O soboto 6. septembra ob Zl. uri: ueiik narodni zbor
v Rodrisaez Pefia 361, a proslavo rojstnega dne Kralja Petra II.
SLOVENSKI UST
COBREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1561
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in sa celo
leto S arg. 6.—; ta pol leta 3.60. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración:	GRAL.
CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Ano (Leto) XII. BUENOS AIRES, 5 DE SEPTIEM BEE (SEPTEMBRA) DE 1941 Niim. (Štev.) 31 I POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva.
Strahovito preganjaje Slovencev
IZVIRNO POROČILO O NEMŠKEM DIVJANJU PROTI NAŠEMU NARODU V SLOVENIJI — NACISTI HOČEJO POPOLNOMA IZTREBITI SLOVENCE Z NJIHOVE RODNE GRUDE — HITLER UKAZAL “NAPRAVITI SLOVENSKO ZEMLJO SPET NEMŠKO” —
IZGONI, ARETACIJE, SADISTIČNA PREGANJANJA IN ZAPLEMBE IMETJA
Naš kralj Peter II. obhaja v soboto 18. obletnico svojega rojstva. Totaitarni napad na našo zemljo je naš.ga vladarja primoral zapustiti rodno grudo, da se iz tujine bori za svobodo svojega naroda, kakor sta se borila njegov ded in njegov oče. Jugoslovani vidijo v svojem mladem vladarju simbol svojega državnega edinstva in znamenje svojega novega in lepšega narodnega vstajenja ter mu želijo ob njegovem rojstnem dnevu srečno in dolgo življenje za blagor naroda in države. Toplim željam, ki jih bo v svojih srcih izražal narod doma, se bede pridružili tudi naši izseljenci iz Buenos Airesa in okclice, ki bodo rojstni dan kralja Petra H. proslavili v družji argentinskih prijateljev naše države na zboru, kateri ho v sobote 6. t. m. zvečer v d orani “La Argentina”, ulica Rodríguez Peña 361.
Dve leti vojne
Dne 1. septembra sta minuli dve leti, odkar je nemški narod začel novo zavojevalno vojno z namenom, da podjarmi predvsem slovanske narode v Evropi ter razširi potem svojo oblast tudi drugod po S/etu. Hitler je bil v ta namea izdeal načrt, ki ga je brez prikrivanj obrazložil v knjigi “Mein Kampi”. Njegovi napuha polni nauki o nemškem nadčloveku, ki je od bogo/ iz/oljen, da bo gospodoval ostalim manjvrednim narodom, je postal v Nemčiji evangelij in temelj za vzgojo mladine.
Zunanjemu svetu je nemška diplomacija hinavsko razlagala, da je “Mein Kaihpf’ nastal v času, ko Hitler še ni bil odgovorni vodja nemškega Reicha, marveč je kot opozicionalec čepel v zaporu. Hitler sam ie svoi program začel izvajati z ve i io previdnostjo in demonsko spre nostjo. žrtve, ki si jih je bil izbral, je omamljal s pakti prijateljstva in z laskavimi izjavami, konservativne kroge v Angliji in drugod je zmedel s protikomunističnimi izpadi, med narode je sejal seme zdražbe in države je razdvajal s hinavskimi obljubami. Ko se mu je posrečilo brez prelivanja krvi “osvoboditi” avstrijske Nemce in Sudete, je sklenil preiti v napad proti Slovanom. Prvi poskus proti Čenos ovaški mu je lepo uspel s pomočjo laži in francoske ter angleške lahkovernosti. Potem je prišla
Na Cvetno nedeljo, dne 6. aprila 194i, so nemške sile prekoračile ju-gos ovansko mejo in bombardirale Beograd. Za slovensko ozemlje je bila vojna kot taka v petih dneli končana, ker je jugoslovanska vojska dobila od svojega vrhovnega po-veljništva ukaz, naj slovensko ozemlje izprazni in se umakne na jug.
Zato slovensko ozemlje in slovensko prebivalstvo od neposrednih vojnih operacij ni utrpelo občutne škode. Prava katastrofa in pravi pekel se je za slovenski narod začel po zaključenih vojnih operacijah, ko so
Nemci zasedli tri četrtine slovenskega ozemlja
I (ostali del so zasedli deloma Italija-! ni, deloma Madžari).
Kar se dogaja na slovenskem ^ozemlju od trenutka nemške zasedbe, ni navadno vojno plenjenje, zapiranje, izkoriščanje prebivalstva. Naloga in namen zasedbe ni nič več in nič manj kot
izkoreninjenje slovenske narodne b tnosti,
slovenske kulture, slovenskega jezika iz slovenskega ozemlja in takoj-
| šnje brezobzirno ponemčenje vsega tega ozemlja.
Vse, karkoli se je dogajalo od 10. aprila 1941 do danes na slovenskem | ozemlju, zasedenem po nemških četah in pod nemško civilno upravo, služi enemu samemu glavenmu namenu: slovenski narod je treba iz-! brisati z obličja zemlje. V luči tega namena, ki ga ima nemška zasedba slovenskega ozemlja, bomo razumeli vse posamezne dogodke, ki se tam odigravajo, in njih povezanost v enoten sistem.
URADNE NEMŠKE IZJAVE
1. Gaurat Franz Steindl, ki je bil z odlokom od 10. maja t. 1. postavljen za voditelja z istim odlokom ustanovljene politične organizacije nemškega narodnega, socializma na slovenskem Štajerskem, ‘ ‘ Steirischer Heimatbund”, je izjavil, da je dobil od Hitlerja po\elje:
“Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!”
(Napravite mi to ozemlje spet nem-;ško).
j 2. Isti Franz Steindl je na proslavi, ki jo je priredil “Schwäbischer Kulturbund” v Mariboru, v dvorani * v
i “Union”, izjavil, da bo najlepša ura njegovega življenja takrat, ko bo Gauleiter mogel stopiti pred Fiihrer-ja in mu javiti: “Moj vodja! Nekoč ste mi naročili, naj Spodnjo Štajersko napravim nemško. Spodnja Štajerska je nemška”.
3.	“Štajerski gospodar”, glasilo nemške propagande med slovenskim kmečkim ljudstvom, (Maribor, dne
, 3. maja 1941, št. 1, str. 4, kolona 3), piše: “Pričakujemo, da... bodo vsi brez pridržka vstopili v ‘ ‘ Steirischer Heimatbund”. Kdor ostane izven “Heimatbunda”,.......izven narod-
ne skupnosti, ne bo imel več obstanka na Spodnjem Štajerskem”.
