačih ljudi. In takih ie dovolj! So tudi taki, ki niso šli v tujin h ornenjenih nagibov, temveč iz strahu pred zasluženo kaznijo. Fantje so mi povedali, da so to paveličevci. S temi kar sami obračunajo. Dostikrat je treba uporabiti fizično silo v osebno obrambo Marsikdo obžaluje svoje nerodno življenje in obnašanje, ko je bil še doma "Drugače bi sedaj živel, ko bi"se vrnil!* Trdo delo, polno nevarnosti, jih je spametovalo in jim poglobilo liubezen do rodne grude, kamor se želijo vrniti Spoznali so, da so samo delovna moč na najtežjih delovnih mestih, kjer je domačinov škoda. Marsikdo je imel dober kos kruha doma, tam pa lihče od njih ne opravlja svojega poklicnega dela Celo bančna uradnica si ne manikira nohtov, temveč pere knapom perilo.. Težko jim je bilo pri odhodu, a v slovo smo si krepko stiskali roko s pozdravom: Na svidenje v domovini! Želim, da bi se tem mladim ljudem izpolnila vroča želja prei, kot jih požr^ tujina. Odšol sem bil z obljubo, da bom povedal njihove prošnje na pristojnem mestu, kar sem tudi storil in o UfDChn sem nekatere že obvestil. H. N Osemletka v Šentjerneju je dobila letos fizkultumo igrišče. Zgradili so ga v glavnem pionirji sami, saj so prispevali nad 2000 delovnih ur. Ostali stroški so znašaLi okoli 20.000 dinarjev. Pionirji so uredili tudi šolski park in zelenjavni vrt. • Šentjernejska osemletka ima pouk v treh zgradbah in nekateri razredi celo v treh izme. rah. Šolo obiskuje 593 učencev, o katerih jih dobi 568 topel obrok (mleko, kakao, enolončnica, kava, riž) za 50 din mesečno, nekateri pa so celo tega prispevka oproščeni. Novembra bo začela s poukom avoletna kmeti'jsko-gospodarska šola, ki bo trajala do marca. V njo bodo sprejemali kmečko mladino, ki je končala osnovno šolo. * KTJD »Bratov Pirkovič« je po-praviil in pripravil lutkovni oder '4« novo zimsku sezono. Oder je ■i dvorani osemletke. * Osnovna šoia v Zameškem bo še letos pod streho, prihodnje leto pa se bo pouk v nji že začel. Gradnja bo stala okoli 14 mdijono" d'narjov. Nova popravljalnima radijskih aparatov Na Glavnem trgu št 1 v Novem mestu je DiL. pred kratkim odprta nova poprpvljalnica radijskih aparatov, ki je bila že daJj časa več kot potrebna. Število radijskih prejemnikov se je pomnožilo in narasle so seveda tudi potrebe po popravilih. Popravljalnih; dela v prostorih, kjer je imelo novomeško Tapetništvo prodajalno svojih izdelkov Ze prvi teden je dobila več kot 100 radijskih sprejemnikov v popravilo. Upravnik delavnice težko pričakuje dveh vajencev, ki sta še v šoli Ln bosta v kratkem prišla, tak • da bo imej pomoč. Namerava prevzeti tudi servisna popravila radijskih sprejemnikov od dosedanjega Radiocentra n;s Glavnem trgu, ki se bo v KcOoče bolj posvetil trgovini in -e preimenoval v R?'lio-elektro Stev. 43 (449) »DOLENJSKI LIST« •mM RAZMIŠLJANJA OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU NOVEGA MESTA Nezadržno naprej Z VEDNO MOČNEJŠIM GOSPODARSTVOM SE JE TUDI NOVOMEŠKA OBČINA UVRSTILA V KROG RELATIVNO RAZVITIH KOMUN Osnovno značilnost gospodarjenja in razvijanja napredka v novomeški občini lahko na kratko označimo takole: nenehno dviganje proizvodnje v skoraj vseh gospodarskih organizacijah. Le-to je do temeljev spremenilo sestavo gospodarstva v komuni. Medtem ko je pred vojno in v prvih povojnih letih Novo mesto s širšo okolico vred sodilo v vrsto gospodarsko zaostalih področij s slabo razvitim, izrazito drobnolastniškim kmetijstvom, je zdaj njegova splošna, zlasti pa še gospodarska podoba docela drugačna. Po zaslugi večjih investicij in načel socialističnega gospodarjenja se je silno dvignila v občini zlasti industrija, ki je bila pred vojno komaj vredna tega imena. Ustvarjene so bile nove proizvodne možnosti, močno pa so se okrepila tudi podjetja, ki smo jih ustanovili kmalu po vojni. Vse to je dvignilo občino v vrsto precej razvitih komun. Letos odpade na prebivalca v občini povprečno 130.000 din narodnega dohodka, kar je za 69 odst. več kot v letu 1955 in za 63 odst. nad okrajnim povprečjem. vodnjo za 22 odst.. komunalna dejavnost pa ie letos kar za celih 93 odst. večja kot znaša njena lanska uresničitev. Največji delež: industrija! Največ zaslug za opisani gospodarski vzpon ima nedvomno v občim industrija — povojna pridobitev Dolenjske in Novega mesta še posebej. Letos so v njej zlasti pomembne razširjene možnosti povečane proizvodnje: v MOTO-MONTA2I — graditev nove proizvodne dvorane; v KRKI — dogotoviitev ampulnega oddelka in oddelka za kemično sintezo; v TKALNICI — dograditev novih obratnih prostorov; v INDUSTRIJI PERILA — adaptacija poslovne ■ stavbe in izpopolnitev strojne opreme, kar velja tudi za INDUSTRIJO OBUTVE. KERAMIKA, KRKA in še nekatera druga podjetja so začela uvajati v proizvodnjo nove izdelke. Vse to — delno pa tudi vpliv gradnje nove avto ceste — je pripomoglo, da se je dvignila letos industrijska proizvodnja v občini za 20% nad lani dosežene uspehe. S tem daje industrija že skoraj polovico celotne proizvodnje v občini. V kmetijstvu — po vojni največji dvig Izredno dobra letina in uvajanje sodobnih načel v kmetijstvu — predvsem še večja poraba umetnih gnojil — sta glavna činitelja za izreden dvig, ki ga je letos zabeležilo kmetijstvo; lahko trdimo, da je po vojni to največji vzpon v tej panogi gospodarstva. Računajo, da je letos proizvodnja v kmetijstvu vsaj za 50 odst. večja od lanske (predvsem velja to za sadjarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo). Štirikrat več sadja, dva-inpolkrat več grozdja dobre kvalitete, žita dobro četrtino več kot lani — to so razveseljiv: uspehi. Tudi krompirja je bilo več Jjrot lani, čeprav velja leto 1957 kot rekordno krompirjevo leto. Povečal se je stalež živine za pribl. 6 odst. (posledica načrtnej.šega pitanja živine in splošne vpeljave umetnega osemenjevanja krav). Seveda pa v kmetijstvu še ni bila povedana zadnja beseda. Nasprotno: smo šele na začetku korenitih sprememb, tako glede načinov sodobnejšega obdelovanja zemlje, pogodbenega sodelovanja kmetov s svojimi zadrugami, kot glede ustvarjanja novih odnosov na vasi. Tu za zdaj v občini še nismo dosegli bistvenih sprememb. Zadruge kaj slaibo — ali pa sploh ne — vplivajo na boljšo oskrbljenost mesta z osnovnimi živili, novomeški trg pa že leta in leta slovi kot eden najdražjih trgov v republiki. To zadružnim organizacijam in kmetijstvu v občini prav gotovo ne dela časti (že davno pa tako stanje terja učinkovitejših ukrepov tudi od organov občine, da bi se oskrbljenost mesta izboljšala, povečala in pocenila). Ugoden vpliv avtomobilske ceste Kar smo dfrjali za industrijo in kmetijstvo, velja tudi za ostale gospodarske panoge v občini. Marsikje so povečali proizvodnjo, v marsičem pa je to zasluga nove avtomobilske ceste, ki poteka letos v glavnem na Dodročju našega okraja in tudi občine. Številne organizacije so sodelovale Pri delih in uslugah na gradbiščih nove ceste, v delovnih naseljih vzdolž njene trase in pod. Gozdarstvo je n. pr. povečalo svojo proizvodnjo in drugo dejavnost za 24 odst., gradbeništvo za 39 odst., trgovine so imele doslej za 20 odst. večji pfomet, gostinstvo celo za 3!> odst., obrt je dvignila prolz- Nove stavbe, nova podjetja, nove investicije Seveda ves ta dvig in napredek ni nastal sam od sebe. Tudi letos so bila vložena v gospodarstvo in njegov razvoj znatna investicijska sredstva — pribl. 