Spedlziooe !a sbbonamento poslal«	EdjziOHC DM lEstCfO
roitoin« plačana * gotovini	»	,	, , . .	PrezSO — Cena C 0.60
Inozemska izdaja	^^^
Domoljub
V Ljubljani 16. decembra 1942-XXI	^ ®	55-Slev. 51
Brez odlašanja sporočite število »Slovenčevega koledarja«; ki ga želite, ali upravi v Ljubljani ali podružnici v Novem mestu! — Plačajte naročnino za »Domoljub« za leto 1943 že v tem mesecu!
Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brezdvomno »DOMOLJUB«!
r Ko hiifeS svoj značaj-i
Vztrajaj!
Prav tako, kakor potrpežljivosti, ti je treba vztrajnosti! Potrpežljivost je bolj trpnu, vztrajnost pa bolj dejavna. Vztrajnost je čudovita človeška čednost. Primerjal bi jo lahko skromni, vendar častitljivi ženski, ki bledega obraza in zgaranih rok hodi po božjem svetu. Kdo se neki briga za njo? Pa je ta skromna in bleda ženska vendarle postavila orjaške piramide v Egiptu, predrla visoke gore ter skozi nje napeljala železniške tire, oblakom je iztrgala strelo ter jo udinjala človeku, pred voz je vpregla
Ii a ro, človeku podelila krila, da lahko leta k>i-;nr ptič. \ se to je izvršila vztrajnost, Ui bi brez nje vsega tega in še marsičesa drugega danes na svetil ne bilo.
Marsikdo je kaj hitro navdušen za vsako veliko stvar. 1'a je njegovo navdušenje kakor bi slamo zažgal. I litru splapola in spet ugasne, kakor hitro tisla velika stvar zadene na prva težave, /alo moraš svojo voljo urili v vztrajnem delil. Ce se ti po treznem premisleku zazdi, da je kaka stvar prava in se je lotiš, jo moraš do konca izvesti. Cesar si se lotil, izvršil Prava veličina vsakega možu se ne izkaže v srečnih, marveč v nesrečnih in hudih dneh.
Mnrsikako veliko delo se je nesrečno končalo zgolj zato, ker je volja prezgodaj opešala, /.namenili I rancoz Čliavez jo s,svojim letalom prvikrat preletel Sjmplon, na zemljo pa jc pristal z razbitimi mli. Zakaj? Njegova silna Milja je puč ki jubo.vala'slrašiii Icdeiiii. vihri v zračnih višavah.' .Mož je lik pod seboj že videl znželjeui cilj svojega poleta. Ljudje so mu že vriskali v pozdrav. Tedaj pa je njegova silna volja popustila. Mesto, da bi se počasi iu previdno spuščal k tlom, je v navdušenju pozabil ostati odločen iu previden: letalo se je razbilo in on. 7. njim. Umirajočega je prijatelj hotel potolažiti z besedami: »Chavez, junak si!« On pa je odvrnil: »'listo je res — ampak zdaj umiram.c Da tvoja volja dalj časa vztraja, jo moraš pač tako napeti, da bo ostala napeta ne le do konca, marveč še malo čezenj. Ce moraš prehoditi tri lire, skleni, du boš hodil tri ure in pol. Zmeruj moraš nekaj svoje volje imeti tako rekoč v rezervi.
To se imenuje »skrivnost zadnje ure*. Selo takrat je vse prav in dobro, če jc tudi konec
i »lavi in dober. To ne velja le za uspehe, ki jih iočoš želi s svojim delom, marveč tudi za uspeh svojega življenja. Ce ga boš, ko si vse življenji? vztrajno dobro delal, tako tudi koncu! — si zmagal.
i .Vztrajnost pa ne sme biti slepa. Več kakor tvoja volja ti mora biti tvoja pamet. Pamet jo tisla, ki inora vsekdar voditi Se tako silno ler močno voljo. Močna volja, ki je ne vodi razum, se spači v trmoglavost.
Trma pa je velika nesreča prav tako v ozkem družinskem krogu kakor pa v urejevanju velikih javnih del. Vztrajnost in trma sli si biizu kakor bi bili dvojčki, i.e pamet je tisla, ki ju loči. Ko urejaš svoje življenje in si kujeS svoj značaj, ne pozabi tega ter bodi po pameti vztrajen!
Zvesti čuvaj
Vojni dogodki preteklega tedna
Zmagoviti boji v Tunisu
Vojno poročilo 924 od 5. decembra pravi, da Vo bili v Cirenajki topniški dvoboji, da pa so i iTunisu osne čete po večdnevnem boju zavzele važ Slo križišče, pri čemer je imel sovražnik velike iz' Jjube. Nastop letalstva so podpirali strmoglavci. Druga letala pa so bombardirala topniške pošto lanke in soviažna zbirališča. Italijansko in nem iio letalstvo je bombardiralo pristanišče v Boni, kjer je ena ladja eksplodirala, več pa iih je bilo Zažganih. — Sovražnik je izgubil nad 100 vozil ter 23 letal.
Vojno poročilo od 7. dcccmbra sporoča, da je topniško delovanje v Cirenajki bolj živahno, da pa io osne sile zavzele železniško križišče v Teburbi, kjer je sovražnik izgubil 1100 ujetnikov, 72 oklepnikov, 41 topov. 40 možnarjev in 374 avtomobilov.
Voino poročilo št. 928 od 9 decembra naznanili. da je italijansko topništvo v Cirenajki iz.dalno obdelovalo sovražne topniške postojanke in zbirališča, da pa je v Tunisu bilo slabo vreme in zato ni bilo boicv
Vojno poročilo št. "29 od 10 dccembra nagla-la, da |e bilo v Cirenajki močno topovsko streljanje in da so nemška letala napadla sovražno letališče. pri čemer so razbila 7 sovražnih letal. V Tu-jtisu je bil zahodno od Teburbe odbit sovražni sunek ter uničenih več sovražnih oklepnikov.
Vojno poročilo št. 930 od 11 decembra sc glasi: Ogledniško delovanje v Cirenajki in močno letalsko delovanje. Nemški lovci so sestrelili 8 so->ražnih letal. — V Tunisu «o italijanske in nemške lete v krajevnih bojih znscdle nekaj važnih postojank ter sovražniku razbile 33 tankov, nekaj oklepnih avtombilov in drugih vozil. — Osno letalstvo J« z vidnim uspehom napadalo razna križišča.
Vojno poročilo 931 od 12 dcccmbra sporoča, ■a »o osne čete v Cirenajki odločno odbile sunek Sovražnih oklepnikov. Nemški lovci so prestregli kngleška letala ter jih 7 zbili. — V Tunisu pa so t^sne čete v krajevnih bojih razširile dosedanje kasedbe.
V Sredozemskem morju je italijanska podmornica napadla večjo sovražno pomorsko skupino, v kateri ita bili 2 križarki ter 2 rušilca. Ena sovražna kriiarka je bila zadeta
, Hudi boji na vzhodu
Nemška uradna vojna poročila r ruskega bojišč« naglašajo, kako hudi boji so zdaj tam na vsej Irc.nti.
Dne 5. decembra so Nemci sporočili, da so zajeli hude napade na Kavkazu pri Tuapscju, ki so bili zelo uspešni. Sovjeti so sicer tudi poskušali napadati na vzhodnem Kavkazu ter med Volgo in
Donom, vendar so nemške čete vse te napade razbile. Sovražnik je imel velike izgube.
Dne 7. dccembra poročajo Nemci, da so nemški lovci severno od Tuapseja v naskoku zavzeli 65 sovražnih postojank. Na srednjem bojišču je sovražnik doslej zaman napadal. Povsod je bil vržen nazaj.
Nemško uradno poročilo od 9. deccmbra na-giaša. da so sovražni poskusi, da bi na Kavkazu ter ob Volgi in Donu vdrli v nemške črte, bili a man. Med sovražnimi protinapadi med Volgo in Donom so Nemci zajeli več ujetnikov ter uničili 54 oklepnikov. Na srednjem odseku se nemški protinapad ugodno razvija
Dne 10. deccmbra pravi nemško uradno poročilo, da so nemške čete razbile sovražni napad ob reki Torek. Med Volgo in Donom, kjer je sovražnik vdrl, so nemške čete sovražnika obkolile in uničile. Samo na tem odseku je sovražnik dne 8. in 9 dcccmbra izgubil 104 oklepnike. — Na srednjem odseku se nemški napad uspešno nadaljuje.
Kakor naglaša nemško poročilo dne 11. decembra, so bile sovražne sile severno od Tereka na Kavkazu ter severno od Stalingrada uničene. V donskem kolenu so italijanske čete vdrle v sovražne postojanke ter pripeljale seboj ujetnike in vojni plen.
Uradno poročilo dne 12. decembra se glasi, da je sovražnik južno od mesta Ržcv začel nov silen napad na nemške postojanke. Na tem odseku so nemške čete v obrambi uničile nič manj kakor 170 sovražnih oklepnikov. Južno od mesta Toro-pcc pa je sovražnik izgubil drugih 36 tankov, nakar so Nemci začeli tukaj napadati
Novi uspehi na morju
Nemško uradno poročilo od 9. decembra sporoča naslednje:
Nemške podmornice so potopile v severnem in srednjem Atlantiku v nepopustljivi borbi proti sovražni plovbi spet 15 ladij s skupno 100 000 tonami Dve nadaljnji ladji in en rušilec iz spremljevalne službe sta bila torpedirana.
Pri teh operacijah je bil močno zadet sovražnikov dovoz v Severno Alriko. Med potopljenimi ladja mi je tudi angleška potniška ladja »Cheramik« z 18.713 tonami, ki je bila kot parnik za prevoz čet določena v Severno Afriko. Ladja se je po tor-pednih zadetkih takoj potopila, tako da j« treba zaradi vladajočega viharja in nemirnega morja računali z velikimi človeškimi izgubami.
Iz istega konvoja je izgubil sovražnik ie na-dalinje 3 ladje, naložene z vojnim gradivom.
Poslušanje
Osnih — so te
radijskih prenosov — razen dni prepoiedali ua Slovaškem.
Duce prisostvuje v Riinu vaji gasilskih čet.
KRATKE
z vsega sveta
Mladi fašikti ob protitankovskem topu na afriškem bojišču.
Slo milijonov dolarjev znašajo ameriški dolgov i.
Pri El Alameinu v Alriki so izgubili življenje en angleški vojni dopisnik, trije ameriški in en fotograf.
Ce bi izračunali več č«s ki ga človek povprečno zapravi pri jedi, bi nn računali celih sedem let.
Načrt zakona o starostnem zavarovanju samostojnih trgovcev in sicer za pokojninsko starost in smrt so predložili bolgarski zbornici.
Kavčuk iz oglja bo izdelovala w,ka lx>lgnr-ska tvornica pod nadzorstvom inž. Nikotinskega.
Nova tvornica aluminija je začela obratovali na Švedskem; z njo s« krite vse švedske potrebe aluminija.
Olrok s štirimi nogami je prišel pred kratkim na svel v severni Portugalski.
Boksarski t robo j med Italijani'. Madžari in Nemci bodo gledali (e dni v berlinski šmirtni palači.
Veliko število mrtvih in ranjenih jc povzročilo trčenje ek«presncga vlaka iz Umloiia s tovornim v Appleforlhu na \ngleškem.
V Polsdamii je umrl te dni, zadet od srčne kapi hO-lelni princ hitel Friderik Pruski, drugi sin bivšega cesarja Viljema.
Bolgarski državni proračun znaša 2? mili-jard; od lega odpade samo za uradniške plače 7 milijard levov.
Zrlo so padle cene raznemu blagu v _
Turčiji.
Dosedanji trg >Kni»~rplafZ< v Augsburgii
so preimenovali v trg »Bonito Mimsolini«.
Miši so popolnoma zglodole 100.000 lir Mariji Sovini v Milanu; starki se jc zalo omrnčil li m.
Nevarno je olml "l jezuitski general v Rimu pater Ledolioivski, ki je n. I. m. umrl. Bil je sin poljkse plemenitnške drnžine.
44?« svetovnega pridelka sladkorja imajo
pod svojim nadzorstvom države trojnega spo-rnzuiina.
Nad 500 bkš je bilo porušenih zaradi novega |Milrr*n v noči od 2. nn \ dccembra v iurški pokrajini Tohorum.
60 milijonov turških lir je zn narodno obrambo odobril turški parlament.
Ameriški imp riali/cm ogru/u (<1 dežel na «»rln. imrnčajo i/, Rim«,
3,770.00« ion je dal celotni pridelek nn Dnn-• krni.
Vedno nove žrtve komunističnega zverinstva
Nai list je že na kratko poročal, da so komunisti zverinsko umorili blagega župnika Jožeta Geohelija z Zaplane nad Vrhniko. Zdaj čez 4 mesece so našli njegovo truplo in ga slovesno pokopali. Obenem pa so tudi ugotovili, kako divje in zverinsko so komunisti ravnali z blagim možem.