4.	Gauleiter za Spodnjo Štajersko dr. Siegfried Ueberreiter je izdal dne 2. maja 1941 “odredbo o okrepitvi nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem”, katera določa:
“V dopolnitev moje odredbe z dne 22. aprila 1941 o okrepitvi nem-
na vrsto Poljska, kateri je imela slediti kot tretja žrte/ Ru:ija. Glede Poljske pa so se Hitlerjevi računi izjalovili. Ko je angleški poslanik v Berlinu opozoril von Riben-treppa, da bo Anglija šla v vojno, če fco Nem ija napadla Poljsko, se mu je rajho,ski zunanji minister smejal v obraz: Vi, Angleži, ne boste šli nikoli v boi zaradi Poljske! Hitler je račanal s tem kot z gotovim dejstvom. Poljsko pomendram s svojimi motoriziranimi divizijami, si je mislil, potem pa udarim na bojševike in me bodo angleški konservative' še proslavljali 1 ot rešitelja civilizacije pred ruskim sovjetskim komuni mom. Z zasužnjen jem Slovanov dobim v roke izborno delovno si o, ogromne zaloge sirovin in vsemu svetu bom mogel narekovati svojo voljo.
Kakor smo že re' li, se je Hitler v teh računih vštel. Anglija in Francija sta šli zaradi Poljske v vojno. Iz strahovitih ki šč, ki se pretile Nemčiji, se ie Hitler zral iomuzniti s tem, da je Rusiji ponudil sklenitev prijateljske pogodbe. Ker še niso bili dovolj pripravljeni za boj in ker so sumili, da bode Angleži in Francozi za Maginotovo obrambno črto mirro g edali, ka o se bosta Nemčija in Rusija klali, so Rusi ponudbo spre j eh Francijo in cele vrsto drugih držav je nemška vojska brž pomendrala, druge države pa so razni Ouislingi za osebne koristi prodali Nemcem v suženjstvo. Za Anglijo, ki je ostala sama na bojnem polju, je nastopila huda ura V tistih težil ih časih, ko so prijatelji svobode in pravice treprtah za usodo Velike Britanije in idealom čl sveča1’stva, je Hitler ponudil Angliji mir in s tem dokazal, da so bile njegove demago-gične fraze o “sveti vojni proletarskih držav proti plutokra iji” sama laž in da je njegov prvi namen za-sužniti Slovane. Hotel se je vrniti k prvotnemu načrtu, ki so mu ga bili
Angl ž pokva iii z vstepom v vojno, ko je napadel Poljake. Velika Britanija se ni dala zapeljati in je z občudovanja vredno možatostjo vzdiž Ja strahovite napade rajhov-skega letalstva, ki je hotelo kaznovati angleško trmo. Nemški načrti za toliko krat napove, aio ‘ ‘ kazensko ekspedicijo” proti Angliji se niso megli izvršiti in tudi poskus zavzetja Suškega prekopa ter izločitve angleških sil iz Sredozemlja so se izjalovili, čeprav se je Hitlerju pos ečilo za oje/a i BaL.an in izri-ni.i Angleže iz Evrope. Tedaj je spet pos iusil priti do sporazuma z Veliko Britanijo na račun Rusije. Svojega naj zvestejšega sodelavca, Hessa, je poslal z avionom naravnost v Anglijo, da ponudi mir, ki naj bi Nemci i dovolil, da svojo “protiplutokratično” vojno spremeni v “protikomunistično” vojno. In spet se je vštel glede Anglije, kakor se je bil vštel v slučaja Poljske. Anglija jr Rusijo opzozorila na ne-varn:st in takoj sklenila z njo vojaško zvezo, ko je Hitler vrgel proti njej svoje divirije. Demokratični svet, in predvsem slovanski svet, je z .trep tal v napetem pričakovanju: Ali bo Rusija mogla vzdržati napad doslej povsod zmagovitih totalitarnih zavojevalskih trum. V Berlinu so računali, da bodo v “par tednih”
v Lenrrgradu, Odesi in Moskvi, Danes še niso. Vsak dan bolj je Hitler prepričan, da je v Rusiji vgriznil v kost, ki je zelo trda in ki ga utegne še zadaviti. Kakor razjarjen pes je zač d divjati ter se obupno zaganja proti ruskim če lam s svojimi divizijami, ki jih brez usmiljenja pošilja v smrt. Zadnja poročila naznanjajo, da so Rusi predi v protinapade in v središču fronte potiskajo totalitarno vojsko nazaj. Hitlerjeva togota se utegne spremeniti v obup, ki bo začetek konca tevtonskega divjaštva. S takimi tolažilnimi izgledi stopa vojna v svoje tretje leto.
j ške narodnosti na Spodnjem Štajer-¡skem, odrejam na podlagi meni podeljenega pooblastila:
“Službeno mesto pooblaščenega državnega komisarja (Reichskomi-sar) za okrepitev nemške narodnosti v'Mariboru je pooblaščeno zapleniti in zaseči premoženje pripadnikov in juridičnih oseb prejšnje jugoslovanske države. Ta zaplemba in zasega se izvrši v korist Reichsgau-a Steiermark na razpolago državnega komisarja za okrepitev nemške narodnsti”. (Verord-nugs- und Amts-blatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteier-mark, Marburg, 6. Mai 1941, Num-mer 8).
5.	Nemške oblasti na Spodnjem Štajerskem so izdale odlok, po katerem v bodoče slovenske pridige in slovenske pesmi v cerkvah niso več dovoljene. (“Slovenec” z dne 18. maja 1941, št. 117, str. 4, kolona 4, l“Iz Spadnje Štajerske”).
DEJANJA NEMŠKIH ORGANOV
Aretacije in progon vseh zaplemba slovenske zemlje
1. SLOVENSKI ŽUPANI IN SLOVENSKO IZOBRAŽENSTVO
Žrtve iz teh vrst so posebno številne. Med drugimi so bili aretirani j in zaprti:
V	MARIBORU: župan dr. Juvan i Alojzij, p.džupan Franjo žebot, vsi člani mestnega sveta razen dveh, večina profesorjev srednjih šol, vidnejši zdravnici, odvetniki in drugi. Skupno štev J j aretacij, ki so se začele na Veliki petek, dne 11. aprila t. L, in so se stopnjevale tekom velikonočnih praznikov in pozneje, znaša najmanj dva tisoč.
V	CELJU, kjer so se aretacije začele v noči od 15. na 16. aprila, se se računa štev.lo aretiranih na 500. Med drugimi so aretirali ’senatorja in bi/šega celjskega župana Alojzija Mihelčiča, edvetnika dr. Alojzija Ogrizeka, zdravnike, odvetnike, profesorje in sodnike, med njimi tudi predsednika okro_nega sodišča dr. Vidoviča.
V	PTUJ d je bil aretiran župan dr. Alojzij Remec poleg odvetnikov dr. Fermevca in Šalamuna, notarja dr. Mal.žiča in drugih vodilnih slovenskih mož.
