Štev. 27.
Posajneütia številka stane SfO vinarjev.
Leto 1.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek na dveh in vsak petek na štirih straneh.
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Velikovški lažnivci.
V Velikovcu je nekaj ljudi, ki imajo še od spomladi krvave roke. Namesto da bi ti ljudje lepo zlezli za peč in hvalili Boga, da smo že nekoliko pozabili njihove lumparije, hodijo pridno okrog in strašijo naše že itak dovolj zbegano ljudstvo. Posebno po gostilnah pripovedujejo ljudem, da se zopet zbirajo folksverovci, da bodo udarili čez demarkacijsko črto, pognali Jugoslovane čez mejo ter ropali, požigali in morili po naših krajih, kakor so to delali preteklo pomlad. Žalostno je, da se dobe med našim ljudstvom ljudje, ki verjamejo take oslarije. Povemo še enkrat, da je vsaka nevarnost izključena. Naše vojaške oblasti vedo prav dobro, kje da so folksverovci in koliko da jih je. Sicer bi pa mi prav radi videli, da bi se folksverovci res tako daleč izpozabili. Par bataljonov in zasedemo vso Koroško.
Nadalje strašijo razni falotje naše ljudstvo, da bodo Lahi pomagali folks-verovcem.
Kdaj bi nas bili že Lahi napadli, ko bi smeli in ko bi se upali 1 Nam bi bilo to celo ljubo, ker težko čakamo trenutka, ko bomo obračunali z Lahi. Dne 29. t. m. je Maribor praznoval obletnico našega osvobojenja. Nastopilo je tudi vojaštvo, in sicer infanterija, kavalerija in artiljerija. Kdor je videl te mlade, dobro oblečene in oborožene vojake, ta se je moral prepričati, da se naša država nima bati nobenega sovražnika.
Gospodarske novice.
Jugoslovanski obrtniški zbor v Celju.
„Občeslovensko obrtno društvo v Celju" sklicuje za 9. novembra 1919 v veliko dvorano hotela „Union" v Celju veliki jugoslovanski obrtniški zbor. Na dnevnem redu je sledeče: 1. Organizacija obrtništva. 2 obrtno šolstvo. 3. Bolniške blagajne, starostno zavarovanje, podporni sklad. 4. Delovni čas. 5. Obrtniški kredit. 6. Obrtna politika v Jugoslaviji. Obrtna zakonodaja. Zborovanje se vrši od 8. ure naprej do "i 3. ure popoldne. To je prvo obrtniško zborovanje, na katerem se bo sklepalo o skupnih zahtevah obrtništva cele države. Zato pa je naravno, da vlada zanje veliko zanimanje ne le v
Sloveniji, marveč tudi med hrvatskim in srbskim obrtništvom, od katerih je priglašenih tudi že več govornikov. Naj ne bo v Sloveniji nobene obrtniške organizacije, ki bi na zboru ne bila zastopana. Poedine organizacije pa naj vsaka v svojem krogu pozo-vejo obrtništvo k obilni udeležbi. Čas je resen, prav posebno za obrtništvo, in na dnevnem redu so najaktualnejše točke. Slovenski obrtniki! Z mnogo-brojnoudeležbo pokažimo svojo zavednost, bratom Hrvatom in Srbom pa svoje spoštovanje in svojo ljubezen, skupno pa ogromno moč obrtništva! Železniške zveze t,o vsestransko ugodne : v Celje prihajajo vlaki z juga zjutraj ob 7., popoldne ob '/< 2. in V,>9. uri, s severne strani zjutraj ob ;"< 8., popoldne ob 1 . 1. in % 7. Udeleženci, ki pridejo že 8. novembra zvečer in želijo tukaj prenočiti, naj se potom svoje organizacije čimprej javijo tajništvu „Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, ker se vrši isti dan v Celju več zborovanj. Samostojne predloge je istotja naznaniti pred zborovanjem, ker se sker na iste ne bo moglo ozirati.
Razredna loteriia.
Meseca maja 1.192üse uvede tudi v naši državi razredna loterija.
Dopisi.