170 milijonov dinarjev. Adaptirana je bila n. pr. poslovna stavba podjetja ELA ce do Mačkovca z ravnovesnim rezervarjem. Nova stanovanjska kolonija pri Smihel-ski cesti je dobila vodovodni priključek. Dograjen je nov vodovod na Kiju (za Luterško selo, Praproče in Otočec). V zvezi z avto cesto je dograjen vodovod tudi na Karteljevem, v gradnji pa je podaljšek vodovoda do stanovanjske kolonije nad novomeškim pokopališčem. V Smarjeti so prav tako nadaljevali dela na novem vodovodu in zgradili cevovod do črpalnice. Samo v gradnjo novih vodovodov je bilo vloženih (delno s pomočjo avto ceste) 28 milijonov dinarjev. Dijaška dom v Smihelu je dobil s pomočjo MDB nove sanitarije, urejeno kuhinjo in adaptirane ostale prostore. Izdelani so načrti za novo tržnico v mestu, na investicijski natečaj pa so poslani načrti za javna skladišča v Novem mestu. Tik pred dograditvijo je zgradba nove pralnice v mestu, kmalu pa bodo začeli tudi povečevati otroški vrtec. Kartel j evo z okolico je dobilo Tik pred vselitvijo so tudi novi bloki v Kandiji — tudi TKALNICA je obnovila svoje prostore in dobila nove stroje. Adaptirana je bila stavba in nabavljeni stroji za novo obrtno podjetje PLE-TILNICO v Mirni peči, adaptirana je bila stavba KRKE, MOTO MONTAŽA pa je začela graditi novo ind. dvorano. Zgrajena je bila nova PE-KARIJA in HLADILNICA (sestavni del bodoče novomeške klavnice). Zaključeni sta adaptaciji hotelov KANDIJA in METROPOL, obnovljen je grad OTOCEC NA KRKI, ki bo kmalu važen turistični center novomeške občine. V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH so pridobili nekaj novih prostorov, povečali so kuhinjo in restavracijo. Viden napredek v komunalnem urejanju Čeprav je seveda res, da je za komunalne potrebe v vsaki občini vedno premalo sredstev, velja vendarle za letos tudi na tem področju ugotovitev, da se 1e navzlic resnemu pomanjkanju denarja vendarle veliko naredilo. Dograjen je bil — s pomočjo mladinskih brigad — nov vodovod od Veterinarske bolnišni- elektriko, v zvezi z deli na avto cesti pa so prav tako izboljšali električne napeljave v Kronovem in Luterškem selu. Končane so tudi vse priprave, da bo v prihodnjem letu celotno področje novomeške občine elektrificirano! Popravljene ceste in vaška pota Približno 13 kilometrov cest in vaških poti je bilo letos že popravljenih ali obnovljenih: v Cešči vasi, Smolenji vasi, Vinici pri Smarjeti, v Dol. in Gor. Suhadolu, Stranski vasi. Lakovnicah, Hrušici, na Rate-žu, v Gorenji vasi pri Smarjeti, Crrnošnjicah, Orešju, Vr-hovem itd. Pri teh delih so precej pomagali tudi domačini z delom, vožnjami in materialom. Nevarno cestno vozlišče pri Ferliču v Novem mestu je odstranjeno in razširjeno. Nad telovadnico osnovne šole v Novem mestu je bilo prizdda-nih 7 novih šolskih prostorov. V gradnji je šola za učence v gospodarstvu za pribl. 100 učencev. Naj le mimogrede menimo, da snuje občinski ljudski odbor tudi ustanovitev tiskarne. Zbor volivcev uči fidma Pred kratkim je bil na levem bregu Save mesta Videm-Krško zbor volivcev. Zaradi slabega vremena se ga je udeležilo le malo število volivcev, vendar je bil zbor zelo uspešen, saj so na njem razpravljali o važnih komunalnih zadevah, o vprašanju prodajnih cen predmetov široke potrošnje in o bodoči stanovanjski izgradnji. Ugotovili so. da je treba z vso resnostjo misliti na gradnjo novega mostu, ki bo povezal stari in novi del mesta. Stan leseni most je že dotrajal. Vsako leto je v popravilu, kar stane težke tisočake, hkrati pa se uničuje stavbeni les. Razpravljali so še o gra.d-nji zdravstvenega doma in ugotovili, da ta gradnja ni nujno potrebna, pač pa bi se lahko s preselitvijo dijaškega doma sprostilo poslopje zdravstvenega doma, ki bi potem lahko v celoti služil svojemu namenu. V zvezi z razpravo »♦♦♦»♦♦♦♦<•♦♦»»»»«*«»♦♦ Prebivalcem Novega mesta in novomeške občine čestita k občinskemu prazniku Novega mesta in priporoča svoje usluge kolektiv ZDRAVILIŠČA Dolenjske Toplice iAAJ A«4 *««.**««^A*4*«V.a. na roditeljskem sestanku popolne osnove šole v Vidmu-Krškem so zaključili, da je nujno potrebno zagotoviti omenjeni šoli prostore, hkrati pa podpreti razvoj tehniške srednje šole. Trenutno niso pogoji za gradnjo nove osnovne šole, zato je treba to vprašanje rešiti z nadzidavo. Uredi naj se pač tisto šolsko poslopje, ki ima z ozirom na zaledje in razvoj mesta boljše pogoje. V mestu Videm-Krško gradijo večje stanovanjsko poslopje, ki bo imelo v pritličju trgovske lokale. Po daljšem premoru je to ponoven začetek večjih gradenj, ki jih namerava investirati tovarna celuloze wi papirja »Djuro Sala j«. V prihodnjem letu bodo verjetno zgradili štiri stanovanjske bloke s sto stanovanji, za kar bodo vložili od 150 do 200 milijonov dinarjev. M. V Trebnje je napeljan vodovod Se Štirinajst dnj in Trebnje bo imelo položeno svojo vodovodno napeljavo. Trebanjcj pa bodo morah še nekaj Časa počakati, da bodo dobili tudi vodo Iz Skoplja pišejo •Staršem, sestram, bratom znancem in domači mladini kakor tudi bralcem Dolenjske ga lista pošiijamo pozdravi Mnogo uspehov želimo PGD i Rebri in pozdravljamo vse Na ne sorodnih društev Mirke l' i vic in Ivan Trlep, vojaka i' Skoplja.t ki jo je Novo mesto vedno imelo, po letu 1946 pa j0 vedno bolj pogreša. Vedno več stanovanj S sredstvi stanovanjskega sklada, s posojili in z denarjem kolektivov se stanovanjska gradnja v Novem mestu iz leta v leto razširja. Dograjen je bil drugi 24-stanovanj-ski blok ObLO ter stanovanjski blok PIONIRJA. Tik pred dograditvijo so trije stanovanjski bloki JLA v Kandiji, v gradnji pa je tretji 24-sta-novanjski blok ObLO ter stanovanjske hiše MOTO MONTAŽE in OLO Novo mesto. Skozi vse leto pa je bila zelo živahna tudi graditev zasebnih stanovanjskih hiš in nekatera področja mesta iz meseca v mesec spreminjajo svojo podobo. Le pomanjkanje večjih finančnih sredstev je onemogočilo na tem področju še večji razmah. 2e vse našteto pa je lepa potrditev živahne komunalne dejavnosti, ki z naštetimi deli seveda še ni v celoti izčrpana. Kot povsod pa so tudi v Novem mestu potrebe na tem področju vedno večje in sproti preraščajo naše zmogljivosti. Prva je In ostane: skrb za delovnega človeka Ko ob praznovanju občinskega praznika pregledujemo letošnje uspehe v razvoju gospodarstva, lahko ugotovimo njegov precejšen napredek in zlasti lepo napredovanje industrije v občini. Nekatere gospodarske panoge za temi uspehi še zaostajajo, zlasti pa kmetijstvo, ki še nima intenzivne proizvodnje. Komunalna dejavnost v občini terja zaradi prejšnje nerazvitosti komunalnih služb in vedno večjega razvoja mesta in vasi še več sredstev in pomoči. Občinskemu ljudskemu odboru pa nalaga dosedanji razvoj predvsem tele naloge: zmanjšati naglico graditve industrijskih kapacitet na račun skladnejšega razvoja ostalih gospodarskih panog; predvsem ustanavljati in podpirati razvoj obrtnih in servisnih delavnic za potrebe potrošnikov; splošni komunalni dejavnosti dajati vso potrebno pomoč, da bomo zlasti s skrbjo za delovnega človeka dvigali njegovo življenjsko raven. Doslej doseženi uspehi, kd nikakor niso majhni, pa so pri teh naporih najboljše vodilo za bodoče delo. Zdenka Golob-Borčic: NOVOMEŠKI GLAVNI ,T*G Ob šestem praznovanju 29. oktobra - spominu na ustanovitev Prve novomeške partizanske čete v jeseni 1941, pozdravljamo vse delovne ljudi Novega mesta, okolice in novomeške občine! Z nenehnim nadaljnjim razvijanjem proizvajalnih sil v mestu in na vasi krepimo tudi vnaprej dviganje življenjske ravni, razvijajmo in utrjujmo samoupravljanje neposrednih proizvajalcev in z vsemi močmi podpirojmo njihove svobodne ustvarjalne pobude I ljudski odbor NOVO MESTO Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor Zveze borcev — Občinski odbor ZR0J — Občinski komite LMS — Vodstva vseh ostalih množičnih organizacij in društev v novomeški občini Trebnje ima novo postajo V nedeljo, 26. oktobra je bila v Trebnjem velika slovesnost — odprli bo novo železniško postajo. Jutranji vlaki so prihajali in odhajali »po taktih« železnlčarske godbe iz Zidanega mosta. Glavna slovesnost se je začela ob 9.30 uri pred postajnim poslopjem. Prisostvovali so ji republiška poslanka inž. Vilma Pirkovič, podpredsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovič, delegacija železniške direkcije iz Ljubljane, gostje in domačini. Proslavo je začel Ciril Bu- kovec, predsednik ObLO Trebnje in dejal, da je postaja najpomembnejši objekt, ki je bil zgrajen radn.ia Seta v občini. Za njim je spregovoril tovaril Springer, tajnik sindikalne podružnice železniške direkcije. Govoril je o začetnih težavah, ki so jih Imeli s prostorom in finančnimi sredstvi, a tudi primernega izvajalca del leta 1955 niso mogli dobiti Zahvali] ■e je Dolenjskemu gradbenemu podjetju iz Gra»«»lja za dobro opravljeno delo. Franc Nebic, direktor Dolenjskega gradbenega podjetja, je povedal, da so postajo gradili 14 mesecev, stala pa je 35 milijonov dinarjev. Nato je izročil ključe nove železniške postaje Martinu Podboju, lefu železniške postaje Trebnje. Ta je postajo odprl in povabil goste, da si to ogledajo. Nova postaja je lepa in sodobno urejena. Cesta šutna—Prušnja vas odprta Nova bencinska črpalka PETRO L.