Ravno tako se je zgodilo z vodilnimi slovenskimi možmi na deželi: župani, učitelji, odvetniki, zdravniki, bivši naredni poslanci, člani banskega sveta, vodilni kmetje in prosvetni delavci so bili aretirani. Tako na pr. niso prizanesli niti staremu dekanu dekanije Stari trg pri Slovenj gradcu, mnsgr. Francu Mešku, znanemu slovenskemu pisatelju, čigar spisi so prevedeni tudi v druge jezike. Zatrjuje se da so nemški organi zaprli ali izgnali iz področja slovenske Štajerske preko 130 zdravnikov. Mnogim slovenskim zdravnikem so odvzeli njihov instru-mentarij in jim tako onemogočili zdravniško prakso. Slovenskim odvetnikom na slovenskem ozemlju, ki so ga Nemci zasedli, je odvzeta pravica izvrševanja odvetniške prakse.
vodilnih slovenskih mož, in slovenskega premoženja
Vse njihove pisarne so zasedene in predane advokatom nemške narodnosti. Pripominjamo, da je od skupnega števila odvetnikov na slovenskem ozemlju, sedaj zasedenem od Nemcev, bilo 141 slo zenskih in 14 nemškin odvetnikov.
2.	USODA SLOVENSKEGA URADNIŠTVA
..Slovensko uradništvo na slovenskem ozemlju zasedenem po Nemcih, je deloma odpuščeno, deloma izgnano, v kolikor ni zaprto. Višjega slovenskega uradnistva na tem delu slovenskega o_emlja ni več. Kolikor je še ostalo nižjega slovenskega u-radništva, je več ali manj razrešeno dolžnosti in čaka končne odločitve. Okrajnemu načelniku v Gornjemu g ad.:, dr. MLnarju, katerega so Nemci odpustili iz slulbe in ga z Gornjega grada izgnali, je nemški komisar v Škofji Loki'na njegovo prošnjo, ali bi se smel kot pregnanec naseliti v Škofji Loki, ker je v tem okraju rojen, odvrnil, da to nikakor ni mogoče, ker je dr. Mlinar Slovenec.
Značilen za postopanje s slovenskim u adništvom je primer dr. Janka šiške, okrajnega načelnika v Mariboru. Dr. šiška je bil najprej odpuščen iz služba, brez pravice na pokojnino, in interniran, nato pa je moral v roku od 24 ur s celo svojo d.užino zapustiti slovensko ozemlje pod nemško oblastjo. Dr. šiška je moral nemš: emu okrajnemu komisarju, ki je bil postavljen na njegovo mesto,
PREPUSTITI SVOJE STANOVANJE Z VSEM POHIŠTVOM IN OPREMO,
samo telesno peri o je smela družina vze i s seboj. Podobni so primeri okrajnega načelnika v Mariboru Ei-1 tza okrajnega na elnika v Celju dr. Zobca, starešine okrajnega sodišča v Ma iboru dr. Lavrenčiča in nešteto drugih. Izgnanim slovenskim uradnikom so nemški organi odvzeli
General Dušan Simovic
vse, kar so imeli: pu titi so morali svoji stanovanja z vsem pohištvom, perilom, knjigami in drugim ter se poslušati s distične pripo nbe Nemcev: ‘Tu se bo sedaj nastanil nemšhi učite'j!”, “To bodo rabili nemški otroci, ki bodo semkaj prišli”, “To bo nemški žensl.i prav dobro prišlo”, itd.
Dras ičsn za način postopanja s slovenskim uradništvom je primer ravnatelja banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, g. Gračnarja Ivana. Imenovani je bil aretiran dne 16. aprila t. 1. in skupno z drugimi aretiranci najrazličnejših slojev (učitelji, uradniki, brivec, odvetnik, kmet, trgovec, zdravnik, žendarme-rijski major) odgnan v zapore v Šmarja pri Jel.a.1. Deseti dan po aretaciji jih po ove nemški organ iz zaporov: “Auf! Naredite culč! Štajerska je priključena Veliki Nemčiji. Vi ste nedobrodošli gosti in vas bomo spravili čez mejo. Vaše družine pojdejo z vami. Imetje smo vam zaplanili!” Nap so jih v kamionu odpeljali najprej v Rogaško Slatino, odkoder je bila večina aretirancev. Soprogi ravnatelja Gračnarja je policijski organ zaklical: “Pol ure i-
ma.	e ča a. Vi pojdeta s svojim možem. Vaše imetje je zaplenjeno
D V \NA-TS 1 KILOGRAMOV
ROBE IN 250 DINARJEV smet" vzeti s seboj.” Navo je odvezi ravnateljevi ženi 45.000 dinarjev. P~tem so vje aretirane z družinami vred odpeljali preko hrvaške meje do kraja žurmanee, kjer so jih iztožili z besedami: “Tako, sedaj ste prosti. Lahko greste, kamor hočete. Če se kdo vrne, bo ustreljen!”
3.	SLOVENSKA DUHOVŠČINA
Slovensko duhovščino je zadela ista usodi, kakor druga vodilne slovenske može. Takoj po svojem pri-h:du so nemški organi začeli s sistematičnim zapiranjem in izganjanjem sPvenske duhoi ščine. Tako so v Mariboru takoi prve dni svojega prihoda t. j. od Velikega petka dne
ll.	aprila t. 1. dalje aretirali tri člane stolnega kapitlja: stolnega dekana prelata dr. Franca Cukalo, ravnatelja bogoslovnega semenišča v Mariboru kanonika dr. Alojzija 0-sterca in kanonika dr. Jožefa Mirta. lalje so zaprli vse profesorje Visoke brgoslovne šole z rektorjem dr. Josip m Hohnjecem vred, vse profesorje verouka na srednjih šolah, vse katehete cstalih šol, vse kaplane, vse duhovnike uradnike na škofijskem ordinarijatu, vse prefekte v š’ ofijskem deškem semenišču in ostale duhovni e. Vsi so zaprti v neki mariborski vojašnici.
V	Celju so bili aretirani in zaprti vsi tamošnji duhovnim razen celjskega epa a Petra Juraka in vpoko-jenega profesorja verouka Jožeta Kardinarja.
V	Ptuju je bila aretirana in odvedena v pregnanstvo preko hrvaške meje vsa svetna in redovna duhovščina.
Tudi podeželska duhovščina je bila aretirana, nato deloma zaprta, del ma pa izg ana. V ptujskem okraju na pr., ki šteje nad 30 župnij s 57 duhovniki in približno 80.000 verniki so ostali na svoji i mestih samo trije duhov: iki, od teh dva vpokcjenca in samo eden 65 let star aktivni dušni pastir : v okraju Dravograd je od 13 duhovni ~ov ostal samo eeden. Iz primera teh dveh okrajeT, ra katera je bito mogoče zanesljivo ugotoviti številčno sta-nie, je mogoče sk epati, kako malo duhovnikov je še os ta1 o na področju Lavant nske škofije, ki je pred nemško zasedbo štela okrog 570 svetnih in red vnih duhovnikov. Morda v trenutku, ko zaključujemo to poro-pi.o, tudi teh maloštes ilnih duhov-
“Solnce svobode nas bo spet grelo!”