Klanče. Našim Klančanom vsa čast! Da niso ravno med zadnjimi, kar se tiče narodne zavednosti, smo vedeli že poprej. Zadnjo nedeljo pa so pokazali, da so med prvimi. Shod, ki se je vršil tukaj zadnjo nedeljo je uspel naravnost izvrstno. Udeležencev je bilo toliko, da so bili gostilniški prostori zanje veliko pretesni, zato se je shod moral vršiti na prostem. Seveda so k tej lepi udeležbi pripomogli tudi okoličani. Na shodu sta govorila g. višji poštar Ravnikar in g. notar Zevnik. Njune prisrčne in prepričevalne besede nam ostanejo v trajnem spominu; ogrele so naša srca za lepo, svobodno našo majko Jugoslavijo, našo rešiteljico in osvoboditeljico. Morda je kateri izmed nas živel do sedaj v zmoti in se — vsaj v mislih — bratil z našimi narodnimi nasprotniki; spoznati pa je moral svojo pogubno zmoto vsakdo, kdor je bil na tem shodu. Pohvalno moramo omeniti tudi naše vrle može in fante, ki so nas po shodu kratkočasili
z lepimi slovenskimi pesmicami. Živeli Klančani! Živela Jugoslavija!
Slovenji Gradec. V našem prej nemškiitarskem, zagrizenem mestu se je začelo narodno življenje lepo razvijati. Odkar imamo našo samostojno državo Jugoslavijo, je mesto dobilo slovensko lice in pokazalo, da tu v Slovenjem Gradcu niso živeli pravi Nemci, ampak le, po — sili — Nemci. Bili so rojeni Slovenci, a od stare Avstrije vzgojeni v nemškem duhu. Nemški napisi so izginili in so se nadomestili z lepimi slovenskimi. Ljudje, ki so prej preveč radi „švabčarili", govorijo sedaj zopet svojo lepo materino govorico. Prejšnjo nem-škutarsko trgovino je prevzel vrli narodni trgovec g. Ivan Rojnik; gostilno „Narodni dom" je prevzel znani Jakob Vrečko; gostilna pri pošti ima sedaj napis „Slovenski kmečki dom"; prejšnji hotel Sandwirt, kjer se je prej zbirala najbolj zagrizena nemška družba, se imenuje sedaj hotel „Beograd". G. Oset ima v hotelu na razpolago 42 slovenskih političnih in znanstvenih listov; na stenah pa najdeš slike naših zaslužnih mož: generala Maistra, Prešerna, Gregorčiča, Vodnika, kralja Petra, Aleksandra, Mal-gaja i. t. d. Kakor se sliši, je g. Oset prevzel tudi hotel Lobe, ki ga namerava krstiti v „Hotel Pohorje". Pod vodstvom vrlega gerenta g. Dr. Bratkoviča se bo baje napeljal v kratkem v mestu tudi telefon. Želeti je le, da bi se začelo razvijati tudi družabno — narodno življenje ; da bi se delalo na to, da se naše preprosto ljudstvo v narodnem oziru prebudi in izobrazi!
Dnevne novice.
Regent na potovanju.
Njega Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander je pred nekaj dnevi potoval v Niš in v Skoplje ter v nekatere druge kraje naše države. Inšpiciral je posebno vojaštvo in vojaške zavode. Prebivalstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo.
Bivši nemški cesar Viljem.
Iz Angleškega poročajo, da pride bivši nemški cesarViljem pred sodišče, ko bo podpisan splošni mir.
Wilsonu se zdravje boljša.
Wilsonu se je zdravje že toliko zboljšalo, da je zopet začel z delom.
Stran 2. .
„KOROŠEC dne 4. novembra 1919.
Stev. 27.
Za slovenske dijake v Velikovcu in Kranju so darovali: Zadružna zveza 1000 K, posojilnica v -Spod. Dravogradu 200 K, g. župnik Rozman (Črna) 20 K, g. inžener Kraut 20 K, prehranjevalni urad v Ljubljani 1000 K in še živil po režijskih cenah.
Srčna hvala! Prosimo nadaljnih darov, najbolje v denarju.
Generalni vikarijat v Dobrli vasi.
Nesreča z vozom. Dne 12. oktobra se je peljalo več oseb iz Suhe v Labod-sko dolino. Ker je voznik po klancu prehitro vozil, se je voz prevrnil. Na vozu je bilo 11 oseb. Nekaj se jih je precej poškodovalo, drugi pa so bili samo blatni.
Izgubljen denar. Jera Oljšan iz Malih Djekš št. 1 je izgubila v sredo, dne 26. oktobra v Velikovcu 282 K. Kdor je denar našel, naj ga odda Narodnemu svetu v Velikovcu ali pa najbližnjemu župnemu ali občinskemu uradu.
Najdeni denar. V 25. številki „Korošca" smo poročali, da se je med Ve-likovcem in Sinčo vasjo našlo 100 K. Pred nekaj dnevi se je pri našem uredništvu zglaslla Riegl Neža iz Sinče vasi št. 52. Ker je dokazala, da je res ona izgubila tisti denar, se ji je takoj izročil.