\ v Novem mestu bo odprta prihodnji mesec V nedeljo, 26. okjtobra je predsednik občine Kostanjevica Podbočje Karlo Kunitarič v prisotnosti številnih gostov, predvsem predstavnikov gozdarskih podjetij iz Slovenije in bratske hrvatske republike, prerezal v Sutni vrvico in Izročil cesto prometu. Cesta je dolga 5209 metrov, speljana je čez dva mosta in je stala 16 mili jonov dinarjev. Zgrajena je bila s flnan&no pomočjo domačih in hrvaških gozdarskih podjetij. Mnogo so pomagali tudi prebivalci, bodisi s težaškimi deli ali z vožnjami ter darovali za preko 2 milijona dinarjev lesa za mostove. Cesta, ki so jo v stari Jugosla- viji pred vsakimi volitvami prebivalcem obljubljali kot volilni golaž, je končno zgrajena. Prebivalcem vasi Sutna, Dol, Mladje, Frluge in Prušnja vas so se izpolnile želje. Občinska ljudski odbor Kostanj evica-Podbočj« je pri otvoritvi razdelil za požrtvovalno delo pri gradnji ceste pismene pohvale Gozdarsko-lesni poslovni zvezi Novo mesto, Okrajni upravi za gozdarstvo Novo mesto, LIP Turopolje lz NRH in krajevnemu odboru Prušnja vas. Po otvoritvi je kolona avtomobilov z gosti odpeljala po cesti do Prušnja vasi, kjer bo prebivalci doseženi uspeh proslavili a veselico. Po vojni: že 1900 invalidov! V petek, 26. oktobra je bila v Sindikalnem domu v Novem mestu konferenca, ki jo je sklicala komisija za zaščito zdravja in delovnih pogojev pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Udeležili so se je predstavniki podjetij, občinskih sindikalnih svetov, varnostni tehniki in predstavniki sveta za delo. Konferenco je vodil direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu tovariš Miha Počrvina, razpravljali pa so o problematiki s področja higiensko-tehnične zaščite. Miha Počrvina: »Naš okraj je po številu nesreč pri delu in izpada z dela na tretjem mestu v Sloveniji, a ta odstotek še stalno raste. Podjetja morajo za to plačevati 4% prispevno stopnjo (zaradi bolezni in nesreč), kar znaša v našem okraju 29 milijonov din, v narodnem dohodku pa 188 milijonov din. V nekem podjetju je bilo letos 8 nesreč pri istem stroju. V okraju imamo približno 1000 invalidov dela, se pravi več kot vojnih invalidov.« Jože Blažič: »Redki so delavski sveti in upravni odbori, ki pokličejo referenta HTZ, da jim poroča o stanju HTZ, pač pa ponekod delavski sveti celo pravijo, . da nimajo denarja za zaščitna sredstva. Pred' sedniki komisij za higiensko-tehnično zaščito so dolžni zapisniško raziskati vsako nesrečo in potem kaj ukreniti, da se ta nesreča ne bi ponovila. Vemo za primer, ko so se zgodile na istem stroju v enem tednu tri nesreče, Pri kontrolnem pregledu v Opekarni Zalog smo ugotovili da ni bila niti ena pomanjkljivost odpravljena, čeprav so nam pismeno sporočili, da *o vse pomanjkljivosti odstranili. V nekem podjetju nI v redu celotna električni napeljava. Na kmetijskem posestvu »Matija Gubec« se je zgodila znradi slabe .dektrične napeljave smrtna nesreča. Mi mimo DMtavItl v nisarne fotelje, znnmo nabaviti stvari za reprezentanco, ne znamo pa nabaviti tistega, zaradi Česar bi bilo manj delovnih invalidov In smrtnih primerov — zaščitnih sredstev.« Miha Počrvina: »V zadnjih treh mesecih so imela podjetja za 20 milijonov dinarjev škode zaradi izostankov od dela. Znan nam je primer, ko je nekdo delal skoraj nepretrgoma od šestih zjutraj do desetih zvečer in še potem ni počival, ker je gradil hišico, pri vsem tem pa je še malo jedel. Tudi mlada dekleta, ki hodijo z dežele v mesto v službo, si ne privoščijo dovolj hrane, ampak varčujejo, da si lahko kupijo kaj drugega. Pri vsem tem ni čudno, da je toliko bolnikov, da morajo v ambulanti bolniki čakati po tri dni, da pridejo na vrsto.« Delegat iz rudnika Senovo: »Pri nas imamo veliko bolnikov, predvsem mladih, kar je posledica vojne. Vendar se morajo tudi ti zaposliti, ker morajo živeti. Niso pa spet toliko bolni, da ne bi lahko delali doma.« TovariS Furlan, član Republiškega zavoda za socialno zavarovanje: »Sami zavodi za socialno zavarovanje brez pomoči referentov po podjetjih ne bodo uspeli zmanjšati števila nesreč. Slučajno sem bil na gradbišču podjetja SGP »Pionir«; tu na vsakem koraku preti smrtna nevarnost.« Stok .ložr, Noy«lcs: »Več manjSih podjetij bi lahko imelo skupnega, vsako večje podjetje pa svojega varnostnega tehnika.* Miha Počrvina: »V vseh drugih okrajih Imajo podjetja svoje menze, pri nas pa Je to še prava redkost, .ftcltu' smo ponujali denarno pomoč /a ustanovitev menze, p^ Jo je uprava odklonila. Nujno ie, da dohi menzo tudi Moto montaža « Delegat Novoteksa: »Pri nas je na hrani v menzl 80% delavcev in uslužbencev.« Ing. Cimperman Is Tovarne zdravil — »Krka«: »Menzo bomo zgradili tudi ml in kuhali enolončnice.« Delegat Celuloze: »Za tehnično zaščito smo letos izdali nad 10 milijonov dinarjev. Pozimi prevažamo delavce na delo in z dela. .Predlagam, da ustanovimo Društvo varnostnih tehnikov.« Delegat Jugotanlna: »Starejše delavca težko prepričaš, da bi uporabljali zaščitna sredstva.« Ing. Ivanetie, SGP »Pionir«: »Stroji, ki pridejo lz proizvodnje v prodajo, niso opremljeni z zaščitnimi sredstvi. Lani smo izdali za zaščitna sredstva 3 milijone din, letos pa prsko 8 milijonov. Varnostnega tehnika ne moremo dobiti.« Delegat Kurilnice: »Pri nas je veliko izostankov od dela, kadar Je sezona kmečkih del.« Rudi Hrsvatln Iz Zavoda za socialno zavarovanje: »Veliko Je tudi poškodb po tretji osebi, to so predvsem razni pretepači, ki bi morali vse stroške zdravljenja plačati sami. Kontrolor nalega zavoda večkrat dobi ljudi, ki delajo doma aH na polju, čeprav so v bolniškem staležu.« Delegatka U tovarne BETI, Metlika: »Največ nesreč Imamo na poti z ali na delo; to so razni padci s koles ln vlakov. Delavke delajo doma in v službi.« Zaključki: Pregledati dosedanje delo komisij HTZ ln, če komisije niso bile delavne ali Jih več nI, izvoliti nove. Prijavo nesreče pri delu aH izven dela mora podpisati vsaj en član komisije HTZ; komisije morajo nesreče tudi raziskati. Tovariš Jožo Stok je zndnlž»*n r;\ ustanovitev Društva varnostnih tehnikov; društvi mora imoti do Vronra povembra " PrvI •^tanek. « 3. P- 5999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999^999999^ 75210375252595952520957513700175249175359495917594339575237590752565737 Stev. 43 (449) »DOLENJSKI LIST« stran B V petek na živilske V petek zjutraj se je novomeški živilski trg pričel tako kot običajno. Sonce je prodrlo skoti meglo že pred sedmo uro. Z njim so prispele prodajalke, ki jih opazimo vedno na istem prostoru trga. Prve pridejo zato, da dobijo stalni prostor. Nato je prišlo še nekaj kmetic. In za njimi... da, za njimi so prinesli občinski delavci veliko zeleno šolsko tablo ter jo prislonili pod »Jurčke«. Slišati je bilo nekaj opazk, ki so bile malce zasmehljive. Nenadoma pa so se glave staknile, razvilo se je šepetanje v krožkih, kri je kljub mrazu zalila lica. Na tabli, ki so jo prinesli delavci, so bile namreč napisane najvišje prodajne cene živil za trg. Kakor bi se nebo Iznenada zmračilo je bilo videti... Iz kostanjev nad glavami prodajalk je nenadoma zadonel glaa zvočnika: »Na osnovi odloka občine objavljamo naslednje najvišje maloprodajne cene živil na živil? k em trgu, ki so obvezne tako za prodajalca, kot za kupca...« Sledilo je naštevanje predmetov in cen. Nato so bile obljubljene vsem, ki se odloka ne bi držali, še kazni. Prepoved prodaje po hišah in cestah ln prepoved prodaje alkoholnih pijač na živilskem trgu, je bila Se ena novost. Jajčka, ki so videti najbolj kritičen »proizvod«, so bila v trenutku pokrita s solato in razno zelenjavo ali pa skrita pod mizami. Kupovanje se je nadaljevalo. »Po čem so Jajčka?« »Po 23 dinarjev!« je uporni odgovor. »Kako? Saj ste slišali! Po SO vam jih plačam, več ne smem!