Predsednik vlade general Dušan Simovic je imel v londonskem radiu govor, namenjen Slovencem, Hrvatom in Srbom. Povedal je, da je vlada popolnoma obveščena o strašnih preganjanjih, ki jih mora prenašati naš narod v domovini, vendar pa je zatrdil, da dan pravice in osvoboditve ni več daleč in da bodo za svoje zverinske zločine nad našim narodom plačali zob za zob vsi sovražniki in izdajalci. Solnce svobode bo spet zasijalo nad Srbi, Hrvati in Slovenci ter jih ogrevalo s svojo blagodejno toploto.
Slovencem je predsednik vlade naslovil sledeče besede:
“Bratje Slovenci! Nam in vsemu svetu je znano, kako težka je vaša usoda Sovražniki so vas brez usmiljenja krivično razdelili. Izpostavljeni ste na eni strani uničevanju vašega plemena, na drugi strani pa izgonu z rodne grude. Vkljub vsemu ohranite vero v zmago naše pravične stvari in v skorajšnjo obnovitev naše države! Tisti, ki bodo poslani v druge kraje naše zemlje, naj svojo usodo dele z ostalimi brati ter nai skupno z njimi trpe v medsebojni ljubezni in vztrajnosti!”
AL REY DE YUGOESLAVIA SIEMPRE INVICTA
(Por un hijo de América)
Cantemos a tu nombre en este día,
¡oh! joven Rey, Soñor, símbo’o augusto de nuestra alma inir o: tal, de Yugoeslavia, patria invicta y amada, no vencida por la maldita grey, por la hez impía de las fieles legiones del gran monstruo, encarnación del Ma1, inmunda bestia apocalíptica jamás sac’ada con los despojos, con la sargre hirviente de los caídos... Núes ra Latría llora,
¡ oh! noble Reí, Señor y guía nuestro,
en cuya frente el lauro rcspandece
de nuestra g’oria olímpica bañada
con sangre del mart rio. La bandera
radiante de los libres, soberana
se agita al viento. Es un giren de cielo
en que está escrito el inmoto al poema
de los servios, croatas y e.tovenos
que juraron por Dios y por la Patria,
morir antes que ser viles esclavos!
nikov ne bo več na njihovih mestih.
Na ozemlju ljubljanske škofije, v kolikor je zasedena od Nemcev, t. j. v 128 župnijah s skup’o približno 200 duhovniki, je bilo stanje na dan
16.	maja t. 1. nekako naslednje: oko i 105 duhovnikov je bilo v zaporih ženske kaznilnice v Begunjah pri L'scah, okcli 60 pa j3 bilo pregnanih. V dekane tih Litija in Zagorje na pr., ki šle.je 18 župnij s 27 duhovniki, je po stanju z dne 16. maja t. 1. ostal na svojem mestu samo še en sam duhovnik. V dekanatu Radovi ka, kjer je 25 župnij in 37 dušnih pastir, e v, so po stanju z dne 16. maja ostali samo še trije j dušni pastirji.
Tužna nam majka!
Nemška obveščevalna agencija je sporočila v svet, da se je v Srbiji osnovala nova “vlada”, kateri na-čeljuje general Nedič, bivši vojni minister, in v kateri je tudi Panta Draškič. Ta dva človeka, ki sta bila ined narodom popularna, sta torej tudi vklonila tilnik pred pruskim škornjem! Tužna nam majka!, ko se /klanjajo takšni ljudje. Toda narod se ne bo vklonil. Ko je Nedič pre- | vzel “vlado ”( je po nemškem obveščevalnem uradu povedal, kaj se dogaja v Srbiji: Ljudje (t. j. izdajalci) se ubijajo, hiše (t. j. izdajalske hiše) gore, mostovi, železnice, ceste (t. j. take, ki služijo sovražniku) se uničujejo, tovarne, skladišča in druge naprave (t. j. takšne, ki morejo koristiti zavojevalcu) se rušijo in palijo.
Nedič je dejal, da si bo srbski narod sam izkopal, svoj grob, če se ne vzpostavi mir. Srbski narod pa s svojimi dejanji dokazuje, da zaničuje nemško milost in življenje “v sužnih dnovih”, da ljubi in se bori za svobodo ter'jo več ceni nego mostove, tovarne in življenje in da se ne bo * vklonil pruskemu škornju, vkljub Nedičem in Draskicem!
Vsi na zbor!
V proslavo rojstnega dne našega vladarja kraji Pera II., priredi odeor “Amigos de Yugoeslavia” javen zbor, ki se ho v* šil v soboto,
6.	t. m., ob 9. uri zvečer v dvorani “La Argerrina”, ulica Rodríguez Peña 361. Rejaki! Vsi na ta zbor, da bomo na njem častno zastopani in pred nami samimi ter tukajšnjo javnostjo izpričali svojo trdno vero v končno zmago pravične stvari nad totaliarci. ki hočejo izbrisati slovenski nared z obličja zemlje. “Ne bo-s*e nas zatrli!” — ta glas naj se dvigne tudi iz vrst slovenskih izseljencev v Argentini na dan 6. sep-tombra, ko krali Peter II., naša mlada nada in simbol narodne združitve • in osvoboditve vseh J goslovanov iz-! pod tujih robstev, obhaja 18. obletnico Svojega rojstva in stopa v polnoletnost !
Nacistična organizacija v Argentini
Parlamentarna komisi’a, kateri je poslanska zbor ici poverila nalogo, da izvrši preiskavo o totalitarni pro-čiargentinski akciji v deželi, je ob-avila svoie prvo poročilo. V njem prihaja do sldečih glavnih zaključ-
kov:
Nemška nac;o-al - socialistična stranki ki jo je argentinska vlada razpustila z dekretom ol 15. maja 1939, ss je takoj pe razp stn na novo organizirala pod istim vodstvom in pod krinko “Nemških dobrodelnih in prosvetnih krožkov”, že v letih 1926 38 ie a^genti-sko poslaništvo v Berlinu opozarjalo tukajšnjo vlade na nev rnost nacistične propagande in na dejstvo, da vodi to prepaagrdo nemško diplomatsko zastopništvo v Buenos Airesu. Argentinska vlada ie zaradi tega vložila pritožbo v Berlinu, toda do danes še ni znano, kakšen odgo "r je dobila.