Velikovec. Dne 20. t. m. ob 20. uri je začela goreti streha hiše Ivana Lužnik v Čepičah pri Štebnu. Ker je bila hiša pokrita s slamo, se je ogenj hitro razširil iri vse poslopje popolnoma uničil. Rešiti so mogli le živino, druge stvari so pa vse uničene. Najbrž je ogenj nastal v dimniku, ki vodi skozi slamnato streho. Ker je bila hiša na samem, ni bilo nevarnosti, da bi se unela tudi druga poslopja. Lužnik je zavarovan za 2400 kron; škode ima 15.000 kron. Kmetje, zvišajte svoje zavarovalnine!
Politične novice.
Plebiscit v Zgornji Šleziji.
Poljska vlada je izdala razglas, da se bo v Zgornji Šleziji vršilo ljudsko glasovanje meseca junija 1920.
Kmetski upori v Italiji.
V Italiji trajajo kmetski upori dalje. V nekaterih krajih so bili veliki nemiri. Kmetje so posekali bogatašem trte in zažgali hiše. Kmetska zveza pa je sklenila, da njeni člani ne bodo več sejali in da s i ne bodo več brigali za živino.
Naš parlament.
Ko bo zopet sklican naš parlament, se bo posvetoval o vojni odškodnini, o vojnih bogataših, o valutnem vprašanju itd.
Voina z boljševiki,
Na Ruskem se nadaljuje vojna z boljševiki.
Naše čete okupirale Strumico in Caribrod.
Naše čete so pričele z okupacijo tistih krajev na Bolgarskem, ki jih je mirovna konferenca prisodila naši državi. Prebivalstvo sprejema naše vojaštvo kot svoje rešitelje.
Veletrgovina
II
kupuje večje množine krompirja, leče in deteljnega semena.


naznanja, da je odvoril svojo pisarno
v Borovljah. =
Ženitn« ponudba.
Inteligentna, 35 let stara gospodična, priktipljive zunanjosti se želi poročiti z omikanim starejšim gospodom, tudi z vdovcem z otrokom. Pod šifro „Prijateljica narave", poštno ležeče Loga vas, Koroško.
Ženitna pomiclba.
Državni uradnik, 40 let star, sedaj v 8. plačilnem razredu, se želi poročiti l izobraženo, približno 30 let staro gospodično ali vdovo (brez o'trok). Samo resne ponudbe s sliko pod šifro „Srce" na upravtiištvo „Korošca". Tajnost zajamčena.
Vsern gg.katehetom v vednost!
-Trgovina SkSZ Jožef Vajncerl y Pliberku«
illlll "V a«llO£l t
Krščanski nauk za prvence
novo učno knjigo, ki je predpisana za prva tri šolska leta
----- šolski tnolitvenik	-r
dr. Pečjaka z rdečo vezavo.
f
Vsem šolskim vodstvom!
f
Widerjevo: „Moje prvo berilo"
in vse šolske potrebščine ima v zalogi trgovina Jožef Vajncerl v Pliberku.
Županstvo Sele nad Borovi jam i razpisuje mesto
< občinskega tajnika. ►
Plača po dogovoru. Ako je prosilec tudi organist, ima lep postranski zaslužek. Nastop lahko takoj.
3K
Na željo in razna vprašanja naznanja

m
v Mariboru
svojim znancem, da je 14. novembra 1919 v Pliberku.

J
»
Narodni dom"
v VeHkovou.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela v Velikovcu „Narodni dom" (gostilno ..Pri orlu").
Točila bom vedno najboljša vina, pivo-in kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Potnikom, ki žele tu prenočiti, so vedno sobe na razpolago.
Za obilen obisk se priporoča
Kristina Korent.
Išče se Služkinja V letih 25 do 30 za malo obitelj v Prevaljah k majhnemu otroku, ki je izvežbana v kuhanju ler zmožna sama voditi gospodinjstvo. Naslov in pogoje pove uredništvo „Korošca4*.
i
[t Ud
Primešaj krmi Mastin!
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Oh pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden, Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastiria 17-5U poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftoinazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron.______
pekarna Trnkóc^y]
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovžo. j
Kuharica,
Slovenka, se takoj sprejme. Več pove uredništvo „Korošca".
0 £
t
83
S
3 >
ti u
«v
r
•H
a s
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
kupi
99
DKAVA66
le^na trgovska liihuluKtrlj^ka družba
SB. U* S.
"V MAHIBORU.
C
t)
K* »
0 n
C9 <
P
S
2.
Cf
o
»«<»«•« „Nwpodnl m v«C< -*r VKltbovou. — UrxluiU ■ X. M«M«tVl. - "VA«U."» M ïiuu«»«» V«UJ»<jw*><>
/