« Toda že je tu tržni inšpektor. Gospodinja mirno nabere jajčka v svojo tržno torbo, jih plača po 20 dinarjev in odide. Kmetica gleda za njo z malce čudnim pogledom. Slišati je vročične razlage In prepričevanja o davkih, o cenah v trgovini, o umetnih gnojilih In še marsikaj, seveda iz ust prodajalk. Gospodinje se drže določenih cen, glas lz zvočnika jih ozo-zarja, da je to v njihovem interesu. Mogoče Je uspelo kateri od kmetic prodati nekaj tudi po starih cenah, vendar je bilo takega blaga zelo malo. Jajčka, ki so obležala najprej skrita pod solato aH pod prodajno mizo, so kasneje priromala na dan po 20 dinarjev... Na trgu je bilo opaziti le orehe koščake, najprej po 90 dinarjev »firkl«, kasneje pa je cena padla oa 80 dinarjev za kilogram. Naj omenimo še nekaj. Odlok občine dovoljuje na živilskem trgu le prodajo na kilogram. V petek je bilo na trgu premalo tehtnic. Občina je lani kupila 11 novih tehtnic, ki leže že leto dni v zaboju na občini, »ker ni na živilskem trgu prostora, kamor hI jih spravljali, iz občine na živilski trg pa jih nI mogoče dvakrat na teden prenašati«. K zadnji trditvi pritrjujemo, glede prostora za spravljanje teht- nic na živilskem trgu pa se ne strinjamo. Mar res ni mogoče izdelati močnejšega zaboja s ključavnico, ki bi stal na hodniku ene od stavb na živilskem trgu, v njem bi pa bile spravljene tehtnice? Tako hi bilo na razpolago dovolj tehtnic in dosledno bi bilo mogoče uvest prodajo na utežne mere. Novomeške gospodinje so za puščale v petek živilski trg zadovoljne. Da je konec dosedanjega odiranja in tega. da je v Novem mestu vse najdražje, so ugotovile. Prav so imele. Toda to je le začetek boja za znižanje cen! J.M. Spominu padlih v Kostanjevici 21. oktobra je bil v Kostanjevici na Krki krajevni praznik. Ob tej priložnosti so se množične organizacij e? društva in ustanove oddolžile padJtim pred spomenikom Talca. V kratkem govoru so Kostanjevi-čanj spet slišali o poslednji poti talcev, ka so v krvavem oktobru 1943 dali svoj krvni davek za osvobodirtev. PRAZNIK 2ENA V nedeljo, 26. oktobra je bila tudi v Kostanjevici proslava 15. obletnice prvega kongresa SPŽZ. V Domu kulture je bila kratka proslava, nato pa filmska predstava. Komisija za žep-ska vprašanja pri tuk. SZDL je potem poskrbela za skromno pogostitev žena. ZA DAN REPUBLIKE OTVORITEV TELOVADNICE TVD Partizan v Kostanjevici, ki ima okoli dve sto članov, kakor tudi šolska mladina, doba za rojstni dan naše države nova telovadnico, ki je bila že nekaj let predmet ostrih debat in polemik. Gradnjo je prevzel Dolen.jski kulturni festival, ki (j* znal zainteresirati nekatere fsktorje, da so gradnjo podprli. Veliika dvorana bo imela poseben del za orodje, poleg tega pa še dvoje prostorov za garderobe. Upamo, da bodo vsa deia do praznika opravljena in da bo mladina v mesecu decembru že lahko pričela z redno vadbo, kar bo imelo ugodne posledice za r&zvoj Partizana ln šolske :»icvadre. Vesti iz Straska železniška postaja ima skladišče v dveh železniških vagonih. Ker se Straža industrijsko razvija, bj^ bil že čas, da dobi postaja primerno skladišče. Občina Straža - Toplice bo ustanovila podjetje »Remont«. Podjetje je že konstituirano, registrirano pa bo v kratkem. To je bila ena izmed rešitev, da se NA MALEN C AH NASTAJAJO OSNOVNE VODOVODNE NAPRAVE Kostanjeviški vodovod bo nemara postal resnica. Na bližnjih Malencah že delaljo izkop, odkoder bo Kostanjevica zajemala vodo. S tem bo rešen stoletni problem, ki je vsaiko leto skrbel Kostanjevičane, ki so imeli doslej prav slabo vodo, posebno še, ker je to poplavno področje. O poteku del bomo še poročali Drobne iz Selnice Gospodarska poslovna zveza »Zasavje« je dogradila upravno zgradbo na Savski cesti, spodaj so pisarne, zgoraj pa stanovanja. S tem je delno rešila svojo stanovanjsko stisko in problem strokovnega kadra podjetja. Za dograditev so porabili približno 10 milijonov dinarjev. 1. avgusta letos sta se združili podjetji »Sodarstvo« in Gospodarska poslovna zveza »Zasavje«. »Sodarstvo« dela bukove m hrastove sode, po katerih je zaradj dobre letine, grozdja in sadja veliko povpraševanje. Zdaj delajo samo za lokalne potrebe, V podjetju je slaba mehanizacija. S prik/ljučitvijo se bo kvaliteta sodov izboljšala. Kmetijska zadruga Sevnica je pogodbeno posejala 32 ha italijanske pšenice. V kooperacijo se je vključilo 70 kmetov. Setev nadzoruje kmetijski tehnik. Kmetijska zadruga Sevnica je odkupila približno 5 vagonov jabolk in 4 vagone krompirja. Večino sadja in krompirja so prodali na Hrvaško, nekaj pa tudi v Sloveniji. Del krompirja so pridržali za seme. * Del šole v Šentjanžu bo še letos pod streho, pouk pa bo v njej prihodnje leto. Gradi jo občina. Se vedno so problem finančna sredstva Stala bo 24 milijonov din. V njej bo tudi eno družinsko in dve samski stanovanji. Občina pripravlja tudi načrte za gradnjo šole v Telčah, kjer imajo zdaj pouk v privatni hiši, ki je stara in slaba. Med vojno je bilo veliko šol v sevniški občini porušenih, zdaj pa občina sama nima dovolj sredstev, da bi kmalu zgradila nove. • 15. septembra je bila odprta v Sevnici »Oprema.« nova poslovalnica trgovskega podjetja »Sloga«, Poslovalnica je dobro založena z ■vsem, kar je po- trebno za opremo stanovanja. V Sevnici so lani ustanovili 2 letno kmetijsko šolo, ki je letos začela z rednim poukom. Land sta bila na šoli dva tromesečna tečaja. Gojenci se bodo usposobili za kvalificirane živinorejce aLi sadjarje. Na zaključku šole bodo morali polagati izpite. Sola ima 22 gojencev. Med počitnicami bodo kuhinjo šole izkoristili za gospodinjske tečaje. Narava in nazivi naših vasi Imena slovenskih vasi so večidel povzeta po značilnostih narave, kjer so nastala. Tako imamo na primer 46 vasi z imenom Brezje, po 31 vasi z imenom Breg in Dol, 20 Goric, štirinajst Brd. Od ostalih nazivov so najbolj pogosti Log (30-krat), Gradišče (31-krat) in Laze (31-krat). V Skocjanu so ustanovili TVD Partizan Kljub prezaposlenosti st učitelj stvo v Skocjanu še vedno utrga čas za delo z mladino, za poživitev prosvetno-kulturnega življenja na vasi. Lani je bila naša mladina najbolj delavna v vsej šentjernejski občini), zato ima tudi letos kar lepe delovne načrte. S pomočjo /n-druflM namerava ustanoviti kolektiv mladih zadružnikov, dala je pa tudi pobudo za ustanovitev telovadnega društva v Skocjanu. 7,;i fizkulturno društvo je tudi med šolsko In starovaško ŠAH NOVO MESTO ; ŽELEZNIČAR (LJ.) 6 IN POL : 3 IN POL V počastitev občinskega praznika Novega mesta so se novomeški Šahisti pomerili z ekipo ljubljanskega Železničarja na 10 deskah. Ker je ljubljanska ekipa nastopila v najmočnejši postavi, je obetala ogorčena borba za *mago. Vse to pa Je zaradi dobre igre novomeških S&histov izostalo. Večina članov novomeške ekipe Je te v otvoritvah dosegla boljš! položaj, tmko da je preostala samo se naloga, da pozicijske prednosti realizirajo. To nalogo so sikoraj ]jsi dopro opravili, tako da se je dvoboj končal z visoko zmago NovomeSčanov z rezultatom • ln Pol i 3 in pol. Posamezne parale »o se končale takole: Na prvi deski se je dvoboj Prvokatcgorntkov Sitarja iejevlm. Zadnja Asalko »o no-TOtneAki gjctp; p,,ilc do /ma-VJ- P4e«k ml. je premagal Inž. C.a-•b*r na gL S M. deakl., kjer ipn Je bil j**"itfu n sodi i lm i :i Dular (Nm) i Premagal Zujpn ka, Pesa pa je Povratni dvoboj med obema Srpoma rjo novembra v Llub-*-mr)l- F. M. mladino precej zanimanja. Ustanovili smo žc pripravljalni odbor in organizirali občni zbor društva. 2ail je izredno slabo vreme mnoge prijatelje telovadbe zadržalo doma. Udeležba na obenem zboru torej ni bila najboljša. Veliko zanimanja za ustanovitev telovadnega društva Partizan v naši vasi je pokazala tudi okrajna zveza Partizana v Novem mestu, saj so nas obiskalii že predsednik okrajne zveze Srečko Skrt, tajnik Kovačič, ing. Raič in prof. Glonar, okrajni Inšpektor za telesno vzgojo. Ti tovariši so nam dalj potrebna navodila ln smernice za delo v novoustanovljenem društvu. Pogoji za ustanovitev takega društva so pri nas sicer skromni, saj imamo le prosvetno dvorano, močno voljo lm mnogo zanimanja, vendar upamo, da bomo premagali vse težave. Na občnem zboru 'e bil izvoljen odbor, ki ga sestavljajo učitelji, uslužbenci zadruge, ing. Sadar, zastopniki mladine lz Stare vasi in drugi. Zaenkrat bomo delali v štirih skupinah: pio- ženska ekipa Crnomlfci ponovno prvak Slovenfje Končno se Je zavrtelo tudi zadnje kolo v republiški ženski rokometni ligi. Zaradi lahkontlot-skega prvenstva Dolenjske v Črnomlju Je bila preložena zadnja tekma v malem rokometu I. Hee Slovenije med Dravo Iz Ptuja ln črnomaljskim Partizanom na 21. oktober. In kot nalašč le prav ta teiknia odločila, kdo bo prvak Sluvenl le. Kdo bi si mislil, da bodo Igralke črnomaljskega Partizana v Ptuju premagale lzku^enei'<. T:i tfltim le hkral) vellala (udi za imkul Jiiffiislavt le. Vsem igralkam čestitamo k usn>'hn In |!m želimo, da Colibri«. Polak Slavko, nova hiša nad pokopališčem. Novo mesto.« Oddam garažo v najem. Naslov v upravi lista (649-58). Iščem sobo. Naslov v upravi lista pod »Pismeno ali razgovor« Komunalna uprava Novo inesto (650-58). razpisuje naslednja delovna n»e- Odvetniška pisarna sprejme sta: dobro strojepisko. Pismene po- RAZPIS nudbe na upravo Dol. lista pod »Takoj« (661-58) Trgovskega pomočnika želez-ninsko-kovinske stroke sprejme takoj ali kasneje Trgovsko podjetje »Izbira« Novo mesto. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Žensko moč od 20 let dalje za nomoč na kmetijskem posestvu, sprejmem takoj. Ugodni pogoji, Pavlin Janez, Polica 1 p. Naklo. Gospodinjsko pomočnico, veščo vseh gospodinjskih del in kuhe, sprejme takoj štiričlanska djfuži- 2 kvalificirana zidarja 1 kvalificiranega tesarja 5 nekvalificiranih delavcev. Nastop službe takoj. Plača do tarifnem pravilniku. HRb-AlVk.; 31. 10. in 1. Id. Itall-jansko-francoski film »Bele ^nočK n- - ponudbe Čestitka Tekstor Zdenko, ki služi vojaški rok v Skoplju, praznuje 1. vembra svoj 20. rojstni dan. K temu prazniku mu iz vsega srca čestitalo ata, mama ta brat J«« ško 2, 11. rusiki barvni film Koreagim«. 5. in 6. m. francoski Lim »Smrt kolesarja«. ČRNOMELJ: 31. 10. mehiški film i »Ne zanikam svoje preteklosti«. I. in 2. IH. italijanski barvni film ! »Senso«. 4. in 5. lil. angleški film »Zavzeto s-rce« * I KOSTANJEVICA: 2. lil. ameri-I iki film »Sikozt pekel«. MOKRONOG: l. In 2. lil. ame-riški barvni film »Pas za pištolo«. NOVO MESTO: od 3<1. 10. dO 3. II. ameriški barvni film »V po-i mladi življenja«. SEMIČ: 2. y. ameriški film »VI-'; soka Barbara«. SEVNICA; 1. in 2. 11. ameriški j film »Prišel je iz Laramija«. STRAŽA; i. H. »Pariz, mesto ; zaljubljenih«. 2. 11. »Človek za pu- ; škO«. j TREBNJE; i. In 2. 11. slovenski i film »Ne čakaj na maj«. Predstave v nedeljo ob 14., 16. in 19. url. ŽUŽEMBERK; 2. 11. ameriški film »Pot v Caritootc. Prisrfeno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam ob nenadni izgubi naše mame, stare mame IVANE NOLIMAL /.kazali toliko pozornosti ln nam izrekli sožalje, kakor tudi vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo novomeškim pevcem za žalostinke in Dragici Zbafrnikovi za ganljive besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala tudi vsem darovalcem vencev in* cvetja v Novem mestu, ki so se trudili obraniti jo pri življenju in ji lajSali trpljenje. Družina Murn-Nolimal Novo mesto, Zagorje 27. 10. 1958 oddelek pod »Poštena« (652-58) OB slovesu Ob odhodu iz prelepe dolenjske metropole — Novega mesta, pošiljava iskrene pozdrave vsem nekdanjim in sedanjim »tanov-Podpisani Janez Ajdič lz CemŠ skim tovarišem in vsem znan-preklicujem, kar sem neresnic- cem, od katerih se nisva mogla nega govoril o Slavku Dimitrovi- posloviti. Maksimilijan in Marija ću iz Oemš. Zgaga. NOVO MESTO V času od 1*. do 25. oktobra Je bilo rojenih 13 dečkov in 12 deklic. Poročili so se Jože Metelko, zidar lz Udhe vasi, in Veronika Novak, hci kmeta s Kala. Florjan Lindič, miličnik iz Novega mesta, in Zofija Stih. delavka iz Jedm-Franc Zaletel, šofer iz Za- Biežic — deklico. Kristina Spilek iz Čateža — deklico, Zinka De-ceceo iz Nove vasi — dečka. Marija Martinčič Iz Gor. Pijavškega — dečka, Kristina Koretič iz Brloga — dečka, Nežka Molan z Malega vrha — Deklico. Ana Lu-kica iz Zaprešiča — deklico, Ivanka Tomše iz Kraške vasi — ščice. Franc Zaletel šofer■ jzja- deklic0 olga riorjančič iz Sent-gorice, in Ivana_Fabjan, frizerka lenarta _ decka, Marija Peteline dečka in Ljubica Debo- . Zafare. Aloja Zaletel, šofer lz Novega mesta, in Frančiška Grandljič. kuharica lz Novega mesta. Ivan Vezjak. elektromeha-nik Iz Bršljina, in Vida Oso'.nik, uslužbenka iz Muhabera. Martin Bulić, podoficir JLA iz Bršljina, in Marija Osolnik, gospodinja iz Muhabera. Umrli so: Alojz Vidervol, upokojenec iz Gorice vasi, 62 let. Antonija Starešinič. žena upokojenca iz Kočevja. 64 let. Alojz Peč-nik, poljski delavec z Vrha, 55 let. Štefan Mihelčitč, kmet iz Brezove rebri, 64 let. Ivan Zen, upokojenec iz Novega mesta, 79 let. PREČNA Umrla Je Terezija Brodnik, delavka iz Gor. Kamene, 70 let. 6 Sel govič iz Kraja dolnjega — deklico. n&£K[§iil Ob smrti nase drage mame MARIJE ROBE k iz Goriške vasi pri Skocjanu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ln ji darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Koscu za požrtvovalno zdravljenje, strežnemu osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice za nego, dailje vsem sosedom, novomeški godbi, pevcem in zastopnikom organizacij, ki so prisostvovali pogrebu, ter govornikom za tople poslovilne besede. Žalujoči; sinova Ivan in Vinko z družinama, in ostalo sorodstvo Id Kupim kozolec dvojnik na 2-3 okna. Naslov v upravi lista (653-58). Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Frančiška Kokar iz Smarjete — deklico, Marija Golobic s Krvavčjega vrha — dečka, Štefka Krevs iiz Vel. Kala — de6ka, Marija Grgovič iz Kovače vasi — dečka, Ivana Turk iz Verduna — dečka. Tončka Lužar iz Kuzarjevega Kala — dečka, Matilda Piletič iz Regerče vasi r-dečka, Metka Janežič iz Novega mesta — dečka, Amalija Jordan iz Dobrave — dečka. Anica Renko iz Kranja — dečka. Angela Prime lz Koroške vasi — dečka, Kristina Obe rs t ar iz Rat j a — deklico, Justina Turk iz Malega Orehka — dečka. Cvetka Gril iz Regerče vasi — deklico. Draga Spiletič iz Pirč — dečka, Majda Tome iz Ka-ndžarice — dečka, Ljudmila Vidrih iz Zihovega sela — dečka, Tončka Perše iz Zbur — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile; Olga Sikošek iz Križ — dečka, Marija Rovan iz Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bol-mišnici: Alojza Pečnika, delavca z Vrha, so pretepli in mu zadali hujše telesne poškodbe. Vlada Oberstarja, gozdnega delavca iz Koprivnika, je nekdo z nožem zabodel v trebuh. Štefan Mihelčič, posestnik z Brezove rebri, je padel po stopnicah in si poškodoval ;evo nadlaket. Jožefa Mlakar, žena posestnika iz Malih Poljan, je padla in si poškodovala desno roko. Jožefa Vais, delavka iz Ra-dule. je pri studencu padla in si poškodovala prsni kpš. Jela Guba-čevič, žena posestnika iz Popovi-čev, je na pa«l padla ;n si poškodovala desno koleno. Rudija Kmetica, delavca iz Srednje vasi, je sosed pretepel s palico :n mu poškodoval roko. Darko Rozman, mlinar iz Zagorja, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Frančiška Kocjančič, žena upokojenca lz Jame, je doma padla in si poškodovala levi kolk. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Gorjup iz Senovega Si Je pri padcu zlomila desno nogo. Cerkuč Martin in Zučko Viktor, rudarja, sta se pri delu v rudniku Senovo zastrupila s plinom. Jože KrčeHC iz Mosteca je pri padcu s kolesa dobil lažje poškodbe. Karel Mlakar iz Hudega Brezja si je pri padcu s kolesom poškodoval glavo. Cita Eržen iz Cerkelj ie pri prometni nesreči dobila hude poškodbe in nekaj ur po sprejemu v bolnišnico umrla. S Sentjerneiske police Prejšnji mesec je bil dograjen vodovod v gorjanski partizanski vasi Mihovo. Občina je pričevala 4 milijone dinarjev, ostalo pa so napravili vaftčani s prostovoljnim delom. Prvi »uspehi« dobre viinske letine so se že pokazala. Postaja ljudske milice ima zabeleženih že več družinskih sporov in raznih razgraijanj, ki jih je povzročil alkohol. Pred kratkim je dogradil« občina 5 družinskih stanovanj, ki so stala 7,5 milijonov dinarjev. S tem pa Se ni rešena stanovanjska stiska v Šentjerneju, saj precej ljudi že dolgo živi v neprimernih prostorih. Prejšnji mesec je bila v Šentjerneju ustanovljena čevljarska obrtna delavnica, ki dela za občinske potrebe, povezana 'pa je tud»i z Industriijo obutve v Novem mestu. — Spomladi Je bila ustanovljena tudi krojaško Šiviljska delavnica, ki dela za domačine, naročila za delo pa dobiva tudi od podjetij »Obntmiik« Ljubljane, »Rog« Novo mesto in »Krojač« Novo me- sto. Delavnica zaposluje 7 kvalificiranih delavcev in, 4 vajence. Knjigovodje nimajo, ker ne morejo dobirti stanovanja. * Kmetijska zadruga Šentjernej je pogodbeno posejala z italijansko pšenico 4o ha zemljišč. Zadruga ima naročen kombanj »Zmaj«, za Utaterega imajo s kmeti že sklenjene pogodbe za strojno delo. • Kmetijska zadruga Prekopa je pogodbeno posejala 17 ha zemlje z italijansko pšenico, od tega 4 hektare po kooperaciji I. Začela se je tudi gradnja ceste Senitijernej—Ban—Javorovica, k' bo zvezana s cesto, ki vodi n,a Sošice. Izvajalec del je Gozdar-skolesna poslovna zveza Novo mesto. Podjetje IEV, obra* Šentjernej je dobilo iz Vzhodne Nemčije kot tehnično pomoč vzorce novih tipov potenciometrov V kratkem bodo poslali svoj-ljudi na ogled v nemško tovarno. Podjetje ne more dobiti ne-katierih strokovnjakov, ki jth zelo potrebujejo, ker jim ne more priskrbetii stanovanj. Podjetje ima tudi svoj bife, ki prodaja delavcem toplo malico po lastnih cenah. Sindikat podjetja je kupili za bife hladilnik, ki je stal 120.000 din. Ko bodo obrat razširili, bodo