Kako je bil umorjen župnik Geoheli
Nekega večera so v zaplanskeo župnišče vdrli komunisti. Vodil jih je vrhniški partizanski komunist montanist Stane Dobovičnik. Ta mož je iz revolverja takoj dvakrat ustrelil na svojega sošolca in velikega dobrotnika župnika Geohelija. 2upnik je bil od tistih dveh strelov hudo, dasi ne smrtno ranjen. Takega so potem Dobovičnikovi pajdaši odvlekli v gozd, nakar dolgo časa nihče ni vedel, kaj se je potem z župnikom dogajalo,
Te dni so oboroženi lantje ujeli nekega partizana, ki je izpovedal, da leži truplo g. župnika v Vranjih pečeh nad Podlipo. Prvo advetno nedeljo so tamkaj našli razmesarjeno truplo župnikovi fa-rani.
Izpovedbe ujetega partizana in ugotovitev uradne komisije, ki je šla v Vranje peči, posnemamo zgodbo o strahotnem zverinstvu, ki so ga izvršili partizani nad dobričino, župnikom Geohe-liiem. T-žko ranjenega so odvlekli v neko svoje taborišče, kjer so ga med mučenjem zasliševali in ga potem obsodili na smrt. Pred justifikacijo je župnik poklonil enemu svojih rabljev, sedaj tudi že ubitemu partizanu Janku Gostiši, svoj rožni venec. Nato sta padla dva strela v glavo in župnik je obležal nepremičen na tleh, kjer so ga partizani pustili ležati, misleč, da je mrtev. Takoj nato so se zapletli v bitko z italijanskimi stražami in se šele čez nekaj časa vrnili na meslo »justifikacije«. V svoje veliko začudenje so tedaj opazili, da župnik še vedno diha, nakar so mu s puškinimi kopiti razbili glavo. Truplo so vrgli nato čez 50 metrov visok skalnat prepad v Vraniih pečeh in iznad prepada navalili nanj ležke skale, ki so truplo popolnoma pomečkalc. Od obleke so mu pustiti le hlače, vse drugo so strgali z njega. V hlačnem žepu so •sedaj našli ključe od župnišča in robec z monogra-mom, ki so poleg zasilne obveze na ranah, ki jih jc prizadel Dobovičnik, in poleg partizanskih izjav, edini dokazi za mrtvečevo identiteto. Kajti glava je Ilila tako razbita, da vkljub značilnosti njene oblike in pa belo meliranih las, mrtveca ne bi bilo mogoče več prepoznati.
Truplo je ležalo v zaplanski cerkvi do srede, 2. decembra, ko se je dopoldne ob 9 vršil slovesen pogreb. Oboroženi lantje so ves čas stražili krsto 7 zemeljskimi ostanki svojega župnika, farani pa so hodili jokat in molit za njegov dušni blagor. Pogreb je bil veličasten. Čeprav šloie župnija komaj nekaj čez 500 duš, se je udeležila pogreba množica mnogo nad 1000 ljudi. V cerkvi je govoril rajoemu v spomin vrhniški dekan g Janez Burnih, ki je nalo tudi služil slovesni rekvijem. Moo-žice pogrebcev v cerkvi niso našle dovolj prostora in so napolnile ludi prostor pred cerkvijo, ki ga je obkrožala strumna frontna kolona oboroženih fantov z Zaplane, Vrhnike, Sv. Jošta in iz Rovi. Po zadušnici sc je razvil pogrebni sprevod. Spredaj so stopali šolski otroci, za njimi farne in cerkvene bratovščine in potem nosilci številnih vencev. Sti-tinaist duhovnikov vrhniške dekanije je prepevalo pogrebne pesmi. Krsto so nosili člani Katoliške akcije ob častni straži domačih miličnikov. Po pogrebnih obredih je najprej v imenu župljanov in oboroženih fantov spregovoril poveljnik Logar, ki jc poveličeval pokojnikovo delo za domačo laro. Njegove besede so tonile med glasnim jokom vdanih faranov, ki so sicer že štiri mesece molili za svojega rajnega župnika, pa jim je vendar ta pogreb iztrgal iz srca krilc neutolažljive bolfstl' v imenu vrhniške občine je govoril še odvetnik Ma-rolt, ki je podčrtal kulturno udejstvovanje pok. župnika Geohelija. Se dolgo po pogrebu so klečale množice župnikovih faranov na pokopališču in se mu v molitvah zahvaljevale za vse neštete dobrote in sc mu priporočale v trdni ven, da te njihov svetniški župnik danes tudi njihov priproš-nik pri Bogu.
Zverinsko mučenje patra Norberta
Po Gorjancih se ie zadnje čase klatila večja komunistična tolpa, ki si je nadela ime »Cankarjeva brigada«. Ta je bila najmočnejša med vsemi rdečimi krdeli. Toda oboroženi fantje, zlasti oni s Suhorja, ki jim je poveljeval junaški »Iztok« — Do-
brivoj Vasiljevič, so jih tako preganjali, da so bili uničeni, ko bi ne bili na pomoč poklicali tolovajskih tolp s Hrvatskega. Ko so te tolpe prišle v bližino Suhorja, so komunisti zasnovali izdajo, nakar se je začel srdit boj, v katerem je padel junaški Iztok ter več ko 10 njegovih hrabrih in neustrašenih fantov, med njimi Okorn, Gale in drugi. Po doslej znanih podatkih so v četrtek dne 29. novembra ob 7 zvečer prihruli, več sto po številu, pred Suhor hrvaški tolovaji. Vnel se je silen boj, v katerem je padlo blizu 200 partizanov. Boj je trajal do jutranje zore, ko so se komunisti morali umakniti, ko se jim je poprej posrečilo zažgati šolo in župnišče. Bržkone tudi po izdaji se je komunistom posrečilo zajeti nekaj iantov ter njihovega dušnega pastirja p. Norberta Klementa.
Patra Norberta so z nekaterimi fanti postavili pred krvavo sodišče, v katerem sta, kakor naglašajo vsa poročila, komunistična ministra Edvard Kocbek in bivši ljubljanski komunistični voditelj odvetnik dr. Milan Lemež. To sodi-ie večino ujetih iantov obsodilo na ^^MMSaBt/m smrt, pred katero pa so obsojence mučili kakor imajo navado. Največjo pozornost so posvetili patru, ki so ga tako-Ie obsodili: »Žrtev ie treba privezati na drevo in ji rezati ud za udom ter kos za kosom do zadnjega utripa « Kakor nam poročajo prijatelj, so patru Norbertu najprej odsekali nogi, nakar so ga obesili na drevo, pod njim zakurili ogenj ter ga nato naprej rezali. To je strahotno zverin-stvo, ki ga ne more olepšati noben izgovor in ki ga noben živ človek ne more zagovarjati, če je še kaj človeškega cula v njem Na tein strahotnem vzgledu naj tisti, ki menijo, da bi s komunisti bilo lahko sodelovali, premislijo, ali je z zvermi še mogoč kak pogovor ali sporazum.
Pater Norbert je bil po rodu Ceh ter je bil član križevniškega reda. Kot tak je, 32 let star, moral po 5 letnem kaplanovanju v Metliki, dati življenje za svoje vzore.
Junaški Iztok umrl slavne smrti
Po vsem Dolenjskem jc zadnjega pol leta slovelo ime junakega Iztbka. To ime iz slovenske zgodovinske povesti si je nadel kapitan Dobrivoj Vasiljevič, po rodu Srb, ki pa je postal med nami docela naš. To ime si jc nadel, ko je z 20 našimi fanti letošnjega junija odšel na Dolenjsko reševati naše ljudstvo komunističnega gorja.
Večkrat je svoje mlade fante s svojo osebno hrabrostjo rešil, ko so jih partizani v ogromni premoči napadali. Vodil jih je tako modro in bodro, da sam skoro nikoli ni imel izgub, sovražniki pa, dasi po številu v taki premoči, so bili zmeraj poraženi. Tako je vodil slavno bitko
Rri Smolenji vasi pri ovem mestu, bitko pri Cešči vasi ler povsod s svojimi mladi-___.___________mi levi zmagoval. Nazadnje je bil poslan v Suhor, kjer je tamkajšnje kraje in ljudi varoval komunističnih nasilii ter komunistične tolpe preganjal, kjerkoli |e naletel na nje. Zato so mu komunisti pnsegli smrt. Sprva so ga po svojih zaupnikih vabili med se. Toda on |e dejal: »Jaz sem s svojimi fanti prišel razbnati komunistično zločinstvo jn zato ne odneham.«Fantje so ga ljubili kakor bi bil nphov oče dasl,eb. e malo starejši kakor so bili sam, S tako četo s. ,e Iztok upal vse doseči. Toda komunisti so mu pripravili izdajo, da bi ga uničili. On pa, ko ,e vide kako padaio njegovi najboljši fantje, seje bor, kakor lev. Dasi dvakrat prestre len, ni o<ln<*al, dokler ni omedlel zaradi izgube krvi. Tako omed e-lega so zajeli komunisti, preden so se umaknili, ter ga s puškinim kopitom pobili. Tako ,e umrl Iztok
slavne smrti, nam za svetal vzgled, kako junaikdl se moramo boriti, če hočemo svoj narod rešiti naj« večje nesreče.
Pobožnosti petih prvih sobot
Pisarna pripravljalnega odbora za to po* božnost: je Pred škofijo i (pisarna K A) -m Ljubljana. V pisarni dobite gradivo za pri« dige, knjižice »Naročilo iz Fatimei, ki stan« vsaka 3 lire, podobice itd.
Kadar boste v Ljubljani, se oglasite tudi v pisarni pripravljalnega odbora prvih petih sobot.
Okrožnice z navodili za pobožnost sm< poslali vsem župnim uradom!
Velikanski vihar v Bengaliji
Sele zdaj 6e je zvedelo, da je velikanski ciklon prejšnji mesec opustošil več pokrajin v Bengaliji« Nad 10.000 oseb je bilo mrtvih v Mendahoreju is okrog 1000 v Pargamsu. 75% živine je prav tako izgubljenih. Ciklon se je nenadoma začel 16. okto« bra zjutraj in je trajal do prvih ur naslednjega jutra. V Bengalskem zalivu je povzročil cikloq 16. oktobra popoldne veliko morsko trombo, ki se je približala obali ter opustošila znaten del Mendalioreja. Viharno deževje je podrlo vse slab« še zgrajene hiše. V Miibnahoreju je fiovzročil ci« klon pravo zmešnjavo in je mesto čisto odrezal od sveta. Šele nekaj dni po nesreči so bile vzpon stavljene zveze s 6vetom, brez katerih ni bilo mogoče reševanje.
Muzeji v mlinih
Raznim nemškim muzejem se bo po vojn! pridružil še muzej mlinov. Stal bo nekje v bližini Berlina v starem mlinu na veter. Ves material, ki ga imajo že pripravljenega in kar ga bo še moi goče preskrbeti, bo pokazal postopen razvoj mli« uarske obrti od najstarejših časov pa do danea« Opominjal pa bo tudi človeka za vso bodočnost^, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo.
Lov v cerkvi
Nedavno je v nizozemskem mestecu Sittard ušel lev iz cirkusa in jo mahnil naravnost v cerkev, kjer so bili zbrani verniki. Duhovnik je ravno daroval sv mašo in opazil leva, ki se je ustavil na stopnicah pred oltarjem. Duhovnik je mimo na« daljeval službo božjo, čeprav mu je stal za hrbtom lev. Tako 60 tudi verniki ostali na 6vojih mestih. Med tem so prišli redarji s cirkuškim paznikom in so leva spravili brez posebnih težav nazaj VI cirku6.
Nenavaden krompir je pridelal
Neki kmetovalec v okolici nemškega Kassla j« IpIos pridelal ria svojem vrtu izreden krompir« Po čudnem naključju je padel košček semenskega krompirja v steklenico za pivo, ki ie ležala v zemlji« In glej: krompir je docela zapoluil steklenico ia dobil njeno obliko.
Nujno naročilo cenj. naročnikom!
V mnoge kraje že dalj časa pošiljamo naše časopise, toda naročnine ne prejema« mo. Zato nujno prosimo vse ccnj. naročnike, da blagovolijo vsak mesec sproti plačevati naročnino za naše liste prt župuih' uradih ozir. pri naših zastopnikih, kjer zastopniki so. Kadar kdo potuje v Ljubljano ozir. Novo mesto, naj zbrano naročnin® izroči ali upravi ▼ Ljubljani ozir. njeni podružnici v Novem mestu.
Vsak si lahko misli, s kolikšnimi žrtvami je združeno izdajanje časopisov ter razpošiljanje po deželi, zato smo prepričani, da nam nihče ne zameri tega našega poziva, kajti če ne bomo redno vsak mesec prejemali tako zbrane naročnine, ne bomo mogli časopisov dalje pošiljati.
Uprava »Domoljuba«.
V
3 je NOVEGA
Vse naše zastopnike prosimo, da blagovolijo pobrati naročnino za »Domoljub« za 1. 1943 že v mesecu decembra, najkasneje pa do konca januarja 1943. Pazite, da nam boste istočasno podali točne sezname z naslovi naročnikov in oznako plačane naročnine!
Ne pozabite na »Slovenčevo knjižnico« le do »Novega leta« bomo sprejemali naročnike. Organizirajte povsod tudi prodajo »Slovenčevib knjig«. Kjer ni zastopnikov se blagovolite obrnili do župnik uradov.