V Argentini ie vršila špijonažo nad nemškimi priseljenci nacistična ta j- I na policija “Gestopo”, katere v0- | dia. Alfred Arnold, se je v avgustu 1940 skrival na nemški ambasadi, ko so ga argentinske oblasti hotele izgnati. Pozne to je n"1 skriven način pobegnil iz dežele. Tukajšnji nacisti, ki so p is^gli sleio pokorščino Hitler u. so organizirani v celice, ki so raznreden-5 skoro po vsei deželi in oodvžene vprav vojašri disciplini. Vseh organiziranih nacistov, ki bi mogli ra Fifertov ukaz stopiti v akcijo, je 64.319 Med nemško naselbino so nacisti zbirali ogromne vsote namenjene navidezno dobrodel-rim svrham, v resnici pa izročane n'mškemu poslaniku za protidemokratično, to ej tudi proti argentinsko propagando, katere gla mo gla- j silo ie nacistični večernih “El Pam-p ro”. Petoame^tarna komisija pripravlja še nadaljnja poročila, v katerih bo poudnoma razgalila nemške pro iargentinske mahinacije.
*
Izgleda, da je nemš' i Rajh že začel izvajati represalije proti Argentincem zaradi preiska e, ki so jo argentinske ob"asti uvedle proti tetka šnjemu nacizmu ii ki jo poleg parlamentarne komisije vodi tudi s dna oblast, katera je dala pozapre d glavne voditelje totalitarnega gibanja Iz Vichyja prihaja vest, da je nemška taj~a policija a-etirala večje š to vil o rge~ tinskih državljanov v zasedenm delu Francije.
==_ J--------	=
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 358*
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od l	3—6 . lepo sliko v barvah.
1 Odprto tudi ob nedeljah.
"■■'AT?wr> P A — A T T
f acundo (¿uiroga U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
Loor a nuestro Rey Pdro II!
Hosanna a nuestra santa Yugoeslavia, y gloria a nuestro pueblo no domado jamás por la ambi ión de los tiranos!
Desde este gran solar del Nuevo Mundo, tierra de promisión, paz y ventura, desde los Andes al Plata, saludamos tu nombre y trono, instoman, y poderío, que son para la santa Yugoeslavia nuncios de fe, de amor y de esperanza!.....
¡Oh! Santo Dios, Señor y Padre nuestro,
Llama del Sinaí, nube fu’gente que guiaste a Moisés en la batalla del mar Bermejo y humillaste un día de Faraón la fiera frente, hundiendo su soberbia, sus carros y escuadrones, hazte presente en nuestra gran angustia...
Te rogamos con lágrimas ardientes, rompas el cetro del tirano impío que con sus huestes a la Tierra diezma y hace gemir de pena al Orbe entero.
Acaba pronto con el cruel azete de la infeliz humanidad que llora y maldice su nombre. Ya las madres hitos po auiere-n engerdrar, que luego irán al ara de Moloch sangriento.
Las Viigenes no quieren desposarse por el temor de fecundar sus vientres.. .
Fulmínalo, Caudillo armipotente y justiciero Rey de lo creado!
A los lobos del aire aniquila, a los lobos del aire que devastan cual cráteres de fuego y de ceniza las ciudades; que matan y que hieren las inocentes víctimas sin cuento.
¡ Oh! basta ya del humo de este incendio que amenaza envolver al mundo entero!
Apágalo, Señor, y el sol derrama de un nuevo día de feliz bonanza en que la alondra de la paz entone su himno de gloria al mundo acongojado! *
En esta hora los que aquí vivimos	\
en el santo refugio de la noble Argentina Na:ión, patria de libres, cuna de grandes y viril baluarte de la justicia y santa Democracia, te alabamos, ¡ oh! Rey, y bendecimos!...
Yugoeslavia, levántate y no duermas hasta escuchar la d ana red ntora de la victoria. Presto sus campanas harán oir el salmo, el al.luya de los varones épicos que ungieron sus frentes y sus armas en las fuentes de la sagrada libertad. América admira tus proezas, y tus pasos sigue anhelante y tu fer . or alienta.
Dios salve a Yuoeslavia y la corone con la inmortal diadema de la Gloria!
Pueblo heroico, de pié, y en este día y con la Cruz de Cristo de estandarte, cada vez más pujante en la pelea, junto a tu Rey, ve a conquistar la palma que de tu libertad la enseña sea!
Setiembre de 194 1.
Hijo de América.
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE BIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Vesti iz organizacij!
Proslava kraljevega rojstnega dne
Ob priligi rojstnega dne Kralja Petra II. se bodo vršile naslednje proslave:
DNE 6. SEPT. — JUGOSL. ŠOLA NA DCCK SUDU ob 11 uri, ulita J. M. Núñez 1771, predavanje, deklamacije in petje.
JUGOSL. RADIO URA ob 6 uri 45 minut.
RAD.O “EL MUNDO” ob 8 uri 30 minut.
ODBOR “AM7GOS DE YUGO ESLAVIA” ob 9 uri, v ulici Rodr, Peña 331.
DNE 7. SEPT. — Maša v pravoslavni cerkvi, ulica B aiil 315 ob 10 uri. — V katoliški cerkvi Sv. Roze, ulica Pasco 431 ob 11 uri.
JUGOSL. NAR. OBRANA priredi proslavo ob 5 uri v ulici Almte. Brown 721.
DNE 20. SEPT. — priredi Sokol Buenos Aires I. skupno s Sokolom Dock Sud - Boca in Jugosl. Nar. Obrano iz Berissa sokolsko akademijo v ulici San Juan 782 ob 9 uri zvečer.
¡ Prireditev jugoslovanskega šolskega društva
Po dolgem času bomo spet imeli priliko videti na odru šolarje pater-nalske šole. V nedeljo 26. oktobra ob 4 uri pop. se bo namreč vršila v armenski dvorani, ulica Acevedo 153 VELIKA ŠOLSKA » PRIR E- i DITEV, katere spored bomo objavili pozneje.
Odbor šolskega društva prosi vsa naša društva, da bi na ta, kakor tu-i di dan preje, ne priredili zabave.
Odbor.
Proslava L Decembfa
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v bosoto 29. novembra ob 9 uri zvečer, v dvorani “Un ó_i Tranviarias”, u ica Moreno 2967 (tri kvadre od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva že sedqj na to prireditev.
'i
ii

ii
'

“SLOVENSKI DOM" - BUENOS AIRES
Divji Lovec
Pretresljiva narodna igra s petjem od Fr, S. FINŽGARJA SE PONOVI V
NEDELJO 14. SEPTEMBRA 1941
ob 4 uri pop. v znani dvorani ulice ALSINA 2832.