zgradili tudi menzo in posebno žensko sobo. Pozdravi Dolenjski Dolenjski fantje — JOŽE PAPEŽ, STANKO KRALJ, FRANC SUSTARSIČ in LOJZE GRIČAR, ki služijo vojaški rok v Kumanovem v Makedoniji, prisrčno pozdravljajo vse Dolenjce in Dolenjke ter želijo, da bi bila vinska, letina dobra. Bralce Dolenjskega lista, starše, poznane fante in dekleta pozdravljajo: Alojz Re-puž, Jože Stepinar, Stanko Bratkovič, Drago Barbič in Stanko Blatnik. Hkrati pozdravljajo tudi graditelje avto ceste in jim želijo pri njihovem delu veliko uspehov. Pozdrav domačim »Prosim, če sporočite iskrene pozdrave staršem, sorodnikom, znancem in prijateljem, zlasti pa vaški mladini«, nam piše LUDVIK MEDIC, ki služi rok v Boegradu. Iz Dolenjskih Toplic V Dolenjskih Toplicah so napredne žene v nedeljo 19. oktobra proslavile 15. obletnico ustanovitve antifasistične Zveze žena, katere ustanovitve v Dobrniču so se udeležile tudi žene iz topliške občine. V počastitev 15. obletnice so pripravile akademijo, pri kateri LEPA PROSLAVA V STRAŽI V nadaljnjih točkah sporeda V soboto, 18. oktobra 1958, smo imeli v Straži lepo organizirano proslavo 15. obletnice SPZZ. Pripravljalni odbor za proslavo je vložil veliko truda, zato uspeh ni izostal. V referatu je tov. Joža Tavčar lepo opisala zgodovinski pomen I. kongresa SPZZ, ki je bil v oktobru 1943 v Dobfniču. V govoru se je spomnila padlih tovarišic iz Straže — Jožice Venturinj ju Malke Bele, ki sta bili umorjeni po zločinski roki V neposredni bližini Straže. Pozvala je vse žene, da se naj t'imbolj izpopolnjujejo na raznih področjih gospodarstva in da naj še v večjem številu sodelujejo v upravnih odborih in raznih svetih, kajti prava enakopravnost se kaže v življenju, ne pa samo na papirju — kot je dejal Lenin. so sodelovali učenci osnovne šole Vavta vas, mladina, TVD Paril zari Straža-Vavta vas ter moški zbor in tamburaški trio Svoboda Straža, ki je ob zaključku dal nekaj primernih pesmi. Po proslavi so žene povabile na zakusko borce in aktiviste NOV, ki so se povabilu z veseljem odzvali. V tovariškem razpoloženju in obujanju spominov iz partizanskih let so se razjasnili obrazi tudi naš>ih partizanskih mamic, ki niso ničesar pozabile. Za proslavo so pokazali veliko razumevanje ObIX) Straža-Toplice, KZ Straža ter razna podjetja. Vsi so pripomogli, da «mo dostojno proslavili 15. obletnico I. kongresa SP2Z. so sodelovali pionirji topliške osnovne šole pod vodstvom učiteljstva. Tovarišlica Slavka Kersnik je pozdravila navzoče žene in zastopnike oblasti, nato pa se v svojem govoru spomnila časov ob ustanovitvi AF2 in delovanja žen za našo osvoboditev. Po končani akademiji so bile žene in matere padlih borcem pogoščene. Za pogostitev so prispevala domača podjetja in občina. Preteklo nedeljo je imelo Društvo slovenskih inženirjev ln tehnikov v Dolenjskih Toplicah svojo skupščino. Inže-nerji so prispeli v Dolenjske Toplice že v soboto, potem ko so si ogledali gradnjo avto ceste. Dolenjske Toplice so za take sestanke zelo primeren kraj, ker imajo ustrezne prostore, pa tudi stanovanjske sobe so po glavni sezoni v zadostni meri na razpolago. Neurje s točo, ki Je zajelo v četrtek lfi. oktobra malone vso Dolenjsko, tudi Dol. Toplicam in okolici ni prizaneslo. Najstarejši ljudje v Dol. Toplicah ne pomnijo, da bi kdaj padala tako gosta toča. Toča je sicer sem im tja že kdaj padala, toda vedno med dežjem in ni napravila občutne štkode. Tokrat pa je padala suhr. in kmalu pobelila vso naravo. Ss v petek dopoldne jo je bilo videti. Vinogradniki veseli, da nI toča padala že prej, ko še grozdje ni bilo potrgano, vendar pa je napravila škodo po sadovnjakih na drevesih, ki jih še niso obrali, XXX Dolenjskim čebelarjem je letošnjo pomlad čebelna bolezen nosema prizadejala precej občutno škodo. Mnogo čebeljih družin je pomrlo, kar pa jih ni pomrlo, so precej oslabele. Da se ne bi bolezen ponovno pojavila, zdraviijo čebelarji družine 7. »nosemakom« po nasvetu strokovnjakov. Ti Gregorc 120.HOO ton nremoira so nakopali v Banovlčih v mesecu avcu-stu. Letošnia proizvodnia premo-Ea v rudnikih Banovi Čl le predvidena v vi?in1 1.444.000 ton. V prvih sedmih mo^cih so ga nakopali samo 70ii.ono ton. Vzrolc zato so tržne razmere in to. da še nI dograjena nova separacita. V mesecu avgustu so nakopali največ premoga. i AVTO CESTO BODO IZROČILI PROMETU V NEDELJO, 23. NOVEMBRA 1958 Pred velikim slaviem na Dninnl Kakor poročamo danes na prvi strani, so gradbena podjetja, investitorji in mladinske delovne brigade pred dnevi zaključile glavna dela na avtocesti Ljubljana—Zagreb. Zadnje tedne se je med črnimi asfaLterji in belimi beto-nerji razvila zagrizena tekma, kdo bo prej zaključil dela. V petek popoldne (24. oktobra) »o asfaLterji bLizai Trebnjega položili na novo cesto zadnje kvadratne metre asfalta. Nekaj dni zatem so jim sledili betonerjd.' Izredna prizadevnost strokovnjakov, delavcev, šoferjev, inženirjev investicijskih grup, glavnega štaba MDB in vseh mladonskih delovnih brigad je bila s tem zaključena z nepričakovano lepim uspehom: Praktično je bila nova cesta zgrajena skoraj mesec dni pred postavljenim rokom. Seveda s tem ni rečeno, da so vsa dela že zaključena. Ne, v novembru bo približno 3500 fantov in deklet na cesti še gradilo priključke na novo prometno magistralo, urejalo robove in bregove usekov. »Toda glavno je zaključeno — zdaj ne more nobena sila več zavreti zaključnih, drobnih del na novi cesti«, nam je v petek zvečer dejal sekretar komiteja komunistov — graditeljev avto ceste tovariš Niko BeLcpavlovič, ko je obiskal naše uredništvo kmalu potem, [ko so z delavci blizu Trebnjega skromno proslavili zmagoviti zaključek de1, na asfaltnem odseku avto ceste. Delovni polet mlad.nskih delovnih brigad, delavcev, inženirjev in tehnikov, šoferjev !n investitorjev pa ni po petkovi in sobotni zmagi na cje-sti nič manjši. Nasprotno, vzdolž nove ceste vlada nezmanjšana živahnost. Skoraj vse brigade, ki bi morale oditi v soboto 1. novembra domov, želijo ostati na cesti do njene otvoritve Vse hiti, cfa bi bila nova cesta, ki jo ho odprl predsednik republike maršal Tito, čim lepša, čim popolnejša. Karlovška mladinska brigada 9-krat udarna! Na sestanku Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad 23. oktobra v Otočcu je bilo sklenjeno, da na temelju doseženih uspehov v drugi dekadi meseca oktobra dobj prehodno zastavo glavnega štaba IV. Karlovška brigada »Ivica Gojak«, ki je bila hkrati s tem že deveti* proglašena za udarno. Petič je bilo za udarne proglašenih 19 brigad, štirikrat 10 brigad, trikrat 1 brigada, dvakrat 24 brigad, enkrat pa ena brigada. Za izredne dosežene uspehe prj delu je glavni štab posebej pohvalil 45 brigad. Z izredno požrtvovalnostjo vseh graditeljev je največja letošnja delovna obveza jugoslovanske mladine uresničena. V rekordnem času kratkih 8 mesecev je bilo zgrajenih 80 km najmodernejše ceste. Zvedeli smo, da pripravljajo graditelji skupno s predstavniki Glavnega štaba, gradbenih podjetij in najvišjih predstavnikov državnega in političnega vodstva Slovenije za otvoritev nove ceste veliko slavje, ki bo v Novem mestu. Ze drugič se bomo letos zbrali v dolenjski metropoli, tam, kjer so se pred 8 meseci zbrale prve mladinske brigade pred začetkom velikega dela. Prezgodaj je še, da bi lahko podrobneje poročali o podrobnostih tega slavja, zvedeli pa smo, da se bo na osrednji proslavi zbralo nad 6 tisoč brigadirjev, veliko število mladine iz vseh slovenskih okrajev in prav gotovo več kot 10 tisoč ljudi iz vseh krajev Dolenjske. V Novem mestu bo odprta velika razstava fotografij iz dela in življenja v brigadah, v vseh naseljih pa bodo še posebne proslave z okoliškim prebivalstvom vred. O vsem tem bomo še poročali. Družabni prostori v mladinskih naseljih Da bi se fcudii nadalje društveno in zabavno življenje brigadirjev v mladinskih naseljih lahko razvijalo po načrtu in nemoteno, so mladinci za družabne prostore izkoristili! barake, v katerih so prej bile brigade. Kajti vreme ni več primerno za tovrstno udejstvo-vanje na prostem. V mladinskem naselju »Boris Kidrič* v Kronovem so brigadirji prav lepo in ukusno uredili svoj prostor z raznimi risbami, s fotografijami in z lepo izpisanimi parolami. Prostor je opremljen tudi z mizami, stoli in prti, tako da je prav privlačen ln domač. V njem je razglasna .postaja in gramofon s ploščami, knjižnica, šahovske deske, časopisi jn revije. Prostor je vsak večer poln do zadnjega kotička, razglasna postaja pa predvaja glasbo 7.,-> zabavo in ples. Podobne prostore si u tudi naselja v Mačkovcu, kitju, Šentjurju in vzdolž vse trase, Sveti naselij so ukrenili vse potrebno za nabavo peči, da bodo prostori lahko tudi ogrevani. M. F. 2e v prvih brigadah na avto cesti, aprila meseca, so se mladinci ilvo zanimali za tečaje avto-moto zveze, ki so se tiste dni začeli. Da bi delo lega področja tehnike bilo čimbolj uspešno, strokovno In pedagoško, da bi mladinri lahko obvladali tehniko vožnje In teoretični del programa, je glavni Štab mladinskih brigad skupaj z avtomoto zvezo Jugoslavije podvzel potrebne ukrepe za nemoteno in intenzivno delo tečajev. V ta namen je bilo nabavljenih 14 motociklov »Puch« 175 ecm, 2rt motociklov »Moped« 50 ccm. 32 koles in 1 avto »Mercedes 170 V«, Pod strokovnim vodstvom inštruktorjev prj glavnem štabu: Lada Košička. Srečka Nograška In Bruna Amerla ter s sodelovanjem drugih stro- kovnjakov so vsi tečaji začeli s programskim delom. Brigadirji so pokazali izredno zanimanje za tečaje in so z največjo pozornostjo poslušali predavanja. Zato tudi uspeh nI izostal: izpite iz vožnje je opravilo 20.22» brigadirjev in sicer: 5.17S kiMesarjPv. 