H Nova apeninska cesta, širokopolezna itoli-janska grudlienost tudi v vojni ne potiva. l'o 13 letnem trdem delu so te dni dokončali novo cesto, ki ve/e Fonli čez npeninski prelaz z Arez-zo. lako m> dosegli najkrajšo zvezo med Adrij<i in lirenskini morjem. I Ikram ve/e 1« cesta Mussolinijev rojstni kraj z Itiinom.
d Nov«- odredbe oblasti je objavilo časopisje pod sledečimi naslovi: Imenovanje izrednega k"inisn.rja j Bolniškega fonda«. Spojitev občin Kočevje mesto in K<n*cvje okolira. Izredni komisnr za občino Vi-njn gora. Ukrepi za pu-pre-čiti v razširjenja stekline, Najvišje cene za Milic pobe.
<1 Zadružništvo v ljubljanski pokrajini. No
dan t. oktobra t. I. je bilo naših zadrug v I jub-Ijunski 392, od teli 29 v likvidaciji, štev ilino piednočijo kreditne zadruge, ki tvorijo skoraj tretjino vseh zadrug. Na drugem mi nabavne in prodajne, ki štejejo komaj za polovico kreditnih.
d V kratkem bomo dobili državne bankovec po mo in dve liri. piše italijanski uradni liM.
d Večerne tečaje za nemščino je uvedlo ravnateljstvo C.arduecijeve gimnazije v Poli.
d Za trgovinske nameščence. 1'oviški plač, ki
tih jc dovolil Visoki komisar za Ljubljansko po-rnjino z naredim z dne 5. julija I94I-X.X, št. 60, Službeni list 54/1941 in z veljavnostjo z dne t. julija 1941. se morajo všteti v osnovo, od katere se računajo poviški po kolektivni pogodbi. Za slučaj, če je bil izplačan povišek plače, ki je znašal po naredili Vis. komisarja za minimalno plačo 20%, pozneje kot I. julijn I94t. se moru fn povišek tudi všteti v o«novo plače, ki je me-rodajna zo poviške po kolektivni pogodbi. Nameščenci imajo eelo pravico, da za na/aj zahtevajo izplačilo poviskov. v kolikor niso bili izplačani /e t. julija 1941.
d Biserno poroko sta prie-lavila oni dan Anton Marepa in njegova žena Katarina iz. Ture v gor. pokrajini.
d Italijani in Slovani v Znri. P<id tem naslovim objavlja dalin. vestnik agencije >Agit«: Ob tOOletniei hranilnice v /ari (Hrvatje pravijo Irmii mestu tudi Zader), je bila objavljena zanimiva razprava pod na-lovom »Obrisi gospodarskega življenin v Znri v 14 stoletju«. Razpravo je napisal profesor A. Teja, ravnatelj omenjenega zavoda, ki prikazuje razvoj umetnosti in poklicev v Znri v 14. stoletju.
d Z« tatvine ob vojnem alarmu smrtna kazen. V Služb. •nem listu je i/š|fl noredbo. po kateri se kaznuje s smrtjo vsaka tatvina, izvršeno med sovražnim zračnim napadom ali pa ob kakršnem koli vojnem alarmu.
d V n kem kroju pri Bol op ni je umrla Terena Nepoti, dolgoletno /veslo gospodinja slavnega italijanskega komponista Verdija. Verdi ie bil umrl v njenem naročju, ko mil je pomagala pri oblačenju.
d Krvne transfuzije. šfevilo razpoložljivih kridaialcev se je skrčilo. Da br se potrebnim bolnikom vselej lahko nadomestilu kri, se vabi občinstvo, nuj priskoči no pomoč. V poStev pridejo polnoletne zdrave, zlasti liolje hra,njene osebe. Potrebne preiskave so vsmk ponedeljek | do tO nn I. kirurg, oddelku splošne lioijiiišnice. I Dona kri se honorirn, vsakdo pa dobi tudi ži- I
vilsko dodatno nakaznico. Opozarjajo so tudi vsi. ki /e dajejo kri. d« so vse legitimacije neveljavne in da jhi ponovnih preiskovali dobe novo legitimaci jo.
<1 l rit' Iji stebri naroda. S koncem dva jsetega leta fašistične dobe je bilo 6129 Ijudskošoj-skih učiteljev, ki so kot voiiiki nn fronti v italijanski vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni služili domovini. 125 učiteljev je padlo nn bojišču. Zarodi hrabrega zadržanja pred sovražnikom so bila med te učitelje razdeljena naslednja odlikovanja: 7 zlatih. 29 srebrnih in 12 bronastih svetinj kakor tudi 24 vojnih križcev.
d Razne nezgode. Učenka Bolta Frančiška, •»-letna hišnrjevn hčerka v llrastju oh Savi. je v šoli padla rw> «topnjicali. Zlomila si je levo roko. — V Ribnici je 4 let n i delavčev sinče.k Tonček Ko/or nn cesti prišel |mhI te/.ko naložen vo/. Kolo mu je /drobilo levo nopo. — V Gor. Txigotcu se je 35-letni delavec Janez Godina usekal v levo roko tuko. da je moral iskati zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. — Nn Fo/innh pri I iubljaiii je 5^-letni delavec Valentin Starin padel s senika. Dobil je hude notranje poškodbe. — Krožna /opo je |x>re/ala prste nn lev ici letnemu detovou Francu Rem-cu »7. l~Kibrave. — Na sla.niore/nic.i «i je pore/al prsie na levici delavec Jože Novak iz .Sp. Za-dobruve.
Okrog sosedov
s Vprašanje prehrane. Hrvatski zunnnii minister ilr. Mlnalen I »rkovič ie nn »hodu v Si».kii govoril o prehrani in povedal tudi sledeče modre besede: Dokler more kmet računali s tem. da lahko dobi za svoje pridelke v prodaji jk»iI roko mnogo vrč. kakor če bi prodajal po oblastno določenih cenah, nn drugi strani pa za drag denar pod roko dobi vse kar potrebuje, pn je tr/ko pripraviti do tega. d,t bi izročil svoje zalege državi. Cr hočemo dobiti od kmeta živila, mu moramo nuditi [ki zmernih cenah Io, kar potrebuie sam. rebi je doseči pravo razmerje med poli»kimi pridelki in industrijskimi izdelki. Težišče gospodor»ke odločitve nn Hrvatskem pa trenutno ni toliko v določanju cen, kakor v pravilni razdelitvi blaga.
s Letošnje božične počitnice nn Veh štajerskih šolali se bodo pričele v nedelio 20. decembra in se ImmIo končale v nedeljo, dne 5. januarja 1943. Drugače je / božičnimi počitnicami na Gorenjskem in Koroškem. V krajih, kjer mi še drugačne š«>le kakor ljudske. ImkIo trajale l»o-žične počitnice od 21. decembra do 10. januarja. V krajih, kjer je samo limlskn šol«, pa ImkIo trajale trajale počitnice od 24. decembra (bi 3. januarja.
s Kmetijska in poljedelsko razstav« v Kranju, ki je bila te dni. se je udeležilo /e piva dva dni okrog 5(MX> obiskovalcev.
s O novem aliec dnikn m> razpravljali učitelji oni dan v novi ljudski šoli na Koroški Beli.
s HrvaŠko državno razredno loterijo bo
dobila «nmostoinn Hrvatska država.
s Mobilizacija psov. V hrvaškem «!u/l>enem listu je i/šln zakonika odredba o nabavljanju l>sov za domobranske potrebe. Vojni minister Inliko ob vsakem času predpiše popi« v«eh psov v državi uli pa v poedinih krojili, ki bi prišli v pošlev zn domobransko vlii/.l>o lastnik psu. ki pa je komisija ocenila z« sposobnega, bo moral svojepn psa prodati po primerni ceni..
s Nn Blejski Dobravi je nennilomn umrl 25. novembra v/orni duhovnik in /nani cerkveni pisatelj /upnik v pokoju p. losip Sciger-sclimied Noj mu sveti večna luči
k Združena hranilnica je začelo delovati v gorenjskih Vodicah.
« Nesreča ne počivn. 31-letnegn prevoznika Alojza Oorjana v Marilioru je nnpndel pes, ko se je Oorjan peljnl s kolesom. Gorjan je padel in si ttnlomil levico. — 34-letni drvor Roman Pod vršil i k si jc nn Pohorju nevarno poškodoval nogo. — (6-lotni Fdvnrd Frelih iz dijaškega doma v Marilioru je padel pri telovadbi in si zlomil levico.
« Dve nezgodi s smrtnim izidom. V Mariboru se je smrtno ponesrečil 69-letni upokojenec drž. železnic Franc Dobniknr. 2«. novembra zvečer je prišel domov v svojo hišo in je nn stopnicah padel. Dobil je tako nevarne rane. da jc snm sebi prepuščen v nori izdihnil. Našli so ga šele v ponedeljek zjutraj. — V teljski okolici p« je pndeil znani ix>se«tnik fin-
NOVI G ROBOV |
V Ptuju so umrli v zadnjem času: Natalija Jedliekovu, Janez Sturm, Marjeta Seiiiiirjevu in Krika Krainbergerjeva. vsi i/. Ptuja, daljo Ludvik Markoš od .Sv. I.rimiia pri Ptuju, I r. Zeleiiko i/ Dobrne. Ludvik Vil/eni i/. Za vrča. Karel šolicr i/, šmarjeekega, I rane Soršak i/. I.aborja in Neža Slekovčeva iz št. Andraža v Slovenskih goricah. — V okolici Šmarju je umrla 62-letnn Marija I olosovii, v Prelopan pa Ailolf Šranielj. Na Dobrni in okolici mi umrli 75-leinu Antonija Stropnikova, tl-letna Štefka Sedovni-k<ivn. 24-letni A Klančnik in P. Vihar jeva. V muiilMirski lxnlnišnici so umrli: 65-letna žele/-ničurjeva žena Marija K u m pire v u in 16-b-ini Franc lloniec i/. Jeloven. Nadalje so umrli v Marilioru: upokojeni ijoštni uradnik Anion šlerbak. »tar 67 lei, upokojeni strojevodja Henrik ilulier. Marija T oiiiinškova. Peter Ihipa in
70-letni	upokojeni železničar Ja,uez (.er/iua. \ Krškem je bilo pokopana kočevska priseljenka Marija Pere-Burtol. stara 56 let. — V Slovenskih Konjicah je umrl v visoki starosti M) let odvetnik dr. Ivan Rudolf. Bil je znan po vselil N|iodnjeui štajerskem. V Griišeoii pri fil. Jurju ob ju/, /el. je uinilu 75-letna Marija Knkovi-čeva, v PiMlgradu tiO-leliin Marija I uhl.irj' v
v Oporeleu 50-lelui Martin G«dogranc,v celjski okolici 68-lctna l''ranriška SjM-^ivn. na Iralini 76-letni J»k«ib I a.nrek in v .Slopieiih Sv-lclni Blaž Dobuik. — V Brežicah je odš,-l v vernost
71-letni	kočevski priseljenec Frunc Jakli,' i/ Srednje vasi pri Kočevju. — l uirli so v Mnri-iMir.i: 70-letna Antonija \ntolie roj. ('crnelii'. žena uradnika: 6fi-lelni delavec Ivan Kiolii 111 13.lelna diinniknrjevn hčerka \iktorijo Babie. D«ilje so na svojih domovih umrli ho leini /eh-/-niški iisliižbenee v pokoju Franc Itainelj, 75-letna hišna pi^rstnica in /ena stražnika Ivana Kivpič: 53-tlelni trgovski in-lii/lienec \o'lopi-vee IliiiUilf. 50-le i na Ana S«iiler. V Ormi/11 ie umrl 32-letni trgovec in (Kisestnik /-tve Ludvik Kuharic. V Triovi pri koš.ikih je nnir! |>oseAliiik Matej I ilovee, v miurilmrski okoiil i ie umrl posestnik I rane. Jaklič. — V Dolu pri Ljubljani *o umrli Jakob Puvčnik. Terezija Prašnikar in Frančiška Remie. — V Vel. I-hš(',iIi s«i pokopali Terezijo Golob. — V Sori mi <m|šiU v večnost Lovrenc Jereb, Karel Voliar, Jane/ Kd'11, Boris Arhar. I ranca Bocatajeva in Romun Oblak — V B«iliinjski Srednji vasi sla zolisiiila nn veke <«"i Bernnnl l ibanc in Štefan Dijak. — V Ihanu je umrl 76-letni Jernej Kavka. — V večnost mi odšli Janez Jama i/ Kokrice. Marija Žirovnik i/ Onliovelj. Franc šnnker i/ Britofu. Franc Zibert iz Suhe ter Ivan Mavec in Frančiška Pogačnik iz Predoselj. — 1'mrH mi še Marija Ribnikar iz '/.••. lirle in Jane/ Mavec i/. Bavka. — V občini Tr/ič so 1111 Teke /n-tisnili oči: Katarina \fallv. Bogoljub Aliačič, Gregor Mali in lane/. Bodlaj. — V Novem m<-slu je v Gos|wxlii /n«p»l trgovec l,c<ipoId Kopne. V Sori pri Medvodah je umrla "-6-letna Jerica ("erlanc roj. Gaber. — V Ljubljani so odšli v večnost: vlakovodju šebec Aloi/ii. I ier-ka Carnian. 75-letna Penea Pire. uradnik Dta-uo Prinčie in strojevodja dr/, žcle/.niee J«»sip Vrliovnik. Naj |M>tivajo v miru! Pr«'<»(ule t<i-lo/i Bopl
šn.j Franc z v«i/a. ki jc bil visoko nnlo/en s slamo. /.lomil si jc tilnik. 77-letivi p«isestnik je lii' na mestu mrtev.
s Ker so se »plašili konji. V tovorni duš'kn
v Rušah zaposleni voznik 44)-letni Vincene K ramo r je vozil skozi Bistrico, ko se 11111 splušiji konji. Odlelel je z voza in bil nevarno ranjen na plavi in telesu, prepeljan v mariborsko bolnišnico. — Mi-letna posestniea Alojzija i me iz Radgone je padla z vozu in si zlomila obe nogt.
s SO ha obsegojočo lopnilo Nono v Dalmaciji bodo osušili in tako pridobili obširno <i/ein-Ije zn polje.
s Proti izheplecem. Srbski ministrski preil-sednik pcneral Nedič je te dni ostro obsodil tnkoimenovano »jugoslovansko vlrido« v Londonu in jo označil za vlado narodne, propasti.
s Zapiranje trgovin v Zagrebu. Zaradi vhr-čevanjn z električnim tokom IkmIo v zimskem času zagrebške trgovine poslovale neprekinjeno do 15. Le trgovine z živili in važnimi živ; Ijen j«akiimi potrebščinami bodo odprte tudi zvečer.