Pri igri bodo 'nastopile sledeče osebe:
ZavrtniK, rihtar (župan) .........Joško Živec
Majda, njegova hči................ Zofka Suličeva
Lisjakov Gašper, posestnikov sin . . Emil Lozej
Maruša, košarica ................. Pavla Kojčeva
Janez, njen sin................... Gus.tl fie.čman
Tine, gostaški sin................ Martin Keber
Tonček, vaški revež, norček .. .. Ivan Berginc
Jež, kmet ........................ Josip Švagelj
Gaber, kmet....................... Rado Ličen
Eržen, kmet....................... Silvan Pečenko
Rožman, kmet...................... Štefan Mavec
Sajetov Jure, kovač...............Frane Trebše
Špela, njegova žena............... Marija Trebše
Anka, dekle....................... Irena Jekšetova
Roza, dekle....................... Ana Kalnerjeva
Grozdek, oštir..........'......... Andrej Škrbec
Do inarlca, mati..................Erna l aškulin
Prvi lovec........................Štefan Lipičar
Drugi Bvec........................ R. Živec
Prvi birič ....................... Ivan Hvala
Drugi birič....................... Avgust Cotič
Komatar, erednik..................X. X.
Jurček, pastirček................. Oskar Živec
Dekleta, fantje, dečki, lovci, skrivrči pmnšariee. Godb se leta 1848 na Gorenjskem Režija: KARLO TIŠLAR
j
i
I
I
I
f
l
r
4
t
Dobrodušni vaški norček Tonček, ki je od “hu 'ič’, obseden”. Predstavljal nam ga bo naš znani igralec Ivan Berginc.
Zofka Suličeva, ki bo igrala vlogo Majde nesrečne rihtarje/e hčerke, ki je šla za svojim fantom “preganjanim divjim lovcem” v smrt.
skopuha, katerega pohlep po zemlji spravi ob pamet, bo v tej vlogi nastopal Joško živec, kot izboren igralec poznan ža iz domovine.
BOGAT SREČOLOV IN PLES.
SVIRAL BO SLOVENSKI ORKESTER
Komemoracija za bazoviške žrtve
Kakor vsako leto, bodo tudi letos društveni prostori v ta namen primerno pripravljeni. Ra postavljene bodo s ike narodnih žrtev, katere bodo «Linčane s svežim cvetjem. Naši pavci pa bodo zapeli nekaj žalobmh pesmi.
Ne bomo pa letos obhajali spomin samo za one štiri bazoviške žrtve, t mveč obhajali bomo ta dan dvojni spomin, spomin tudi tistih tisočev naših bratov, ki so paili v neenakem boju na bojnem polju, naših cč .tov, mater, sester in nedolžnih otrok, ki so postali žrtve barbarskega in zavratnega sovražnikovega bombardiranja.
Spomnili pa se bomo ob tej priliki tudi onih tisočev nesrečnežev in mučenikov, katere je dal krvolok ' ob.siti. kakor tudi o .ih mnogošte- j vilnih tisočev, ki so pili pod svinčenkami po ukazu zverinskega tribunala in večnega sovraga našega j naroda in vsega Slovanstva, nem-i škega, italijanskega in madžarskega.
“Slovenski dom”, ki se leto za le- ¡ tom spominja naših narodnih mučenikov, ki so dal. 6. septembra 1930 leta na Bazovici svoje mlado življenje za pravico našega teptanega naroda pod Italijo. Spominjal se bo teh mladih fantov tudi v nedeljo 7. septembra ob 5 uri popoldne, ko se bomo v ta namen zbrali v društvenih prostorih, ulica Gene.al César Díaz 1657.
Pridite tedaj vsi brez izjeme, ki imate še srce in kaj narodnega po- tev, ki so že dale svoje življenje in nosa v “Slovenski dom”, da se bo- onih, ki še bodo položili svoje glave mo skupno spominjali vseh teh žr- \ na oltar pravice in domovine pod
“Slovenski dom" bo ponovil “Divjega lovca"
Mnogo naših rojakov in rojakinj, ki radi otrok in drugih zaprek niso megli pose!iti zadnje večerne priredit e, pri kateri se je vprizorilo naša domačo in iz i.no igro “DIVJI LOVEC”, so izrazili željo, naj hi se igro ponovilo.
Tej želji bo “Slovenski dom" ustreg 1 ier 'o bo dal na oder v NEEELJO 14. SEPTEMBRA ob 4. j uri popoldne, v dvorani ulice ALSINA štev. 2832.
Pripomnimo ob tej pri iki, da bo igra nanovo n študirana in spopol-njena, radi česar ho gotovo še bolj ugajala kak:r prvič.
Radi tega smo tudi prepričani, da jo bodo priš i pogledat ponovno tudi tisti, ki so jo že zadnjič videli poleg onih, ki j. zadnjič niso mogli p isostvovati.
Torej, v NEDELJO 14. SEPTEMBRA v ALSIND 2832, pogledat “DIVJEGA LOVCA”!
IZ ROSAR1A
PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE V ROSARIJU
Odbor jugoslovanskega ženstva v Rosariju bo obhajal rojstni dan kralja Petra II. v sobota 6. septembra ob 9 uri zvečer. Ob tej priliki bodo razni nastopi v narodnih nešah.
Ženski pevski zbor bo nastopil pod vods vom profesorice gospe Ivane Gurdulič.
Proslava se bo vršila v dvorani Francoskega kluba, ulica San Luis 846.
Spored :
1.	Arfgentinska in jugoslovanska himna, poje žersH zbor.
2.	“Kriiliu Jugoslavije”, dekl. A.
Gurduličeva.
3.	“Na rojstni dan kralja Petra
II.,	dekl. I. Miškova.
4.	Govor preds. “Amigos de Yu-goeslavia”, A. Casablanca.
5.	Nastop dece.
6.	“Večer na Sl i”, izvaja B. Rubeča.
7.	Venček jugoslovanskih pesmi,
poje ženski zbor.
8.	Cigančice, izvaja deca.
9.	Kraljevo k:lo, izvajajo ženske
v narodnih nošah.	. v
10.	Hej S ovaii, izvaja hrvatski tamburaški zbor.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Vlila Deveto B. T. 50-0277 j
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjntr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Biien Grden 33X9
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
nasiljem sovražnika.
VEČNA SLAVA NAŠIM MUČENIKOM!
§ FOTOGRAF
\ “LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
| Ne pozabite
i FOTO “LA MODERNA”
|	S. SASLA VSKY
^ Av. SAN MARTIN 2579 ^ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
1 P	__________
Veliki zavod
“RAM0S MEHA” Venerea s
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi,
Popolno moderno zdravljenje.
3I.TILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav* l.ienje na podlagi krvne analize (914) KOZA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA gjBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Ciearelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba -oooiiriH m šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Sib-lrost si ca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašeij, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPIICIJALISTI ja edini te vrste v Argentini. _ l.ečenj zajamčeno. — Ugodno tocens*« tj ma-plačevanje.