10.113 motoristov, 4.5 »5 motociklistov, 446 avtomobillstov in 38 traktoristov. Mimo že omenjene skupine inštruktorjev avtomoto zveze Jugoslavije je v vseh 17 mladinskih naseljih poučevalo teorijo in prakso 50 učiteljev n-'-radirJi so razen vozil In strokovnega esebjs ': na razpolago 20.356 izvodov raznih strokovni' isov, knjig in brošur, kar jim je pomagalo io z uspehom obvladali po programu predv: > snov. MARKO FILTPOVIC Kopica dobri Ribanje asfaltne ceste ni sramotno delo, brigadirji so se ga vedno lotili s posebnim veseljem, posebno zadnje dni v minulem tednu, ko je bilo tudi to delo končano... Iz asfaltne baze v Trebnjem se ne kadi več Zadnjič smo na kratko poročali o letošnjem v. prvenstvu Dolenjske v atletiki, tokrat pa prinašamo rezultate tega prvenstva ln obenem tudi rezultate prvenstva okrajne zveze »Partizan« Novo mesto, ki je bilo izvedeno v okviru prvenstva Dolenjski. Na splošno so bili letos doseženi veliko boljši rezultati kot na IV. prvenstvu v Kočevju. To je razumljivo, ker je v obdobju od zadnjega prvenstva dolenjska atletika napravila velik korak naprej. Novi rekordi so bili pričakovani, lahko pa rečemo, da so dolenjski atleti sposobni še za večje uspehe, žal pa v nekaterih disciplinah bolj redko tekmujejo.Prav zato sedanji rekordi Dolenjske v tekih na 200. «00, 1500,3000 in 5CO0 rrretrov, v obeh štafetah, v nekaterih metih in še posebej v nekaterih ženskih disciplinah, NISO VIŠEK ZMOGLJIVOSTI DOLENJSKIH ATLETOV, in bodo zato prav gotovo že v začetku prihodnje sezone izboljšani. ♦ Asfaltna baza v Trebnjem s svojimi 120 delavoj in tehniki je ustavila svoje stroje in mešalce. To je največje tovrstno podjetje v Jugoslaviji, letos pa tudi v vsej Evropi. Od julija, ko je začela z delom in do nedavna, ko je prenehala, je v 85 delovnih dneh pripravila v šestih velikih me- šalnikih z vsemi potrebnimi pomožnimi stroj; 56.000 ton asfaltne mešanice ali povprečno 660 ton na dan. V-lepih dneh je bilo na traso avto ceste vgrajenih tudi čez 1000 ton asfalta, po zaslugi izredne prizadevnosti delavcev, šoferjev in požrtvovalnih mladinskih delovnih brigad. Ce vzamemo za merilo vrednosti posameznih rezultatov na letošnjem prvenstvu finske tablice, potem moramo dati prednost rezultatu Dergancu v teku na 1500 in 3000 metrov. Derganc je s temi rezultati dosegel lep uspeh, moramo pa dodati, da ima sam že boljše rezultate na teh progah (na 1500 m pod 4 minutami, na 3000 m pa pod 9 minutami — dosegel pa jih je letos v JLA) in da -je zato izboljšanje sedanjih dolenjskih rekordov na teh progah samo vprašanje časa. Ce izbiramo najuspešnejie atlete letošnjega prvenstva, prav tako ne smemo oorsbiti na Torkarja (Kocev- 54,4, 2. Grmovšek (N. m.) 54,7, 3. Žagar (N. m.) 56,3. Tek 800 m: 1. Groznik (N. m.) 2:06.6, 2. Stebernak (Krško) 2:11,6. 3. Radmano-vič. Tek 1500 m: 1. Derganc (Nm) 4:09.3 2. Groznik (Nm) 4:11.0. 3. tlzan Kočevje 60.2. Skok v višino: 1. Kotnik 138 cm, 2. Gantar 135, 3. Zorko (vse Nm) 130 cm. Skok v daljino: 1. Hude (Nm) 473 cm, 2. Križman (K) 394, 3 Gašperšič (Nm) 394 cm. Met diska: 1. Kotnik (Nm) 28.71. 2. Smola (K) 25.22. 3. Vidmar (Nm) 22,09. Met kopja: 1 Vidmar (Nm) 31 m, 2. Može (Nm) 28.80, 3. Smola (K) 25,90. Met krogle: l. Kotnik 10,31 m. 2 Vidmar (Nm) 9,02. 3. Smola N (K) 8,1« m. VRSTNI RED V MOSTVENEM PRVENSTVU: 1. PARTIZAN NOVO MESTO 226 TOČK. 2. PARTIZAN KOČEVJE 205 TOČK, 3. PARTIZAN ČRNOMELJ S9 TOČK. PO V. PRVENSTVU DOLENJSKE V ATLETIKI Vesel (K) 4:24,3. Tek 3000 m: 1. T>?rganc (Nm) 9:07,1, 2. Vesel (K) 9:30,9, 3. Brajer (Nm) 9:49,4. Štafeta 4x100 m: 1. Partizan Kod. 46,5, 2. Partizan N. m. 47,4. Štafeta 4x400 m: 1. Partizan Novo mesto 3:37,6, 2. Partizan Koč. 3:52.9. Skok v višina: 1. Potrč (Nm) 173. Učitelj in medved Ko se je učitelj Tomislav Gavrlović vračal iz Novog Pazara v svojo vas Grubetič, je na poti skozi hosto nenadoma srečal medveda. Zverina je besno napadla Gavri-loviča, vendar se je nekako izognil prvemu napadu in začel bežati, medved pa za njim. Do vasi je bilo še dva kilometra. Na srečo so ta tek na »Plavajoči krožnik« pravijo temule čolnu, ki je bil razstavljen na svetovni razstavi v Bruslju. Gre za motorni čoln brez kljuna ln krme, namenjen pa je seveda le ribičem z globokimi žepi. Nosi lahko 7 ljudi, opremljen je z dvema motorjema, s podvodno televizijo, ultrazvočnim aparatom za merjenje globin, z malim radarjem za plovbo v megli in s sonc nikom .. . življenje in smrt opazili kmetje iz Grubetičev in v zadnjem trenutku rešili svojega učitelja pred razjarjenim medvedom. Omejeno število gostov Indijska vlada je izdala odlok. Iri omejuje velike svadbe in pojedine. Po prejšnji odločbi je bila dovoljena pogostitev do 100 gostov, po novi pa le 50. Bilanca podmorske vojne V Bonnu se je sestalo 2.000 častnikov nemške podmorni-ške flote iz druge svetovne vojne. Izračunali in objavili so podatke o razdejanju, ki so ga povzročile nacistične podmornice. V nemških podmornicah je bilo skupno 39 tisoč članov posadke, od tega jih je izgubilo življenje 32 tisoč. Nemci so imel; 993 podmornic, od katerih je bilo 630 potopljenih, 153 jih je prišlo v roke zahodnih zaveznikov, "v215 pa so jih uničile posadko same. Nemške podmornice so med vojno potopile 6 letalonosilk. 6 križark, 134 rušilcev in manjših vojnih ladij ter 2779 trgovskih ladij. Predsednik ObLO Črnomelj, tovariš Janez Zunič, pozdravlja tekmovalce V. prvenstva Dolenjske v atletiki je), ki je trikratni prvak in tudi njegovi rezultati so zelo dobri. Naj omenimo, da sta Torkar ln Hudetova edina dolenjska atleta, ki sta uvrščena med olimpijske kandidate, torej med kandidate sa državno reprezentanco za Ol mpijske igre v Rimu leta 1960. Pri ženskah je bila za najuspešnejšo tekmovalko prvenstva proglašena Hudetova, ki je po finskih tablicah dosegla največ točk za rezultat teka na 800 m. Tudi Kotnikova, ki je osvojila kar »tiri prva mesta, sodi med najuspešnejše tekmovalke letošnjega prvenstva. Rezultati V. prvenstva Dolenjske v atletiki: MOŠKI: Tek 100 m: 1. Torkar (K) 11,3. 3 Bi žal (K) 11.S, 3. Zaletel (N. m.) 11.8. Tek 200 m: 1. Torkar (K) 23,6, 2. Zaletel 24,5. 3. Blžal Saša (K) 24.« Tek 400 m: 1 K^nic (Ki 2. Pucelj (K) 173. 3. Bavdek (Nm) 170 cm. Skok v daljino; l. Torkar (K) 871 cm. 2. Zurc (Nm) 632, 3. Pucelj (K) 624 cm. Skok s palico: 1. Adami« (K) 340 cm. 2. Bavdek (Nm) 3J0, 3. Pucelj (K) 290. Troskoki 1. Pucelj (K) 13.09 m, 2. Cihal (K) 12,42, 3. Spilar (Nm) 12.3(1. Met krogle; 1. Potrč (Nm) 12,34, 2. Cihal (K) 12,24. 3. Koncllja (K) 9,59. Met diska: 1. Cihal (K) 41 m, 2. Bižal (K) 34.15 3. Potrč (Nm) 33,35 m. Met kopja: 1. Knsteltc Ivan (Cm.) 55.96. 2. Sp'lr.r (Nm) 48,76, 3. 2agar (Nm) ♦5.20 , ŽENSKE: Tek 100 m: i. Kotnik (Nm) 13,7, 2 Gole (K) 14.5. 3. Carman (Crn.) 14,6. Tek 200 m; l. Hude (Nm) 28.2, 3. Goršin (Nm) 29,4, 3. Gole (K) 31,3. Tek 800 m; 1. Hude 2:30,7. 2 Goršin (Nm) 2:34,0. 3 Kukman, (Nm) 2:39. Štafeta 4x100 m: i, Partlznn Nnvo mwto 50.2. 