.'Io vam povem kasneje. Za zdaj naj vam bo dovoli, če povem, da prihajam v poslovnih zadevali.'
Vt»e je kazalo, da je mogel le težko prebaviti moj odgovor; niegova usta so lovila sapo in njegove drobne oči se niso niti za trenutek odmaknile od mojega obraza.
■	IUIII.I, s |>IOSlJI1tl IIJMIUIU Ild |'-1 O"	' J
blatena od čevljev in potresena s slamo, na veliki mahagoitovi mizi, ki je bila edino pohištvo, je '»ila že pred davnim pritrjena sveča, ki ie bila do inca dogorela, kajli lojeni madeži so bili zeleni
•	Ali imam čast govoriti z gospodom...«
•	Dovolite mi, gospod, če dodam,- sem nadaljeval, .da je danes vražje mokro jutro in da s« z Ii edino 6redslvo zoper to kotiček pri ognju in ie mogoče kozarček česar koli vročega.«
Obadva sva nekaj časa molčala, dokler ni pričel ujetnik v vozu iznova kihati, v Itotem hipu pa je voznik — točno kakor v gledališču, ko se menji prizorišče, začel biti po konjih in se odmajal za hišnim vogalom l udi gospod fenn se je zojiet zavedel, potem ko s« je napljuval, se obrnil proti vratom in vzkliknil: »Pridite noter, gospod, pridite noter! Prosim vas lepo, oprostite, ampak k.,uč se obrača malo težko.«
Vežo, v katero sva stopila, je bila dokaj prodorna in čedno velika. V kolu so stali prazni cvet-j ni lonci, s ploščami tlakovana tla pa so bila ii-
n i a bil, k
od plesnnbe.
Ob takih užitkih je deloval moj duh nenavadno živahno, lukaj sem bil s Ietinom iu njegovimi najemniki v zapuščeni hiši, zaprt sredi divjegi. zanemarjenega vrla in zelenega gozda; pač najprimernejši kraj za de|anje. ki se boji svetlobe. K« se mi je prikazala v duhu prikazen: v veži sem. videl dve vzdignjeni kamniti ploči in voznika, ki je nekega deževnega, temačnega popoldneva rame kopal grob — prav odvratna prikazen. Dobro sem čutil, da sem šel v svoji šali tako daleč, kolikor je še pripuščala moja varnost; nisem smel izgubljati niti trenutka več in pokazali svoje pravo obličje. Ko pa sem še pomišljal, kaj bi rekel, so se zaloputnila vezna vrata z glasnim treskom 'a menoj. Ravno ob pravem času sem se obrnil, da bi si rešil življenje. Spričo nenadnega napada jn telesne moči je bil moj nasprotnik v premoči. V desnici je držal veliko pištolo in moral sem napeti vse moči, da sem jo obrnil proč. 7 levico pa "'e je pritiskal ob svoje prsi, da sem mislil, da >ue zmečka in zaduši. Ust« sem imel široko odprla. Možak pa je bil rdeč kot rak v obraz in je hropet pihal kot žival. Kakor je bil napad silen ni iz-nenaden, tako hilro je odnehal. Pijača, ki |e bila l enim napihnila lelo. je tudi oslabila njegovo mo*. se enkrat je napel vse moči ia malo je manjkalo, da me ui premagal — na srečo se mu je prt tem
sprožila pištola — ledajci pa sen čutil, da je prijem odjenjal in udje izgubili moč. Noge so se 111.1 vcale pod težo njegovega telesa in zru.il se ie ro kamnitih tleh na kolena, sopihajoč: »Prizanašajte
Vsa ta reč me je neznansko prestrašila in mimo tega razgorčila. Osvobodil sem se iz njegovega odvratnega prijema, zgrabil pištolo, ki je bila'tudi sprožena še nevarno orožje, m mu grozil s kopitom. »Iebi da bi prizanašal, živina!« sem zav.pil.
Nobena beseda mu ni prišla iz mastnega gobca, vendar so njegove ustnice ;e vedno vneto obli-kovale iste proseče glasove. Ted-j me je ;ela mineva 11 to<o'a, vendar ne ogorčenost
•	Nehajte s to komedijo,« sem vzkliknil, »ob ka'eri mi kar slabo prihaja; še na misel mi ne 0' :<V. dj bi vas .ii 'i. potrebujem vas'«
Skoraj bi rekel, da je bil lep izraz olajšanji, ki se mi je prikazal na obrazu. »Vse, vse, sir želite, kar ukažete,« je javkal.
•	Vse« je velika beseda iu mora sem pomisliti za trenutek. -Kaj hočete reči s tem?« sem vprašal lopova. .Ali hočete reči s tem, da hočete izdati vse s1, oje poslovne zvijače?«
S slovesno obljubo mi je to potrdil.
•	Znano mi je. da je pri tej reči udeležen go-spoJ St. I ves. Na osnovi njegovih listin sum v^s izsledili. Ali vas je volja, da poveste tudi vce druge?«
»Seveda, seveda,« je jecljal; .imenitna imena so med njimi. Pošteno bom vse izpričal.«
Kakopak, da bodo viseli na vislicah vsi razen tebe, peklenski lopov!« 6em se zadri. •Zapomnite si enkrat za vselej, da nisem ne vohun ne birič! SoroJnik sem gospoda SI. Ivesa — on me je po-
.Nehajte s to komedijo...«
slal sem. Na mojo besedo, gospod Burchell Fenn, podali ste se v presnelo nevarno reč. - Vstan.te, tako! Ne valjajte se tako! Pokonci vendar, kopica
'"Nerodno je zlezel na noge, bil je izgubil vse moči ves pogum. Gledal sem ga nezaupljivo. Ta človek je bil dvakrat |>rekanj«n izdajalec. Skuša me je bil umoriti, jaz pa nisem samo onemogočil njcoveira naklepa, ampak ga tudi razžaliltn razkrinkal Ali je bilo potem pametno, da bi se za naprej izročal njegovim rokam? Mnogo je govorilo celo za tO, da morajo moje nevarnosti biti se vse večie laz bi moral narediti takoj konec z nprn, toda - bili so francoski častniki v hiši in |az sem si želel seznaniti se z njimi. Ce pa sem hote priti do svojih rojakov, sem pač moral prej skleniti mir z gospodom Fennorn To pa nt bi o tako lahko »Veste,« sem mu rekel, »precej klavrno ste ml zagodli. Rekel bi, da vas ne more posebno raz-
veseliti če vas spominjam na to. Ampak da |»vent rttinico, tudi jaz bi prav rad jaozabil vso re& Dajva, poskusiva. Vzemite zopet svojo pištolo, ki |irav neprijetno diši. Tako, zdai pa se hočeva vesli, kot'da bi se prvikrat videla. Dobro julro, gospod Fenn! Prihajam na priporočilo svojega :o-roduika, gospoda grola St. Ivesa.«
•	Ali v resnici govorite resno? R^s hočete pozabiti najin prepirček?«
•■To seveda,« sem odvrnil. »Pokazalo se je, da ste korajžen človek, ki se mu že lahko zaupa, dat pozabi neprijetno zadevo, če treba.«
•	Lepo vas prosim, ne izdajte me gospodu grofu; ne tajim, da sem izgubil glavo za Irenulek, dva, ampak vse 6kupaj je bila vendar samo be< seda, ki lahko uide človeku iz ust, gospo-J, iu s tem je vsa reč bila pri kraju.«
•	Dobro.« sem rekel, »tudi jaz mislim tako.«
•Bal sem se samo, da ne bi gospod grof vi
naglici kaj napačnega mislil o celi reči, ki ;e vt denarnem pogledu tako ugodna, kakor si človek' le more želeli, samo je, gospod, strašansko razburljiva. Pri lem sem se prerano |>os!arjI. Gotovo sle že sami opazili, da mi noge niso več taka čvrste, kot so bile. S koleni in sapo kar ne gre več. Vendar sem prepričan, gospod. da govorim s poštenjakom, ki je zadnji, ki bi sejal spor med prijatelji.«	.
•	laz tudi pravim lako, izkazujete se mi samo pravičnega,« sem odgovoril, »Mislim, da je docela nepotrebno, da bi ie namignil besedico o enem teh malih dogodijajev, ko,|x>ročam gospodu grofu.«,
»S leni mi izkažete 6amo velika uslugo — oprostile, ptosim. če sem tako prdrzen. da to rečeni — gotovo. Da bi vas bil le poprej spoznali Vam smem postreči s pivom, ki sem ga doma zvaril? Dovolite, tukaj, prosim! Iz vsega srca sem hvaležen — iz srca me veseli, da morem biti uai uslugo poštenjaku kot ste vi, gospod; pa še celo soroJniku gospoda grofa. To je res rodovina, na katero ste lahko ponosni «
Bog mi odpusti! Odvratni človek je še vedno hropel in sopihal od naporov svojega napada, jvai je že poslal hlapčevsko, prihuljeno domač kot star služabnik.
12.
Najdena dva rojaka.
Brž ko se mi je zdelo primerno — in to se j« zgodilo šele, ko je gos|!<xl Fenn prišel zopet do sape in v dobro voljo z mojim klepetanjem — sem predlagal, da naj me seznani s francoskimi častniki. ki bi odslej imeli biti moji sopotniki.. Izkazalo se je. da sta bila dva, in srce mi je utripalo mo>V neje, ko sem se bližal vratom.
Naše! sem |u v prostorni sobi z razgledom na vrl. V enem koti: je ležalo kakih pet žimnic, na njih pa kopica posteljnine, vsa v neredu. Zraven je stal umivalnik in skodelica za milo. V zdolnjem koncu sobe je stala okorna kuhinjska miza in ve£ lesenih pručic za noge; razsvitljeva'a so jo *nič manj kot štiri okna, ogrevale pa majhne, razpadi« rešetke, ki so bile z opeko prikrpane k dimniku udobnega kamina; na drogih rešetk je iz majhnega kupa zdajpazdaj vzplamtel jciičett plamen ob čudovito močnem dimu.
Na enem izmed stolov je sedel star, slaboten, sivolas častnik z zavihanim ovratnikom. S kolent se je dotikal rešetke, roke pa je držal prav v dimuv a vendar jt drhtel od mraza. Drugi, krepak, !;[> človek, čigar vsaka kretnja je pričala, da je gizdalin in st zaveda občudovanja žensk, je očividna popustil ogenj, močno kihal, si grel nos iti venomer brez miru tekal po 6obi gor in dol, vmes pa se baltal, stokal in preklinjal kakor v kasarni
Fenn me je peljal noler in kratko oznaniU »Gospodje, lukaj |e še tretji potnik!« iu takoj zopet odšel Slari častnik mi je vrgel le bežen pogled iz oči brez 6oja. ko pa se je ozrl kvišku, ga
Bprelresal mraz, ki ga je mučil kot bi iti tet rugi, ki je predstavljal prav občudovanja vredno podobo Apolona z nahodom, pa me je mogočno |x>gledal iu vprašal:
»No. kdo pa ste, gospod?«
Kot višjega sem ga pozdravil vojaško.
•Champdioeii, prostak, osmi pešadijski polk.«
•	Lepa reč.« je zarobantil, More j vi bi radi potovali z nama? Trije v enem vozu, in mimo 'ega še navaden vojaki Kdo pa bo plačal za vas, zali moj dečko?«
»Slišite, gospod,« sem odvrnil vljudno, »ako ž« rsvno govorite o tej reči, prosim, kdo pa plača za gospoda?«	. .....