OD 9—IZ OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCT3
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro naj finejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires
flff •••••*«*»••«•.'(•• «..«. « .«..I..«.f«..«tf«,>4itA,
SLOVENSKI LIST
Cerkveni vestnik
7. sept. maša ob 11 uri v spodnji cerkvi sv. Roze kot spominska služba za rojstni dan jugoslovanskega kralja Petra II, ki dopolni 6. sept. 18 let.
Molitve na Paternalu.
14. sept. Maša na Avellanedi za -Jožefa Šeruga.
Moitve na Paternalu.
*
Slovenska služba božja za priliko rojstnega dne našega kralja naj bo
zbor vseh vernih rojakov. Pridite, da poprosimo s skupno molitvijo za srečno bodočnost naše ponižane domovine. Bog, vsemogočni gospodar nad vsemi narodi in deželami, in zaščitnik zatiranih, bo našo prošnjo slišal. Pridite, da bo naša molitev
glas vseh naših src to nedeljo ob 11 uri v spodnji cerkvi svete Roze, Paseo 421. Pričakujemo tudi vdelež-be naših prijateljev in je zato tudi radi tega važno, da je naše število veliko in naše obnašanje primerno resnosti časa, dogodka in svetega kraja. Cerkev stoji na križišču ulic I Paco in Belgrano.
NOV GROB
30. sept. je bil položen k večnemu počitku na Čakariti Franc Ilnikar iz Žužemberka, star komaj 45 let. Bil je žrtev avtomobila, ki ga je povozil. Družino ima v Evropi, kjer žalujejo za njim žena in 3 hčere. Na zadnjem potu so ga spremili mnogi rojaki in prijatelji.
Za pokojnega bo sv. maša na Pa-terna^ 5 okt. in bo zapel v slovo tudi žalni zbor.
“SLOVENSKI DOM” bo ponovil igro “DIVJI LOVEC” v NEDELJO 14. SEPTEMBRA ob 4. uri popoldne v
ALSINI 2832.
•»•—•■•«•'••••—a

VELIK SHOD
priredi o priliki rojstnega dne in polnoletnosti kralja PETRA II. dne 6. septembra t. 1. v dvorani ASOCIACION FILANTROPICA ‘‘LA ARGENTINA”, ulica Rodríguez Peña 361, Odbor ‘‘AMIGOS DE YLGOESLAVIA” v prcs avo kralja in naše države.
Na tem shodu bodo poleg Argen.incev nastopili tudi pevci in pevke, kakor tudi celi pevski zbori.
*	SPORED :
1.	Argentinska in jugoslovanska himna
2.	Govor člana odbora “Amigos de Yugoeslavia”, g. Raüla Ç.
M onsegura
3.	Jal ov Gotovac: “Zr.što smo se sreli!” (V. Petrovič)
Lu jo šafranek-Havic : ‘‘Sjaj, sunčece!” (Tekst iz narodne lirike)
Blagoje Bersa: “Robinjica” (Bosanska balada.)
Vlad. R. Djordjevic: ‘‘što slavuj piva” (M. Petrovič)
Poje : Marina Karklina Glasovi r: Leo Schwarz
4.	Govor
5.	Fran Lhotka: Hrvaška rapsodija “žetev”
Aguirre-Gao: “Aires criollos”
Miroslav šlik: “Primorski ples”
Saint-Sains: “Introdudion et Rondo Capriccioso”
Gosli : Ljerko Špiler Glasovi r: Leo Schwarz
6.	Srbo-hrvaške in slovenske narodne pesmi
7.	Govor kralj, poslanika dr. Izidorja Cankarja
8.	“Hej Slovani”
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
Ali si že član Jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se!
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIC de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
i I
PRVOVRSTNA KROJAÖNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
□LB
F
M
Sl
UTE
Técnico Constructor
Proyectos - Planos Trámites
IL-
|
Homigón Armado - Firma de los Planos Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 241
—	Kedaj ?
—	S prvo zarjo
Vpregel bom naše konje in jo bom sam odpeljal v prestolico carice Katarine.
—	Dobro je, —■ tako’ je prav! Le glej, da boš takoj dobil nagrado, ki jo je carica razpisala.
Nikita dvigne češ3 in reče:
—	Živel, Vladimir! Ti si zvit in pretkan deček, — ne mogel bi si želeti boljšega zeta!
Zakaj ne piješ?
—	Pozneje, oče, — sedaj bom poiskal Doro.
—	Aha, že hrepeniš po zakonski postelji ?
Seveda, seveda, tega ti človek ne more zameriti, pa tudi tvoja mlada žena ne bo več jokala, ko jo boš ljubil in poljubljal z vso strastjo mladega moža.
Pojdi, sin, poišči jo!
Vladimir odide.
Načelnik pa je sedel na sod in začel piti.
Pil je, kakor da bi bil mislil, da mora nadomestovati vse goste, ki so odšli.
Njegov obraz je postajal vedno bolj rdeč. oči pa so se mn vedno bolj svetile.
Vladimir je medtem hodil po velikem vrtu in iskal svojo mlado ženo Doro.
Da, načelnik je imel prav.
Lotilo se ga je hrepenenje.
Hrepenenj e po uživanju sladke sreče, — pravice, ki mu jo je dajal današnji dan.
Tam gori v prvem nadstropju, v Dorini sobi, je bilo vse pripravljeno.
Sedaj mu je bilo treba samo odpeljati svojo mlado ženo tja, v hram ljubezni.
Dora se je jezila nanj, v njenih očeh je videl, da jo je užalil s svojo trdovratnostjo.
Sun’la p-a ie celo od sebe, ko jo je hotel objeti.
Toda, moj Bog, saj kaj takšnega
si lahko dovoli lepa deklica, ne da bi pri tem mislila kaj hudega.
V njegovih poljubih bo že pozabila na Elizabeto in na ta dogodek, ki je prekinil poročno svečanost.
| Saj ni ničesar na svetu, česar bi ¡nevesta ne mogla pozabiti, kadar jo i ženin pelje v spalnico, i — Dora, — vzklikne Vladimir. — Dora, kje si?
Nihče mu ne odgovori.
Edino vetrič, ki je pihljal, je šuštel med listjem, —- sicer pa je bilo vse tiho, nič se ni ganilo.
Vladimir je odhitel na drugo stran vrta.
Pa tudi tam ni mogel najti Dore, — stopil je v uto, — pa tudi tam je ni bilo.
i — Ah, jaz sem pa res nespameten, —- vzklikne Vladimir in se glasno zasmeje, — sedaj vem, kje jo bom našel!
| Prav gotovo je pod staro jablano, j — pod najino jablano, kakor svo jo imenovala.
Vladimir jo mahne proti jablani in začne klicati:
—	Dora! Dora!
Pa tudi sedaj mn ni nihče odgovoril.
| Vendar pa jo je videl, — razločno ¡ je videl, kako stoji pod vejami staro jablane.
—	Le počakaj, ženica!