2 Par. V moštvenem tekmovanju 9e po sklepu tekmovalnega žirija niso upoštevale točke, ki jih bi za novomeško ekipo dosegel Groznik, ki je tekmoval le kot posameznik. Pri moških so bili kočevski atleti boljši od novomeških. Kočev-ci so doseigli 145 točk. Novome-ščanj pa r24 točk. Zmago v mošt- venem tekmovanju ln pokal Atletske zveze Slovenije le novomeškemu Partizanu priborila zelo dobra ženska ekipa, ki je bila za 42 točk boljša od ženske ekipe kočevskega Partizana. Uspeh novomeških atletov je tem večji, ker ekipi, tako moška kot ženska, nista nastopili kompletni. Pri moških so manjkali Dolenc. Gabrijelčič, Bele in Robar. orl ženskah pa Polenškova. V tekmovanju za prvenstvo Okrajne zvez e Partizan so bilt doseženi naslednji rezultati: MOŠKI 100 m: Zaletel 11.8, Mazntk 11,9 (oba Nm), Samec (Krško) 11,9: 200 m: Zaletel (Nm) 24.5, Samec (Krško) 24,7. 2agar (Nm) 25.1: 400 m: Grmovšek (Nm) 54,7. 2agar (Nm) 56,3. Moljk (Crn.) 62,7: 800 m: Groznik (Nm) 2:02,6, Stebernak (Krško) 2>Iil,6, Tratar (Nm) 2:14.3-1500 m: Derganc (Nm) 4:09,3. Groznik (Nm) 4:11,0, Stebernak (Kr.) 4:27,6; 3000 m; Derganc (Nm) 9:07,1, Brajer (Nm) 9:49.4 Lah (Nm) 9:56,8. Stareta 4x100 m: Partizan N. mesto 47,4, Partizan Črnomelj 50.5. Štafeta 4x400 m: Partizan Novo mesto 3:37.6. Višina: Potrč (Nm) 173 cm. Bavdek (Nm) 170, 2unič (Cm.) 160 cm. Daljina: Zurc (Nm) 633 cm, Spilar (Nm) 606 cm. Samoc (Krško) 569 cm. J Itatov Troskok: Spilar (Nm) 12,31 m, Samec (Krško) 11,83. Grmo šele (Nm) 11, 75. Skok s palico: đav-dek (Nm) 3io cm. 2unič (Crn.) 255. Potrč (Nm) 235 cm. Met krogle: Potrč 12.34 2agar (oba Nm) 9.49. Vrtačnik (Crn.) 9,48. Met diska; Potrč 33,35 Spilar (oba Mm) 30.53 Amšek (Krško) 26.97. Met kopja: Kastelie (Cm.) 55.96. Spilar (Nm) 48,76, 2agar (Nm) 45,20. 2ENSKE 100 m: Kotnik (Nm) 13,7, Carman (Cm.) 14.6, Gašperšič (Nm) 14,7; 200 ni; Hude 28,2, Goršin 29,4, Kukman 31.S (vse Nm); 809 m: Hude 2:30.7. Goršin 2:34,0 Kukman (vse Nm) 2:39.0. Višina:'Kotnik 138, Gantar 135, Zorko (VSA Nm) 130 cm. Daljina: Hude 473 cm. Gašperšič 394, Tvrdi (vse Nm) 364 cm. Met diska: Kotnik 28,71 m Vidmar 22,09 (obe Nm). Met krogle: Kotnik 10,31 m Vidmar (obe Nm) 9,02, 2unič M. (Crn.) 7,54 m. Met kopja: Vidmar 31 m. Može (obe Nm) 26,Eo m. F. M. Okrogle »ZBOGOM, VOKOPvA< »Vi bi torej radi dali oq as spričo izginotja vašega moža. Kdaj ste ga pa zadnjič videli?« »Na zaslonu televizijskega aparata, ko je prejemal glavni dobitek loterije. Na knvcu je še pomahal in rekel: .Zbogom, moja ljuba pokora', kar je gotovo veljalo meni.« GLASBENE TEŽAVE »Slišimo, da ste se začeli učiti klavir v svojem petdesetem letu. Ste imeli pri tem kake posebne težave?« »Pa še kakšne — s sosedi.« JESENSKA »Ti, kam pa gre tvoj kolega iz pisarne vsako popoldne proti goricam?« »Oh, to je tako imet hono-rarec, da se je dal najeti za straŠUb v vinogradu, kjer odganja ptiče!« Ob dežju Ouy de Maupassant: Gospodična Cicifuj O Da bi se izognil sleherni razpravi, vsakemu ugovoru in sumu pristranskosti, je ženske razporedil po velikosti njih postav ln se zapovedujoče obrnil na najvišjo: »■Kako ti je ime?« Odgovorila je s povzdignjenim glasom: »Pamela.« Tedaj je razglasili: »Številka ena, Pamela imenovana, Je dodeljena poveljniku.« Zatem je drugo, Blondino, objel v znak svojega osebnega lastništva, debelo Aman-do je izročil poročniku Ottu, Evo ali Paradižnik dal podporočniku Fritzu. najmlajšo izmed vseh, Rachelo, pov*em mlado rja-voflasko, z očmi črnimi kakpr oglje, Židovko z zavihanim nosom, ki je pričal, da vse pripadnike njenega rodu označuje zakrivljen nos, pa je določil najmlajšemu častniku krhkemu markizu Wilhelmu d'Eyriku. Vse po vrsti so bile zaie ln zalite, obraze so imele neizrazite, druga drugi so bile podobne po obnašanju in polti, pač zaradi dnevnega opravljanja ljubezni in zavoljo 3k**pne*a življenja po javnih hišah. Trije mladi častniki »o rekli, da hočejo takoj odvesti vsak svojo žensko, češ, da jim morejo ponudi ščetk in mila za umivanje, da se morejo pripraviti, stotnik pa ee je temu modro uprl, trdil je, da so dovolj snažne in da morejo sesti za mizo ln da bi se ti»te, ki bi odšle v zgornje sobe, vrnile preveč spremenjene in motile ostale pare. Njegovo izkustvo je obveljalo. Predali so «e le nestrpnemu in pogostemu poljubljanju. Hipoma je začelo Rachelo dušiti, zakaš-ljala je, prišle sq Ji solze in. skozi nosnice je izpuhnila dim. Ko jo je markiz poljubil, ji je puhnil v usta močan tobakov dim. Ni se razjezila in ni rekla besede, pač pa se je zastrmela v svojega gospodarja s tihim besom, ki ,9e ji je prebudil v globini njenega črnega očesa. Sedeli so. Bila je podoba, da je poveljnik navdušen. Z desnico je objel Pamelo, z levico pa Blondino. in izjavil, ko je ra/.vii.il svoj prtič: »Vaš domlslek Je čaroben, stotnik!« Poročnika Otto in Fritz sta bila olikana kakor da sta v družbi gospa in boljše družbe, zato nista mnogo vznemirjala svojih »o-sed, pač p« je baron von Kelweingstetn, razvraten in razuzdan človek, sij al od razpoloženja in spuščal spolzke besede, da mu je venec rdečkastih kodrov kar gorel. Dvoril je v poren*ki francoščini in svoja b:lo-garska laskanja dekletom je pljuval skozi odprtino, ki sta jo povzročila dva zlomljena zoba, zato jih je vsakikrat pospremil e pravo slinasto točo. Dekleta na hvalo niso nič razumela, pamet se jim je po vsej priliki prebudila le, kadar je izkašljal nespodobne besede, neotesane rečenice, in jih popačil s svojim naglasom. Tedaj so se začele na en mah vse smejati kakor nore, padale na trebuhe svojih sosedov in ponavljale izraze, ki jih e baron začel zdaj nalašč maličiti, da bi z njimi povedal grdobije. Po mili volji ao jih bruhale iz »ebe, kajti prve steklenice vina so Jih opijanile, njihova prava narava je zaživela in odprla vrata navadam, poljubljale so brke na desni in brke na lovi, stiskale moške roke, kričale iz vsega grla. pile kar počez iz kozarcev in prepevale lahke francoske pesmi ter drobce nemških popevk, ki so se jih naučile v svojem dnevnem *tiku s sovražnikom. Kmalu so se razdivjali tudi moški, razvnela so jih ženska telesa, ko so se začela razkazovati prod njihovimi očmi in tako blizu njihovih rok; zatulili so in razbijali posodjo, ki so jim ga podajali ravnodušn1 vojaki, stoječi za njihovimi hrbti. Edino poveljnik je ostal zadržan. Gospodična Ciciiuj je vzel Rachelo na svoja kolena in ji hladno razvnemajoč se zdaj besno poljubljal ebenovinaste kodrčke na njenem vratu in ji iz tesnega presledka med obleko in poltjo vsrkaval milo toploto telesa in neopredljevi vonj njene človeškosti, zdaj zopet jo j6) pobesnelo ščipal skozi obleko, da je vselej zakričala, kajti obsedla ga je divja krutost, kakor je prihajala iz njegove potrebe po pustošenju. Večkrat jo je prijel z obema rokama in jo vlekel k sebi, kakor da bi jo hotel spraviti vase, svoje ustnice je dolgo časa pritiskal na svrža usta mlade Židovke in jo poljubljal, da sta oba izgubljala sapo, potem pa jo včasih nenadno tako globoko ugriznil, d;i se je dekletu pocedila kri po bradici in ji slekla na bluzo. Znova ga je strmo pogledala v obraz ln mu med brisanjem krvi zamrmrala »To boš poplačal, da veš!« Zasmejal se je, njegov smeh je bil okruten. Odgovoril je: >Sevoda bofl) plačni.« Postregli so s posladkom, natočili so šampanjca. Poveljnik je vstal in nazdravil z enako resnim glasom, kakor bi vzdignil kozarec v zdravje cesarice Avguste: »Nazdravljam našim damam!« Začela so je vr,;1 i zdravic, to so bili pozdravi priljudnih starih vojakov in pijancev, v svoje besede so mešali nesramne Salo in zaradi neznanja jezika še povečavah njihovo nespodobnost. Drug za drugim so se vzdigovaii, prizadevno so duhovičili in se trudili, da bi bili šegavi. Ženske so bilo že majave od vina, oči so jim bile že motne in ustnice razmehčane, vsakikrat so razburjeno ploskale. Stotnik je hotel po vsej priliki vrniti priljudno obliko divji zabavi, zato je Se enkrat dvignil kozarec in izjavil: »Nazdravljam naši zmagi nad ženskim srci!« Poročnik Otto, podoben medvedu iz Črnega lesa, pa je rkočil pokonci razvnet in prepojen s pijačo. Pijani patriotizem ga je tako prevzel, da je zakričal: »Nazdravljam naši zmagi nad F aneljo!« Ženske so utihnile, čeprav so bile že opite, in Rachel je vsa drhtela, ko se je okrenila in rekla: »Da veš, poznam Francoze, ki bi ,jred njimi ne smrl reči tega!« Malega markiza je vino Izredno raz-položilo, še vedno je drSal Pacheln na kolenih in bruhnil v smeh. »No, no, no, kar se mene tiče, jih še nikoli nisem srečal Hrz ko so pokažemo, zbežijo ko zajci.« Deklica mu le razkačena vrglR v obraz; »Lažeš umazanec!« Za trenutek se je zastrme! v njene svetle oči, kakor je strmel v oči nn portretih, preden jim jo z revolverskimi streli preluknjal platno, potem pn hrunnil v smeh' a