(Nadaljevanji prihodnjič.;
T
Ob zlatem
Turčija ie sedaj republika z davnim nic-»toni Ankaro v Mali Aziji. V Evropi ie Turčija po prvi svetovni vojni obdržala le še Vzhodno Trakijo z nekdanjo sultanovo prestolnico Carigradom. Prebivalci so večidel Turki.
Na levem bregu Marice ("Sumi Marica okrvavljena..«) leži ob izlivu Tundže zgodovinsko mesto Adrianonel (Drenovo polic. tur. Edirne). Na Galipolskcm polotoku jc Galipoli. kjer so Turki 1. 12o4 prvič kot osvojile!ii stopili na evropska tla. Sto let pozneje so iztrgali kristjanom iz rok Carigrad (tur Istambul).
Carigrad ima krasno lego ob Marmarskcm morju, ob vbodu v Bospor in ob Zlatem rogu, ki je najbrž najlepša naravna Inka na sveti). Mesto leži 1111 pragu Evrope in Aziie, zato ie eno najvažnejših prometnih križišč na svetil. Že od nekdaj so se potegovali zani razni narodi. zlasti Rusija je vedno stremita za tem. da bi si z osvojitvijo Carigrada odprla prost izhod skozi Bospor in Dardanele v Sredozemsko morje.
Carigrad ima nebroi mošei: znamenita ie Aia Sofija, nekdanja v bizantinskem slogu zgra-lena cerkev >Svete modrosti«.
Carigrajske ulice so večinoma ozke in nesnažne; očaruioča lepota, ki io človek uživa zlasti z morja, izgine v notranjosti starega Istanibula. Evropska mestna dela sta Galutu
in Pera.
rogu
llagiu Sofija
Pogled z galalskega »tolpa na Zlati rog
»Slovenčev koledar« v vsako hišo! Ima pestro vsebino in veliko slik!
. 0,	Stane samo 20 Hr.	OalaMI stolp nad pristaniščem
Pogled na Bospor
Levo: moSeja — nekdaj Justinijanova palača; t> sredi: pravosodna palača; na desni: *	llaoiia Sofija
■ ' v "l.
Huggero Dombre:
■	Zale... buli lam... tam...« je dejal tedaj •onirajoči in pokazal s prsloin ravno proti tistemu kraju, kjer je zdaj Andrejček našel zaklad. Tiste besede so imele velik pomen, vse kaj drugega, kakor si je v tistem hipu mislil Andrejček. Sinič je imel torej prav, ko je dejal, da bi bil moral ekrbneje preiskovali, pa bi bil še kaj, morda kaj »kritega, našel. A če je to pravilno, pripada zaklad Andiejiku, kajli njegov lastnik ga je bil podaril njemu.
> Za te ... tudi tam... lam...«
Zanj tolikšna vsota! Zanj, nekdanjega malega pastirja!... Je Ii mogoča tolikšna sreča? Trideset tisoč frankov! Zdaj bi mogel videti uresničene svoje sanje ler kupiti dragi babici hišico, v kateri bi mirno preživela svoja poslednja lela... mogel bi. Koliko lega bi mogel!
Ampak krut dvom ga je navrnil nazaj k stvarnosti.
■	Mislim, da Ia denar pripada meni; ampak, Če se motim? Ko bi pripadal komu drugemu? ... No, ledaj bi rajši oslal vse življenje siromak, kakor ra M' dotakni) bodisi le novčiča.«
vendar te ni mogel ubraniti trepetanja ob misli, <!a se bodo morda vse njegove utvare zrušile. Dobil jc navdihnjenje:
.Vprašajmo za svet župana; mož je dober in pravnen; storil bom, kakor mi ho on svetoval.«
klicno, i-torjeno: odpravil se ie i najdbo prot: vasi in dobri Medo je š*l za njim.
Ubral jo je |io sirniini in jadrno krenil izpred gore proli najbližji kmetiji. Lela je bila vprav li-• ta, pri kateri je svoj čas iskal pomoči za umirajočega cigana.
Sluvajno je bil župan ?e v vinogradu. Ogledoval je grozdje in preračunaval, koliko sodov dobrega vina mu ho vrglo ob prihodnji Irgalvi.
In prizor, malone jiodoben listemu, ki te je bil odigral pred več ko dvema leloina, se je ponovil med njima.
»Gospod župan!«...
Občinski predstojnik se je zdrznil ob klicu: kdo ga neki kliče? Obrnil se je in zagledal na koncu vinograda čakajočega mladca. Mož ni prepoznal Andrejčka. kajli Ia se je bil zelo spremenil; loda lani mu je šel naproti.
■	Kdo si?... Kaj hočeš?...« ga je vprašal Župan.
.Me ne |x>znale več, gospod župan?... Giam-paclijev pastir.«
sin kaj bo novegaa«
»Ti? Prav zares It ne bi več prepoznal; lako mak) 6i še podoben nekdanjemu šibkemu dečku! Saj ci ie kar lep in močan fant. Cestilam! In kaj bo novega? Morda spet kakšen cigan umira na gori?«
»To ravno ne, gospod župan...«.
Prevedel Griša Koritnik.
In medlem se je Andrejčku posvelila v glavi neka misel. Ce bi bil še kdo drugi v jami, bi bil župan to vedel; saj mora on vse vedeti. In če ni bilo v nji nikogar, jjomeni to, da je bil zaklad Spančev. Kar prepričan je bil že o tem; toda dva dokaza veljata več kakor eden.
»Povejte mi, gospod župan, ali nisle morda zvedeli, da so za tislim ciganom, ki je tam umrl, še kakšni drugi prišli v votlino?«
»Niso, to ti morem jamčiti s polno zanesljivostjo, ker jo imam zdaj pozorno pred očmi... Oh, pa to je medved rajnega reveža, ali ne?«
Povsem točno.«
»Prihajaš Ii morda k meni s prošnjo, da bi ti dovolil igrati z njim na vasi?«
■	Prišel' bi bil zaradi tega, ko bi ne bil prej šel na goro ter našel lam tele stvari.«.
S temi besedami je Andrejček odvezal vrečico in izvlekel na dan, kar je vsebovala. Zupan je z izbuljenimi oč-mf pogledal denar in ga začel šteti.
■	Na mojo vero!« je vzkliknil, -trideset tisoč frankov! Glej, bogal si!«
>|e res la zaklad moj? Docela moj?«
■	Docela ne; samo na pol. Vsak zaklad pripade na pol tistemu, ki ga najde, na pol pa njegovemu laslniku. V tem primeru je lastnik občina. Aloral boš torej deliti denar z občino, razen...«
»Razen?«... je zaskrbljeno vplašal detko.
■	Razen fe lahko dokažeš, da je tvoj in da mora pripasti samo tebi.-
■	To mi ne bi bilo mogoče.«
■Iznenadil si me. Daj, govori.«
Andrejček mu je |Xjno\ il ciganove besede, ki mu jih prvikrat ni bil omenil, kajli tedaj, ko so bile pravkar izgovorjene jih je pripisoval ciganov i blodomiselnosti in jih ni imel za pomembne.
Besede zale... tudi lam... tam...« se niso mogle nanašati na nič drugega, kakor na ciganov trdni namen, zapustili Andrejčku na označenem mestu skrili zaklad, in zalo je moral on, Andrejček Iruleghi. veljati za pravega lastnika. Tudi župan je po žrelom preudarku lemu pritrdil.
Vam prepuščam, da presodile, ali je bil mladi komedianl srečen ali ne; ne srečen zaradi tega, ker so ga ti tisočaki obogatili, marveč srečen spričo lega, kar so dobrega pomenili za njegovo babico.
Pri priči je holel pohiteli v Mimizan, da bi ji bil sporočil to krasno novico. Tako rad bi bil iznenadil svojce še tisto nov,- in kajpada ni več mislil na predstavo z medvedom, na javnem trgu, ki jo je imel prej v mislih; toda župan ga je znal pripravili k pameti.
iKar zdaj bi hotel oditi?« je dejal. »Potovati fieš sredi noči s tako veliko vsoto denarja? To bi bilo nespamelno. Pridi k meni na »lom; dal ti bom posteljo in večerjo. Odrinil boš takoj jutri.«
Andrejček je nerad sprejel povabilo, 'in ko bi ga sf»niin na nezgodo v Cordovi, ko so ga tako hudo zdelali lisli cigani, holeč mu ukrasli medveda, ne bil navdal z zdravim strahom, bi jo bil morda pri vsem tem mahnil na pol.
Pri večerji sla se pomenkovala o potovanju po Španiji. A govorila 6(a ludi o drugih rečeh.
Andrejček je bil radoveden, kaj je bilo z znanimi mu ljudmi v Isturitzu. Samo po sebi umljivo, da se je hote! pred vsem poučiti o svojem bivšem gospodarju. Je še vedno tak skopuh? Je še vedno lako trd do svojih uslužbencev?
»Do svojih uslužbencev?... Saj jih sploh več nima?« je odvrni! župan. <Po tvojem odhodu mu posli niso več uspevali. Mogel bi skoraj reči, da ga je tisti dan, ko si ga zaposlil Ii, zapustila tudi sreča. Kmalu nato je izgubil s slabimi špekulacijami večjidel vse svoje prihranke. S kmetijo jo je sicer še vedno kolikor toliko dobro vozil, ampak minuli leden je nastal ponoči požar v njegovi hiši, ne da bi se dalo pojasniti, na kakšen način. Zaradi svojega skopuštva se ni bil dal zavarovali, in potemtakem ne bo dobil nikakršne odškodnine. V6e, kar je dosegel ogenj, je nejx>pravljivo izgubljeno: dobršen del hiše, skoraj povsem pa staje in hlevi s konji in kravami vred. Uspelo mu je rešiti samo ovce, ki ti jih svoj čae pasel, a tudi šlvilo le-leh
se je dokaj zmanjšalo, ker jih je bil več prodal« Gospodar Rainonteghi slanuje zdaj v nekem hiš« nem zakolku, kateremu je požar prizanese); životari bedno in si more komajda privoščiti, kakor pravimo, kosilo in večerjo. Kolikšen udarec za človeka, ki je imel vsega zadosti in bi bil mogel v zadovoljstvu živeli! Nihče ga tukaj ne jx>miluje, kajti nihče ga ni rad imel.«
Andrejček pa ga je le pomiloval, ker ni čutil več nobene mržnje do njega.. Potem pa, ali ni bil nesrečnik stric »gospodične.?
XIV.
Ni nam treba omenjati, da je bil naslednji dan v Miinizanu dan veselja. Koliko načrtov so snovali, koliko san| o bodočnosti sanjali!... Stara babica se je navsezadnje osmelila, da je v svoji duši pristala na misel, katere se je vedno branila in ki je morda prišla na um že tudi vam: >Kako lep par bi bila čez kakšno leto Andrejček in Mar-jetka!«
Čudno, tudi Giampaoli sam je že gojil to misel. A da6i je zaupal bodočnosti, se mu je za enkrat le še primerno zdelo, malo počakati, prepričan, da bo na la način pripravil svoji hčerki srečno prihodnosl.
»Upam, da zdaj. ko si bogat, ne boš več za-pusli! svoje babice. Obdeloval boš grudo, ali ne? Kajti, vidiš, zemlja je ljubosumna in hoče, da 6« posvetiš samo njej.«
Obdeloval boš grudo, ali ne?
In odlični človek je občutil včliko zadovolj» nosi, ko je slišal njegov odgovor:
»Vprav tak je tudi moj namen. Z medvedom sem moral pohajati okoli samo zato, da sem mogel kaj pridodali kupčku, ki sem ga hranil za svojo babico; zdaj pa, ko se je nabralo okroglega več, kolikor sem kdaj koli mogel upali, ne bom več delal ničesar drugega, kakor obdeloval zemljo. Toda ker mi bo danes ali jutri, iz vzrokov, katere sem vam razložil že ob svoji vrnitvi iz Španije, treba oditi od lod, bi bilo po mojem mnenju najbolje, da z babico takoj odideva ter se natla-neva kje drugje.«
Giampaoli je bil islega mnenja, ampak iz drugega vzroka, katerega pa je mogel Andrejček šele fiozneje zvedeli. Ker je mož gojil pri srcu misel, da bi se mogla njegova hčerka porov-iti z Andrej-čkoni. se mu je res najbolje zdelo, da bi le-la za zdaj odšel iz Mimizana ter ei kje drugje oslvaril neodvisno gospodarstvo.
■Prav dobro, sinko moj!« je dejal jTOlenita-kem. "Našel ti bom v lein okraju kakšno kme-tijico, da jo boš z babičino pomočjo obdeloval.*
Kmalu nato se je namerilo neko naključje, ki je poenostavilo Giampaolijevo nalogo. Njegov starejši brat je namreč umrl za možgansko kapjo, pri čemer je komajda utegnil obudili kesanje nad svojim slabim življenjem. Kar je oslalo za njiin v Ramonteghiju, je pripadlo mlajšemu bratu, in la je menil, da najbolje stori, če te zapuščinske oslanke zaupa Andrejčku. Tako bo imel priložnost, videti ga pri delu in po njegovi sposobnosti presodili, ali naj ga določi 6voji hčerki za moža.