Še rada mi boš odgovarjala, ko ti bom s svojimi poljubi odprl tvoje ustnice.
Sedaj je prišel do starega drevesa.
Mesec je sijal in razlival svojo svetlobo po starem drevesu in košatih vejah.
Tam je stala v tej bledi svetlobi njegova mlada žena in se ni ganila.
—	Dora! — vzklikne Vladimir, ko je stopil bliže. — Kje si? — Zakaj mi ne odgovarjaš?
Oh, vsemogočni Bog, — -— ---------
kaj je to?
Dora — --------Dora — — — pri-
i kaz n, — blaznost,-----------
Ali sem pijan — blazen?!
Dora — Do-o-o-o-ra!
Obesila se je!------— Tukaj sto-
j ji! —- — — Mrtva je, Dora je mrtva, mrtva — — —
Vladimir se je moral z obema rokama prijeti za slavo deblo, ker bi sicer omahnil na tla.
Toda že v naslednjem trenutku se je zopet vzravnal in se zavedel.
Misel, da bi morda le še lahko re-šel svojo mlado ženo Doro, ga je navdala z novo močjo.
Visela je na veji in je bila od njega oddaljena samo nekaj korakov.
Snela si je poročni pajčolan, ga raztrgala in zvezala. Tenka, svilnata I tkanina je bila tako močna kakor kakšna vrvica.
Z njo se je Dora obesila.
Konci njenih prstov so se komaj dotikali tal.
Oh, ta prizor je bil strašen!
Tudi njen obraz je bil strašen.
Ljubljene poteze njenega obraza so bile spačene, usta širowo odprta, iz njih pa je visel jezik.
Njene oči so bile že mrtve in steklene in so bile obrnjene proti nebu.
Vladimir je s tresočo roko vzel iz žepa majhen nožič, hitro prerezal vrvico in težko, mrtvo telo ljubljene žene je omahnilo na njegove roke.
— Dora! — vzklikne Vladimir obupno. — Dora, zbudi se, — jaz sem pri tebi, jaz te kličem, — tvoj Vadimir, tvoj ženin, — tvoj mož, — — — prišel sem, da bi te odpeljal v najino poročno sobo, v neskončno srečo!
V poročno sobo!
Vladimir Dembinski, svojo mlado ženo boš lahko položil samo še v krsto.
Potem pa si boš lahko do zadnjega vzdihljaja očital, da si uničil to mlado življenje, da si ti Dorin .morilec, obenem pa morilec svoje lastne sreče.
Ti si pognal to mlado in dražestno bitje v smrt.
Umrla je ravno na dan, ko bi ii bil moral odkleniti rajska vrata in jo odpeljati blaženstvu in sreči naproti, pa tudi Dora bi ti bila. dala
ljubezen.
Ko pa je mlada žena uvidela, da te ne bo mogla več ljubiti in spoštovati je šla rajše v smrt.
Vladimir omahne na tla.
Žal mu je bilo.
Skoraj četrt ure je ležal ob truplu svoje žene v rosni travi, obupan in potrt.
Jokati ni mogel.
Niti zaječati ni mogel, toda njegovo srce je bilo tako težko, kakor da bi mu hotelo počiti.
Naposled se je vendar nekoliko pomiril in vzel truplo mrtve žene v j svoje naročje.
S svojim dragim bremenom se je napotil težkih korakov proti hiši.
Počasi se je bližal tistemu delu vrta, kjer je stala velika pogrnjena miza, ki je bila pripravljena za mnogoštevilne goste.
Še vedno je sedel tukaj stari Nikita in praznil čašo za čašo kakor za stavo.
—	Dolgo te ni bilo, — vzklikne načelnik Nikita, ko je zagledal svojega zeta. — Pri Bogu, zdi se mi da sem med tem časom, ko si ti iskal svojo mlado ženo Doro, popil že skoraj polovico soda najmočnejšega vina.
Toda kaj vaju je to brigalo.
Hahaha, vidva sta se sedaj objemala, drugega dela nimata!
Zaljubljena sta, pod jablano sedita in se objemata in ljubita, jaz pa moram sedeti tukaj na sodu in popolnoma sam srkati sladko kapljico.
Vladimir se popolnoma približa: .
—	Molči, oče'— molči, ti pravim!
Zgodila se je strašna nesreča.
Poglej sem! — Tvoja hčerka je
mrtva, — mrzla je že, — sama se jr umorila.
Načelnik je hotel vstati s soda.
Toda zetove besede so bile tako strašne, da se ni mogel niti ganiti z mesta.
Razen tega pa je bil tudi tako pijan, da bi ne mogel stati, čeprav bi bil lahko to storil.	x
|	—, Ni mogoče! — vzklikne stari
i Nikita. — Dora je mrtva?
Moja hčerka — — umorjena?
To so brez dvoma — storili — tisti prokleti — cigani!
—	Ne, oče, cigani so nedolžni. — vzklokne Vladimir med solzami. — Cigani i^jso ubili Dore, ona si je sama končala življenje. Uboga Dora !
Midva sva to zakrivila.
Midva sva kriva njene smrti.
—	Midva? — se zadere Nikita. — Ah, sedaj bi najbrž rad zvalil krivdo na moja pleča!
Mar nisi bil ti tisti, ki je tako» energično zahteval, da mora biti tista ciganka ujeta in zaprta? — Ha!
—	Kaj vendar blebečeš?
—	Ti si pognal mojo Doro v smrt E
Seveda, karijero si hotel napraviti, pri tem pa si bil zaslepljen in brezobziren in me nisi hotel ubogati. Dejal sem ti, da bi počakal do jutri, pa me nisi niti slušal, kaj šele, da bi me ubogal.
Proklet bodi, morilec mojega otroka!
Vladimir ni odgovoril na to očitanje.
Kaj naj bi tudi odgovarjal tem« pijanemu starcu?
Stari Nikita ni v svoji pijanosti niti mogel razumeti, kaj mu Vladimir prav za prav pripoveduje.
Bilo mu je samo toliko jasno, da je izgubil svojega edingga otroka, edino svojo srečo in s. o^ ponos.
Naenkrat pa je starec zaihtel.
—	Mrtva je! — zatuli pijani starec. — Oh, Dora, zakaj si mi to storila? Zakaj si odšla od mene?
Mar ti nisem bil vedno dober i» nežen oče?
Dora je torej zares mrtva?
Čisto mrtva?
Sedaj leži tukaj kakor umorjena golobica. Moja mala uboga ptičicaI
Kaj? — Obesila se je?
Ah, to je prostaška smrt! Tega ; bi ne bilo treba storiti moji zlati Dori!
—	Nikar ne jadikujte sedaj, očer — vzklikne Vladimir. —cPpmagajte mi vsaj, da jo bova odnesla v njeno
i sobo.
i	(Nadaljevanje)