Ni se mu bilo Ireba kesali, da je imel zaupanje vanj. Andrejček, ki sc je kmalu nalo nastanil z babico v Ramonteghiju, se je takoj lotil dela z veliko vnemo in kadar je bilo Ireba. z vso tisto značajnosljo in odločnostjo, ki jo je bil ie dokazal na svojem potovanju po Španiji.
9rilika dela tatu
Klavrna preskušajo „poštenih najditeljev"
Pred nekaj leti je bilo na Angleškem, ko se je imenitnemu londonskemu draguljarju zazdelo, da bi bilo prav in dobro, ko bi malce preskusil poštenost svojih bogatih kupcev. V svoji trgovini jim je nastavil duhovito past ter potem mirno in brez strahu opazoval, kako so njegovi sicer bogati kupci pošteni. To svoje opazovanje je na koncu objavil v londonskem časopisu. Naj kar sam govori, kako je bilo:
> Za preizkušnjo človeške poštenosti sem si izbral lepo brušen srcdnjevelik briljant, ki sem ga trdno prilepil na steklo svoje prodajne mize v trgovini. Dragulj je bil tako postavljen na steklo, da ga je vsak kupec lahko takoj videl in ga tudi brez težave dosegel. Na pogled je bilo tako videti, kakor bi bil kdo tisti kamen na mizici pozabil. Ležal jc tam in bil na pol zagrnjen s črnim žametom, kakršnega smo po mizi razgrinjali, kadar smo kupcem kazali svoje dragocenosti. Ta »pozabljeni dragulj« me je v dveh tednih, kar sem ga pustil tako ležati, bolj poučil, kakšni so ljudje, kakor sem se poprej mogel v vseh 25 letih poučiti.
V mojo trgovino so prihajali gospodje in gospe vseh stanov. Zdaj sem vseh 14 dni vestno zapisoval, kako so inoji kupci vpričo »pozabljenega kamna vedejo. V teh 14 dnevih je prišlo v mojo trgovino kupovat kakih 300 ljudi. Med njimi jih je bilo celo 53, ki se za briljant niso nič zmenili, morebiti ga niti zapazili niso. Drugih 67 jih je bilo tako ljubeznivih, da so me prijazno opozorili, da »sem kamen pozabil na mizi«. Tem sem se vselej odkritosrčno zahvalil in sem bil prav vesel njihove opombe Vsi drugi moji kupci brez izjeme pa so se skrivaj na vse mogoče načine trudili, kako bi se skrivaj polastili pozablienega kamna. Med temi $o bile po veliki večini ženske, nekatere izmed njih so celo nosile visoke naslove in zveneča imena. Med njimi so bile bogate in ponosne dame. Vpričo mojega kamna pa jih je minil vsak ponos, vsa dobra vzgoja in vsa imenitnost.
K meni je na primer hodila žc dolgo let kupovat ponosna gospa, ki mi jc komaj odzdravljala ter je na moj pozdrav le malce kinknila z glavo. Ko je ta zdaj v moji trgovini zagledala tisti »pozabljeni kamene, je brž položila nanj svojo ročno torbico ter postala tako zgovorna, kukor dotlej še nikoli ni bila. Pač le zato. da bi me zamotila. Le-
Co orokavičena desnica, ki je z njo pograbila tor-ico, je zaman grabila po kamnu, da bi ga odtrgala od mize. Tako-le z ročno torbico si je hotelo pomagati nič manj kakor 48 gospa Mnogo bolj pa so se bodisi 'gospodje kakor tudi gospe posluževali žepnega robca, ki so ga tako mimogrede vrgli
čez kamen, ki so ga potem hoteli pobrati. Nekateri so poskušali tudi z rokavicami, ker pa je bilo manj priročno, ker rokavice ne zakrijejo docela prstov, ki grabijo po kamnu. Pač pa so te večkrat
posluževali zavojčkov, ki so jih prinesli s seboj. Večkrat se je zgodilo, da je kaka gospa prišla trgovino in tukaj zaman skušala vzeti seboj moj kamen spotike. Ker se ji prvič ni posrečilo, je prišla istega dne še drugič, izgovarjajoč se, češ da mora še to in ono kupiti. Pa je kupila kako malenkost, nato pa se je bližala kamnu, da bi ga po-basala, l aka je navadno bila najbolj nervozna ter sem jo že po govorjenju spoznal, kam cika njena prijaznost.
Lahko si mislite, kako je to mene in moje uslužbence zabavalo. Večkrat smo si morali na vso moč prizadevati, da se nismo začeli glasno krohotati.«
Nekaj podobnega so pred več leti poskušali tudi v Berlinu. Le da so tam to reč vzeli v roke umetniki, ki so se zbirali v neki gostilni. Operni pevec, ki se je udeleževal tiste družbe, je to po-skušnjo nekako takole popisal:
»Nekega dne smo se začeli meniti o človeški poštenosti. Eni so trdili, da je večina ljudi poštenih, drugi pa narobe. Oglasil se je tudi odvetnik, ki je hodil v našo družbo, ter p#ovcdal, da bi po njegovih mislih izmed 10 ljudi, ki bi ni cesti našli kak denar, najdenega denarja niti trije ne vrnili, če jih nihče pri najdbi ne bi videl. Drugi so oporekali, češ da odvetnik pretirava in da je človek vendarle bolj pošten. Tako se je naša miza razdelila v dva tabora, ki se nikakor nista mogla ze-diniti glede tega vprašanja Nazadnje smo sklenili slavo, ki jo je odvetnikova stranka predlagala drugi stranki. Določili smo natančne pogoje in se domenili:
Zbrali smo 200 mark denarja, ki smo ga morali Šteti po večini za izgubljenega. Ko smo za ta denar kupili 10 denarnic, smo denar porazdelili na 10 enakih delov ter v vsako denarnico vtaknili eno desetino denarja, in sicer nekaj v zlatu, nekaj v srebru, nekaj v bakru. V vsako denarnico smo poleg denarja vtaknili tudi listek z napisanim naslovom, in sicer smo na listek napisali mslov našega plačilnega natakarja Nato smo določili iz naše družbe dva gospoda, ki sta določenega dne morala iti na sprehod v živalski vrt, kamor hodi večina | Berlinčanov na sprehod. Ta dva gospoda sta morala potem previdno na stranskih stezicah »izgubljati« svoje denarnice. Nato sta morala za grmovjem skrita, od daleč oprezovati, kaj se bo z denarnicami zgodilo. Važno se nam je namreč zdelo
Zdaj, po dveh letih, je že dosegel pomembne uspehe. Lahko torej pričakujemo, da se bodo. kakor hitro bo odslužil vojake, babičini in Giartr paolijevi načrti uresničili. Morda pa ne bo treba čakati niti tako dolgo in bodo ženitovanje že prej slavili, kajti o/enjen bo Andrejček lahko dobil dovoljenje, da bo 06tal pri najbližji posadki, to je v Baioni.
To pa je gotovo, da niti on niti »gospodična« ne bosta delala nobenih zakonskih zaprek.
Med tem pa Andrejček živi 6rečno pri svoji babici: uresničile so se torej sanje, ki jih je imel v I lasparrenu na dan pred 6yojim odhodom na Špansko. Se jih spominjate?
Ni nam treba omenjali,, da se ob praznikih ljudje iz Mimizana pogosto shajajo s svojimi sosedi v Ramonteghiju.
>ln Medo?« boste vprašali.
Razume se, tudi Medo srečno živi v Ramonteghiju. Zgradili so mu prostorno lopo na dvorišču, kjer 6e zalaga z vsemi dobrinami, ker je zelo razvajen. Ne bi se dalo sicer za trdno zanikati, da se mu včasih malo stoži po času, ko je meril ceste za svojim mladim gospodarjem; ampak vsi mu izkazujejo tolikšno prijaznost, da se mora kaj lahko potolažiti.
4 VJČ,' AndreJ'ček ga kdaj pa kdaj povede tudi na delo, na veliko veselje isturških paglavcev, ki ga pogosto prihajajo obiskovat. Ampak Medo nece pokazati vseh svojih zmožnosti drugače kakor tedaj, ko pride v obiske Giampaolijeva družina.
Ob tistih dneh pa boste prav gotovo slišali »gospodično« vprašati:
»Ali ne bi mogli videti, kiiko Medo pleše?«
»To pa že,« odfcvArja aebogibno m<adi najemnik, v
In hip nato že sname 6 stene svojo cimbalo, in vsa družina, s sltižinčadjo vred, krene k medvedji lopi, izpusti Meda ven in... muzikal »Ilop, Medo, zapleši malo!« In lahko ste prepričani- kadar Andrejček veli: »Zdaj pa pokaži, Medo, najboljšo osebo v tej družbi!« se dobra žival vsakokrat obrne proti vdovi iruleghi; in ko hip nato Andrejček doda: »Zdaj pa, Medo, da vidimo najljubkejso!« odhlača vselej proti Marjetki.
Meni se zdi, da ima prav.
izvedeti, kako se bodo posamezni najditelji obna« šali, ko bodo denar našli.
Lepega oktobrskega dopoldneva sta gospod* svoj načrt re« izvedla. Uspeh te preskušnje p* je bil od sile klavrni Odvetnikova stranka je namreč stavo na vsej črti dobila, ker sta bili vrnjeni t« dve denarnici, in sicer ena na policiji, druga pa „, natakarjev naslov. Tista dva poštenjaka, ki denarnici našla, sta bila dva starejša gospoda, ki sta počasi prikorakala po (tezi, zapazila denarnica in jo vtaknila v žep. Drugi najditelji, ki niso bili t,-ko pošteni, da bi bili denarnico vrnili, so bili: J otroški pestunji, ki sta porivali otroške vozitke po poti, dojilja iz okolice, ki je za roko vodila malega dečka, 2, elegantni dami iz imenitnejših kto. gov, mlad mož v modrem delavskem suknjiču, čj,|. niški sluga, ki je nosil seboj tržno košaro, ter mlad mož z veliko aktovko pod pazduho.
Zanimivo pa je, da so se vsi ti docela enjko vedli, ko so našli denar na cesti. Vsak se je nij-prej previdno ozrl okoli lebe, ali ga kdo ne vidi, nakar je kakor tja v en dan vtaknil denarnico t žep. Obe imenitni gospe in ie ena pestunja »o poprej še nekai spustili na tla: gospe robce, peitu-nia pa otroško ropotuljo, da so potem poleg teh reči lahko bolj mirno pobrale denarnice.
Ta šala nas j. veljala 164 mark, ki so bili izgubljene, ker jih najditelji niso vrnili. Dalj p, nam ie ta šala poleg ve»el|a, ki smo ga užili. ko smo stavo zapili, še dragocen pouk o človeški poštenosti..
AIS 0 K A L1. A S
sma knjiga
»Slovenčcve knjižnice" našo n i j b o I j i i
družinske zbirke
<lclo znamenite finske pisalel •«
svetovnega slovesa je izšla pod naslovom
Maščevalce svete teke
V knjici ho tri povesil, ki na čudo* ti način prika'ii ejo mišljenje in živl eni« prebivalcev Knonke — Prepričani smo, <la Knjige ne boste oJložili, dokler je tis boste prebrali do konca.
NaroČite se na „Sl0¥en(ev0 knjižnico".
le do Novega lela imate šo čas. Vsaka knj ga le 0 lir.
Roža, ki se smeje.
F.na izmed najbolj zanimivih rastlin na »veta je brez dvoma v Arabiji rastoča roža smepci. Srednje velika rastlina ima svetlorumene cvetove, iz katerih se razvijejo po dve ali tri semena. 1 * semena Arabci posuše in zdrobe v prah, kalcrcgt potem njuhajo kakor njuhalni tobak. Kdor vzame ščepec tega prahu, občuti isti učinek, kakor če bi vdihaval plin, ki povzroča smeh. Kar naprej s. mora smejati, začne plesati in je sploh veselo razpoložen. Cez nekaj časa pa nastopi reakci|a in človek globoko zaspi.
Najmočnejši nemški konj je poginil.
Ko je najemnik posestva Ives pri Koblencu spomladi leta 1924 v rodovno knjigo kom zapisal: Zrebe, rojeno, rjaveč in ki mu je dal ime »Ireu«, ni slutil, da bo ta »Treu« nekoč najmočnejši kon| Nemčije, Leta 1929 se je žrebec udeležil tekmovanja za vlačno moč. Z nekim drugim konjem je postavil nemški rekord 353 stotov. Ta rekord te leto pozneje cclo zvišal za en stot. Lela 1933 je žrebeo zmagal pri poskušnji, kateri konj najdlje vzlraia pri težki vožnji od Reinsberga do Kolna. Pri obtežbi 60 stolov je žrebec kot prvi prišel na cil| v treh dneh. Povprečno je obvladal kilometer v »J minutah. Sedaj je ta močni konj poginil,
I
NASI VELIKI MOŽJE
Ivan Cankar
I
1 viiji Cankar je največji slovenski pisatelj, ne morda toliko po ohsežuosti ali številu svojih <]< I, marveč predvsem po izredno visoki umetniški vrednosti svojih novel in črtic, ki se lahko postavijo ob strun podobnih književnih del drugih narodov. Kar nam je Prešeren dal v verzih, to nam je napisal Cankar v nevezani besedi.
H«»dil se je naš največji pisatelj 1876 na Vrhniki in temu svojemu rojstnemu kraju je posvetil marsikateri spomin v svojih delih, 1 mukaj je pod most hodil, kot sam pravi, v »enaj-sto šolo«, kjer se je z otroki igral in že in nogo-kii j spoznal iz življenja Sredn jo šolo je obiskoval od issy v Ljubljani, in sicer realko, ki je imela 7 razredov. Med njegovim dijaškim življenjem v Ljubljani je zanimivo to, da je v družbi j drugimi pesniki in pisatelji poznejših let ustanovil znamenito dijaško društvo Zadrugo, podobno kot smo \ideli I4*;"* Vujevce. l'o končani srednji Šoli je odšel Cankar na Dunaj 1HV7 in skoraj nepretrgano ostal tamkaj do nf da |.j doštndiral vseučilišče,- marveč m je edini med nasilni kulturnimi delavci vse življenje zapisal umetnosti v besedi. Od I9(W pi. )t živel v Ljubljani in tu l'JIH umrl.
Sprva se je Cankar učil pri Aškercu in naših naturalMih, a je sredi 'Ml ih let * tovariši Murnom. Kettejem in Zupančičem ustvaril tako imenovano slovensko moderno, novo romantiko, nnibolizem. Najprej $e jc tudi Cankar, kot vc-fma naših pisateljev, uril v pesništvu in zapel m kaj prav lenih lirskih pesmi in tudi nekaj pripovednih (Kaeijariar). Kaj kmalu pa je spoznal, da je njegova prava pot v nevezano besedo in takoj za pesniško zbirko Erotiko je že izdal črtite Vinjete. Prvotna dela Ivana Cankarja so bila precej vihrava, kot je pač vihrava mladoM. Celo mnogokaj brezbožnega je bilo v njegovih pesmih, zato je takratni škof dr. A. H. Jeglič ( n nkarjrvo K ml i ko zaplenil in zaprl. Sum Cankar je spoznal napako svojih začetnih ili-l in v ii'Ški'1ii prevodu Erotike in v drugi i/ilnji v slovenščini sam prepovedal marsikatero spiitakljivo pesem.
Ko se je obrnil k neve/ani besedi, se je sprva najbolj lotil pisanja dram, ki smo jih imeli Slovenci do takrat še bore malo. Cankar mini je napisal igre: Krnlj na Bctajuovi, Jakob Hnila. Hlapci, lepa Vida. Romantične duše. V \'<'ini svojih iger Cankar biea takratno slo\en-»ko pokvarjeno javno mnenje iu življenje in zahteva vsepovsod, da se človek ne ravna po dnliičkn/eljnosli iu slinolilepju, marveč po svoji "sli, ki po nji človeku govori sam llog. Moralne osnove morajo vladali tudi v javnem življenju, človek mora bili trden in značajen in ne sme obračati plašča po vetru, ki sedaj piha oil te. sedaj od one strani.
Posebno vnelo in vztrajno se je Cankar v Mejili delih boril proti krivičnemu socialnemu riiln in se zlasti ostro bojeval proli izkoriščanju rii/nih slojev po kapitalistih (Hlapec Jernej in njegov a pravica). Le delo naj se ceni, le delo nuj se plačuje v življenju, tako je zahteval in zmerom zagovarjal ponižane in razžaljene (Iliša Marije Pomočnice, Milan in Milena, Grešnik Lenari itd.). Tudi javno nemoralo polizobra/.cnih iiialoiiiešeanov je kar najostreje bičal (Pohujšanje v dolini Sentflorjnnski).
Vendar pa bi bilo napačno, če bi kdo gledal vsega Cankarja samo v delih, v katerih je bičal "»rednosti takratne slovenske družbe. Cankar nikakor ni samo kritiziral in grajal, marveč zmerom je tudi kazal lepšo in boljšo pot, lepše življenje. Videl ga je predvsem v lepi knjigi, v umetnosti. Umetnost mu je bila uteha, mu je bila zatočišče, mu je bila največji vzor. Zato so iiste knjige, ki je v njih kazal tso lepoto in dobroto, najlepše med Cankarjevimi deli, iudi sani jih je najbolj cenil. Semkaj štejemo: Lepo Vidii, Milan iu Milena. Križ. na gori. zlnsti pa zadnje njegovo delo, delo, ki pomeni višek ne siinio Cankarjeve književne umetnosti, mar-
več višek vsega slovenskega književnega dela v nevezani besedi: to so prelepe črtice iu novele pod naslovom Podobe iz sanj. To je knjiga, ki je poleg Prešernovih poezij naša najboljša in najlepša kn jiga, kar jih imamo, Knji-pa Podobe iz sanj je izšla med prejšnjo svetovno vojno 1917 in Cankar v nji popisuje trpljenje našega naroda in vero v mir iu boljšo bodočnost.
Mnogokrat so se že prepirali naši književni zgodovina rji, uli je bil Cankar veren ali ne. nli je veroval v Boga uli ne. Res, sprva, v mladosti, ni bil veren, pod vplivom slabili knjig je tinli sam zabredel v versko brezbrižnost. Ali zgodilo se je v njegovem 21. letu nekaj, kar je prvič obrnilo njegov pogled v večnost. Leta IK97. mu je namreč umrla mali. ki jo je ne-izrečno ljubil in ji v premnogih svojih delih postavil prelep spomenik, nesmrtnega pa v ro-iii n n Na k I n n e n . kjer ni poveličal samo s\oje matere, marveč vse slovenske žene in matere. Materina smrt ga je silno pretresla in vprašanje, kam odide človek po zemeljskem življenju, se je zmerom pogosteje oglašalo v srcil mladega pisatelja. In 19(19 je že zaklieal: »Bog jc in — soncp in življenje«. Od tega časa se je po mnenju nekaterih naših književnih zgodovinarjev vse bolj in bolj oklepal vere. ki jo izpoveduje slovenski narod, katerega največji pisatelj je Cankar bil. In tudi v svojem največjem delu, v Podobah iz sanj, je zaključil svoje delo in svojo pisateljsko pot. bi lahko rekli, s posvetitvijo svojega dela v vzkliku: m a I i, d o tn o v i n a , Bogi To je bila njegova zadnja izpoved, zapisal jo je v našo največjo in najlepšo kn jigo kot izpoved, lahko bi rekli, vsrga našega naroda. Vse druge poti je spoznal naš največji pisutelj zn krive, le pot, ki vodi k Bogu, je tista, po kateri mora hoditi naš narod. če hoče, da ne bo zgrešil cilja, ki mu pn je Večna Previdnost določila. O. d.i bi v vseli časih in vseh prilikah naš narod poslušal klic svojega največjega tvorca lepe besedel
ST. VIR PRI STIČNI
V vseh zadevah aaših časopisov glede »Slovenca«, »Slov. Doma«, »Domoljuba«, kakor tudi v zadevi »Slov. knjižnice« in »Slov. koledarja« se blagovolite obračati na župnijo St. Vid pri Stični, na našega zastopnika g. Kristana Alojzija, Glagov-ce 16, St. Vid pri Stični ali pa na Janeza Berganta, kaplana v St. Vidu pri Stični.
ZA FANTE OD FARE
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
•NliuiiiMiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiMMriiiiuiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiMaa
Nurmijeva zadnja kolajna
Z veseljem je hodil Tomaž v olimpijski stadion, kjer je gledal tekme najbolj vztrajnih tekačev, najmočnejših metalcev in najprožnej-ših skakalcev. Držal je svinčnik v rokah in pisni poročilu, katera je pošiljal v Ljubljano, da I*i jih ljudje brali v »Slovencu«.
Na prostoru za start se je zbrala precej velika gruča tekmovalcev. Tomaž je napenjal oči, da bi spoznal Nurmiju, najslavnejšega tekača vseh časov. V sporedu je bral, da bo nosil Nurmi številko na prsih 797. lako ga ni bilo težko spoznati. Srednjevelik mož je bil, na sebi pa je imel modro majico z belini finskim križem na prsih.
Potem so se pognali v dir. Nekaj časa so se gnetli v gruči, kmalu pa so sc razvrstili v dolgo jato. Na vrsti je bilo tekmovanje v teku na 1(1.000 metrov, lekli so po okroglem, 400 metrov dolgem tekališču, katerega so morali prekrožiti 2» krat. Lahkih nog so se podili po črnem tekališču in si prizadevali, da bi se držali vodilne skupine. Ko so pretekli prvih 5000 in. ni bilo več gneče: nekateri so hudo zaostali in te so vodilni Finci prehiteli že kar za vso dolžino tekališča. Nurmi jc tekel z laltkoto, vendar se še ni povzpel do vodstva. Fantu, ki je bil spredaj — to je bil Nurmijev rojak Ritola — se je videlo, da se muči. poteze na obrazu so to razodevale. Med sprednjimi je bil tudi znani švedski učitel j VVide, o katerem je ves svet vedel, da ni nič slabši od slovitih Fincev, vendar se mu doslej še ni posrečilo, da bi jih premagal.
Gledalci na tribunah so bodrili vsak svoje; klicali so jih po imenih in jim prigovarjali, naj vendar pohitijo in naj ne omagajo, li pa se niso zmenili za klice, ki so prihajali s tribun, tekli so pač, kolikor hitro so mogli.
Nurmiju ni bilo videti, da bi bil utrujen; lahko, kakor lastovica se je pomikal po tekališču in se nekako skrival v senco Ritole. Že se je zdelo, da se bo Ritola odtrgal in da se mil bo vsaj tokrat posrečilo, da bo odrinil svojega večnega tekmeca na drugo mesto. Ali bo Nurmi poražen? le 15 let tekmuje, 31 let je že star in doslej je bil vajen samo zmagovati.
Zvonček v areni je naznanil, da se približuje borba tekačev svojemu koncu. Se +00 in morajo preteči in potem bomo videli, kdo bo dobil zlato kolajno, kdo srebrno in 'kdo samo bronasto.
Vse do zadnjih 100 metrov pred ciljem je vodil Ritola: takrat pa je Nurmi poskrbel zu presenečenje: nagnil se je naprej, podaljšal korak, sc približal Ritoli. tekel nekaj časa z njim vštric in ga prehitet. Nlirmi je bil prvi. Ritola drugi. Šved Vide pa je precej zaostal. Gledalci so se dvignili s svojih sedežev in navdušeno (Hadaljetanje na 12. tirani.)
Cenjenim bralcem našega lista!
Vljudno sporočamo, dn sc za vsn naročila glede »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčevcga koledarju« in »Slovenčevc knjižniec« blagovolite obračati na tvrdko »Prcs Import«. Kntaničevn 3, Zngrcb.
Od i. deccmbra dalje bo ccnn »Slovencn« v nadrobni prodaji 4 kline, zn naročnike pn mesečno 83 kun, c ponedcljskim »Slovenskim domo« vred pa kun.
Ccnn »Slov. doma« v nndrobni prodaji
3	knne. ta naročnike mesečno 55 kum.
Cen« >Domoljuba« v nndrobni prodaji
4	kline, zn naročnike celoletno 11« kun.
Cena »Bogoljuba« poshmeznn številk« 4 kune. celoletna nnročninn 45 knn.
»Slovencev koledar« z« leto 1943 mi naročnike »Slovencn*, »Slov. domn«, »Domo-
Za hrvatsko državo:
ljuba«, »Bogoljuba«, »Obiskn« ter »Sloven-čeve knjižnice« 100 kun, zn ncnnročnike ime-novnnih listov pn 140 kun.
Cenn posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 50 kun:
v polplntno vezanim knjigam 75 kun; na boljšem pnpirjn v celo platno vezanim knjigam 125 kun.
Naročnin« vseg« letnikn »Slovenčeve knjižnice« (<. j. 3* knjig) 1100 kun za broširane knjige;
2300 kun za v polplntno vezane, in 3500 knn zn nn boljšem papirju v celo platno vezane knjige.
ZA S K BI J O VELJAJO ISTE CENE V DINARJIH.
pozdravljali starega olimpijskega zmagovalca. Fotografi so se iisiili /a Nurniijcm, da lii ga slikali, ta pa je liil še tako svež, da jim je ušel. Severni narodi so se spet dobro izkazali; l ini i so dosegli pno iu drugo mesto in tudi Švedi so bili med najboljšimi.
Po končani tekmi se je oglasil napovedovalec. ki je v francoskem jeziku povedni, da je bil Ntirmi prvi v teku na 10.000 metrov in da je zmagal v času 30 minut, 1S.8 sekund, kar pomeni nov olimpijski rekord. Prvi trije so stopili na častni oder v areni, podarili so jim vence in kolajne, istočasno pa so potegnili na jambor tri zastave. Godba je zaigrala finsko državno liiinno. tisočgluve množice pa so jo sloje poslušale. To in samo lo je bila nagrada za dolgoletni trud. Tako je bil Tomaž priča, kako je dobil Nurmi svojo poslednjo olimpijsko kolajno. V teku na 5000 m ga je že premagal nekdo, ki je bil mlajši od njega, namreč njegov rojak Ritola.
\ oliko zanimanja je bilo tudi za maratonski tek. Naravnost z občudovan jeni so gledali l jud je nn može in fante, ki so krenili iz stadiona in sc podali na pot, ki je bila 42 km dolga. To je najnapornejša tekma in za to je tudi največ zanimanja za vprašanje, kdo bo dobil zlato kolajno /a maratonski tek?
Ko so se maratonci polili pn dolgih poteh okrog Amsterdama, so nadaljevali v stadionu s tekmami v skokih in motili. I u so se prav posebno izkazali Amcriknnci. Carr je skočil s palico 4.20 m visoki«, I Imuni je bil prvi v skoku v daljino z znamko 7.73 m, King pa je skočil v višino 1.14 m. Med metalci kopja je bil najboljši Sved Luiidouist, ki ga je pognal 66.60 m daleč.
Oglasile so se fanfare in naznanile, da se približujejo stadionu prsi maratonci, lakrat so se dvignili ljudje s svojih setle/ev in strmeli proti stadioiiskiin vratom. \ iliur navdušen ja se je razlegal, ko so zagledali fanta, ki se je pri-liliževal s težkimi koraki. Kmalu so spoznali številko. ki jo je nosil na pr-ili in ugotovili, da je to 1.1 OuiiN i z Al/irn. Pretekel je 42 km dolgo progo v 2 urah 32 minutah in 57 .sekundah. Njegovi rojaki na tribuni so navdušeno vriskali in hiteli pripovedovati, da je I I Oiinfi navaden raziiH.šulcc časopisov. Njegova zmaga je bila tem prikupnejšu, ker je osrečila ubogega funtu.
Vm&mzmšv
rožah ie zdravje i\V
Do sedaj smo v glavnem pregledali rastline. ki iih rabimo pri boleznih ljudi in iih lahko nabiramo v jeseni in novembra ler decembra. Danes pa sc poučimo o zdravilih in rastlinah, ki jih uporabljamo pri živini.
Živinoreja je za srednjega in malega gospodarja. ki nimata veliko gozdov, najvažnejša gospodarska pridobil vena panoga. Vse vrsle živinoreje prinaša jo. če zna gospodar pravilno voditi, vedno doka i dobre dohodke. Seveda se velikokrat primeri, da ima tudi gospodar pri živini nesrečo, da živina zboli in pogine. Kadar zboli žival, mora živinorejec ohranili mirno kri in če le mogoče takoj ugotovili, kje leži 1 vzrok bolezni. Ce ic bolezen težja ali če živinorejec sain lic more ugotoviti vzroka bolezni. ' naj lakoj pokliče živinozdnivnika. Ta ho ugotovil bolezen, zapisal zdravila nli pa bo nasveloval še pravočasni zakol. Nikdar pa ne smemo zdravili kužnih bolezni brez živiuozdrav-nika.
Pri vsaki bolezni moramo živali lakoi pomagati. lo velia zlasli še pri nezgodah. Cini dalj časa pustimo žival bolehali, lem težie io ozdravimo. Pri večini nezgod, kakor tudi bolezni. ie hitra in pravilna prva pomoč naiveč-iega potnena. Od nje ie dostikrat odvisno, ali bo žival ozdravela ali poginila. Zalo morti bili previden gospodar vedno pripravljen na razne nesreče pri živini. S pravilno urejeno domačo lekarno, ki vsebuje najpotrebnejša rastlinska in druga zdravila ler orodje za prvo pomoč, si bo živinorejec lahko sani pomagal, dobro pu bo služila tudi vsakemu živinodravnikii.
ISusllinshi in drimn zdravila
Po naših gozdovih in travnikih rasle mnogo zdravili rastlin, ki jili pameten gospodar nabila, suši in brani za različne bolezni in nezgode. Haslline vsebujejo različne zdravilne snovi, ki pomagajo zoper prehlad, kašelj, napenjanje. razna zastrupi jen ia, zapiranje vode, govna in vetrov, gliste, za zvišan ie in zhol iša-n ie mleka, zoper gnojen ie ran. za razkužbo, slabo pojalev, za pomoč pri porodnih popadkih itd.
Zbiranje leti zdravilnih rož ne slane skorat nič truda, a gospodariti, ki zna z njimi prav postopali, mnogo zaleže. Tudi precej denarja si z njimi prihrani, ker mu iih ni Ireba kupovali. Seveda imamo ludi več strupenih rož. ki se rabijo v živinozdiavnišlvit. vendar teli ne Iioiiio navajali, ker nuni lahko več škodijo kot koristijo.
Kadar nabiramo zdravilne rože. moramo vedeli, kdaj vsebujejo te največ zdravilnih snovi. V Klavnem nabiramo zdravilne zeli ob času cvclenja, liste spomladi, skorjo in korenine v jeseni, plodove kader so zreli ilil. Vendar Pa imamo tu in liitn razlike, zalo Iioiiio lui vsaki roži posebej navedli čas nabiranja.
Nabiramo vedno ob lepem in sulteni vremenu, najbolje dopoldne, ko se posuši rosa. Nabrane rastline, ki nuj bodo najlepše, slrese-nio na papir, desko nli žaklievino iu iili posušimo na zračnem iu suhem prostoru. Sonce in prehuda vročina škodi! Posebno pazljivo sušimo rasi line, ki vsebujejo razna eterična olja, ker ta hitro slilapc.
Haslline nato povežemo v šopke, iili zre-žemo ali zdrobimo in shranimo v primerno vrečico. Nikdar pa ne smemo pozabili označiti ime rastline na vrečici, kajti človek sčasoma vse pozabi. t'.e le mogoče napišemo na vrečico (udi latinsko ime dnličiic rastline, ker zdravnik pač ne more poznati vseli lokalnih slovenskih imeti. Da nam bo to lažje mogoče, bo pri rastlinah, ki iili Iioiiio omenili, poleg naivnžtieiših slovenskih imen tudi latinski. Itaslliiie hranimo na suhem prostoru, da se ne skvariio in splcs-ne. V vrečicah pa iili imamo zalo. da sc ne lovi po njih prah. V živinorejčevo domačo lekarno, ki na i bo nameščena v kakem predalu ali v omarici, spada poleg rož še neka i najpotrebnejših drugih zdravil in orodja. Vse pu mora bili v najlepšem redu!
IZ NOVEGA MESTA
Ljudska posojilnica, z. z n. j. v Novem mestu
sprejema vloge »a vista* proti obrestim \%\ 2% nudi za navadne vloge, razpoložljive vsak mesec 10—30; vezane na tri mesece po 2 in pol odstotka, vezane na 6 mesecev po 3%, depotne naložbe pa brezplačno. Daje kratkoročna posojila in posojila na tekoči račun. Vrši posredovalne posle. Varčujte, dokler imate dohodke!
Časopisje inozemskega delavstva na Nemškem.
Več milijonov inozemskih delavcev je ta čas zaposlenih v nemški industriji, V Nemčiji izhaia zanje 35 dnevnikov in drugih časopisov. Italijanski delavci imaio svoj list »II Carnerata«, llamski »De Vlaamsche Posl«, valonski »L'Elforl Wallon« nizozemski »Wan Hong«, francoski »Le Pont«, španski »Enlace«, slovaški »Slovenski tyzden>, hrvatski •Domovina Hrvatska«, bolgarski »Rodina«,
Skrb za bolgarsko družino.
Po novem zakonu bodo v Bolgariji poročeni oproščeni obvezne delovne službe Matere • šte-vilniifii otroci bodo uživale ugodnost znižanja voz-nine na železnicah, na ladjah in na vseh javnih prevoznih sredstvih, otroci takih družin pa ugodnosti pri šolaniu in izbiri poklica. Prav tako bodo družine s številnimi otroci lahko dobile brezobrestno državno posojilo vračljivo šele tedaj, ko bodo otroci dorasli.
Dobro sosedstvo je pogoj za pravilno in uspešno delo
PRAVNI NASVETI
Vknjižba po sklenjeni pogrtdbi. J. L. Kupili ste lii-o z gos|M>darskimi poslopji iu nekaj jem-i j c. Pred podpisom kupne pilgodbe ste se vpričo notarja iu prodajalca prepričali v zemlji,k; knjigi, da je brez bremen, tez en teden vam jc jmi notar sporočil, da se je še pred prepisom |Miscstva ua vaše ime na tem posestvu vknji/i| neki upnik prejšnjega lastnika za 3000 lir. Vprašate, če sle priniorani ta dolg priznali, ker pri |K)il|iisu pogodbe gu prodajalec s|i!oli ni omenil. — Za ta vknjiženi dolg jamči |>osostvo, ki je s tem dolgom obremenjeno. Ne jamčite torej zn, ta dolg osebno, ampak le s posestvom, t e hi ga ne boleli |ilučati, sme upnik predlagali ludi liražl»o posestva. — Seveda, ker sle kupili |hi-sestvo bremen prosto, imate pravico, iU zahtevale do prodajalca, da poskrbi zn ir!iri» te vknjižbe, ki se je izvršila, dokler je bil '.e prodajalec zemljeknjižni lastnik po-estva. Prodajalec vam jamči za vso škodo, ki jo lr|iile za-r.nli te vknjižbe. Če prodajalcu še nisio i/plačali vse kupnine, Jnliko zadržile toliko, kolik ir bi morali |ilačatj naknadno vknji/eneiii upniku, da dovoli izbris vknjižbe. Ni bilo torej dovolj previdno, če ste se domenili, da plačate kupnino ob podpisu pogodbe, ani|>ak bi bilo l>olj-", če bi se pogodili, rla plučute kupnino ob izvršenem prepisu, začasno |ia bi jo založili v rok« notarju za prodajalca.
Solastnina posestva. O. š. t!. Sin je [hi umrli materi podedoval polovico posestva in je tako poslal solastnik posestva z očetom. Oče ima ni svoji polovici posestva v k nji že nega dolga 19.000 lir. Vprašate, ali ima sin |iravico brezplačnega stanovanju v hiši, ki jc do polovice njegova ic kaj Im> z očetovim dolgom |vo njegovi smrti. —■ Dokler sla solastnika sporuzumnn, lahko ji-i-Ijubuo ravnata s skupno imovino, čim postaneta neslo/na, ne sine noben izvršiti na skupni imovini nobene iz|»rcniembe, na kolero oba ne jiri-slancla. Vsak solastnik je upravičen, da zahteva račun in razdelitev donosa. l*'e ima liišu dve stanovanji, lahko vsak solastnik uživa sam stanovanje ,uli pa ga da v najem, če j>a je samo eno stanovanje, naj solastnika določila krajevno primerno ceno in listi solastnik, ki lio sani užival to stanovanje, mora j>ač polovico določene najemnine plačati drugemu solastniku, ki ne more uživati stanovanja. — Po smrti očeta bo zajiuščinska razprava in bo dolg IO.ihiO lir odbit od zapuščine, a čisla zapuščina ruzde-iljeiia med dediče. Stvar dogovora med dediči bo, kilo Ik> v naravi prejel polovico posestva in s tem breme za i/plačilo dolgov in dediščin.
Overovil-v zasebnih listin. G. II. K. V|ir.i-šale, če je vedno potrebno, tla sodišče overovi [Miiipi.se na listinah za vknjižbo v zemljiški kiijijti? — Na zasebnih listinah, ki naj služijo za v|iise v zemljiško knjigo, mora biti pod|iis osebe, katere pravica naj bi se prenesla na drugo osebo, oduosno kafere [iraviea nuj bi .se omejila. obremenila ali ukinila, overovljen ali <■ I notarju ali pa od sodišča. Le v takih primerili, kjer gre za predmete manjše vrednosti, ne |irn-ko 3^0 lir, nadomesti sodno ali notarsko ov erovitev podpisa j km I p is dveh verodostojnih pri'*, ki se morajo podpisati s svojim celim imenom in tudi navesti svoj jKiklic, svoje bivališče, svojo starost iti še izrceno napisali, dn osebno pn-znajo oscImi, katere podpis overovijo. Vse lo |i» velja le. če gre za vknjižlio na področju tistega, okrožnega sodišča, v katerem jo bila listu zasebna listina napravljena.
Izgubljena knpna pogodba. F.. O. N. če si« izgubili pred leli napravljeno kupno piigodlto. potem pojdite na sodišče v zemljiško knjigo ter l>osle v zbirki listin našli prepis svoje |>ogodbe. Od lega prepisa napravite prepis, ki ga Imi sodišče overilo in vam bo služil kot izvirnik pogodbe.
Zaročno darilo. B. G. Svoji zaročenki »lo prispevali k nakupu šivalnega stroja. Zarok« se je razdrla in vprašale, če morele darilo nazaj zahtevali. — Ako niste vi krivi, da se zakon ni sklenil, morele zahtevati vrnitev darila, lo-rej lahko zahtevate le tisli denar nazaj, ki »te ga prispevali, ne morete pa zahtevati izročitev šivalnega stroja. Šivalni slroj je kupila zaročenka in je ler ostane njena lasi. Kar sle ji pa dan denarja, vam bo morala vrniti.
»Domoljub« stane 14 lir za celo leto. r a inozemstvo JO lir. - Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserale m reklamacije pa oprava »Domoljuba«, _ Oglasi se zaračunajo po posebnem ©miku. _ Telefon uredništva in oprave« št, 40 04. Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. - Uredniki Jože KoSiček. — Za Ljudsko tiskarnoi Jože Kramarlt