POVPREČNE PRODAJNE CENE NA DROBNO
ArUkd
Kmettjski Hvilski prolzvodi
Nffvember           Ncnrember
standarda mestnifa potrošnikov, temve* tudi s stališta ustaldtv« oen   drugih   kmetijsloih   pridel-
Kakšna je perspektiva cen masti in olja
Po   ukinitvd   predpisanih   cen diražje plaiujejo  debele  prašiče   nizfce, prav tako tehko za seda-
masbi   in   olja   so   se   cene   teh   tako,   da  je   tned  njimi   v  tem   nje cene domače maati re6emo,
proizvodov formlrale  na  različ-  pogledu niastalo tekmovanje, če-   da     so     neopravičeno     visofce.
nem nivoju, medtem ko so pro-   prav   so   cene   debelih   prašižev   Predstavljajo  probJem ne  samo
dajine   cene   na   drotooo   olja   in   dogovorjene  im  jjh ne  bi smeli   s   stališča   zaščiit«   življenjakega uvožene masti  v vsem  obdobju   presegati.
po  povišanju  ostale   v  glavnem      Mimogrede    naj    pripomnmvo, iste   (320 do 350 dLn  za  kg), so  da klavndce  niso  samo  neopra-
cene domače masti rastle iz me-  vičeno    zviševale    ceno    masti,   kov.   Neupravičeno   visake   cen«
seca v mes*c, dofcler niso v no-  temveč so občutao povižale tudd    mastl  lahko  ne-ugodno vplivstfo
vembru   dosegle   v   prodaji   na   cene suhomesnatih izdelkov  (do   na cene  drugih.  kmetijskih pii-
drobno  nivo  450  do  480 din  sa   35°/o).   Cene   teh   proizvodov   so   delkov   (pitanah   prašičev,   koru-
kg.  Take  raalike  med  ceno do-  bile fcudi prej visoke m klavnice   z«   itd.).   To   pomeni,   da   je   za
maie  in uvožene masti ni rao-  so   to   tei  pojasnjevale  s  tem,   ustaHtev trga nujno, da se ceam
goča   v   nobanem   prlmeru   po-   da so cene masti predpisane dn   masti  privedejo  na nivo, fcl bo
jasnati    z    razliikamni    v    kva-   zato   nizke   ter   moraao   izgubo   v skladu s cenami drngih kme-
liifceti. Določen« razlike v Jcvaid-  pri masti  nekako nadomesrtlti 8   tijskih pridelkov. Lahko r«Lemo,
teti so, in sicer v korist domafe   cenami   suhomesnatih   izdelkov.   da bi ustrezal nivo sedanjdh cen
misti,   venidar so  minimalne  Ifl   Predstaiviniki klavniške industri-   uvožene masti  z ma-jhnimi  rax-
bi se smela sanvo neznatno po-   je so izjavijala, da bodo klavni-   Uika,mi zaradi  razlik v kvalitetl. dražiti  v  razlikah  v  ceni.  Fro-   ce   mižale   ceno   suhamesaatih       NaSa   p(>1jHka  obskrbovamda  z
blein  pa  je   v  drugem:   v   vs€h   izdelkov takoj, ko se bodo svo-   mašfob.ami  je  usmerjena   ravno
krajdh   ni   bilo   dovolj   uvožene   bodno formirale cene masti. Na-   v ^   ppogram uv<xza nvaščob, kt
masti In zato je bilo obskrbova-  mesto tega znižanja imamo, ka-  se   je   je  za^ej  jZVajati    raftima
na« 2 mašiobaml neredno. Pro-  kor sm0   reldi,  veliko   zvišanje   z  UV0J.om  kt>Ii6in   ki   mama.io
tevajalcl   domade   masrti   (klav-   cen       suhomesoatih      izdeikov.   za       ^       normalno   obsltrbo_
mška induslnja) so tak položa.]   O6itao je torej, da so klavmSka   vanje   t               sedanjih   eenah
obltao   izkoristild   la   takorekoč  indoistrija in organizacij«, fci s«   uvožejle ^^  Prav tako bo m_
dvigaJl   cene   te   doeva   v   dan   ukvarj.ajo  z  odkupom  prašičev    mU)V^eno     ta<ii     ^^^
Poveianije  prodajmh  cen  masU  imeU   v   preteklih   meseoih   pri   trga z oljem       ^^fo cenah.
Je     klavnicam     omogočAlo,     da   oblikovanju    cen    ma^ob    zelo   LetoSnje   zmanjšanje   proiavod-
negativrio vlogo.                              nje   oljn)ic  bom<)  prav  trJt0  na_
Ceprav so cene predvsem re-   domesti.li z uvozom. To pomenl,
zultat delovanja objektivaih či-   dia bomo iz domače proizvodnje
niteLjev, vendar lahko tudi sub-   in    iz    uvoza    zagotovili    redno
,     ,   - -       „ ,.     . ...     .,.,,,          .,     ....                                                                    jektivni činitelji pridajo v večji   obskrbovanjje vseh meeit v dirža-
Skupnl     lndek.    Hvljeniskih    bolk  tud    gro.dje   kl  Je    me o    Jganja   v   novembn.  so  stroškl   ^  manjši  meri  do  izraza.  P<^   vi z jedilnTmi maičoba,™. To je
._-Sk—  .- -  -^.^k™  „,...1    .,.f»» „«.- «„„. ^,v-. ..v«,_    „  alkoholne  pUa8e  pOVpreisno   ve4anje   cen   domaiČ6   masu   in    bistven  pogori   za  ustalitev  cen
Opotnba: cene v dinarjih za osnovno enoto mere.
INDEKS ŽIVUENJSKIH  STROŠKOV ŠTIRIČLANSKE DELAVSKE DRUŽINE
¦troškov je t novembru padel sa V/o v primeri t prejšnjim mesecem. Na ta padec so vpli-vali gtroške prehrane, kl so bi-11 za 1,7% nižfl kakor prejšnjl mesec xato, ker >o padle pro-dajne cene ns drobno sveiega mesa in zaradl »prememb v po-trošnjl sadja. V oktobru je vae-bovala potrošnja sadja razen ja-
znatno višje cene kakor jabol-ka, medtem ko je v tem me-secn potrošnja sadja obračuna-na na podlagi cene jabolk, kl je kljub nadaljnjemu porastu nižja kakor cene grozdja, tako da je tndi sprememba strukture potrošnje sadja vplivala na pa-dec prehranbenlh stroškov. Zaradi  porasta  cen   vioa   in
za 2,7%  viSje kakor v  pretek-   suhomesnaUh   izdelkov   s   steani
100-
80-
lem meseca, nadalnjl porast ce-ne drv in lignita pa je vplival na porast stroškov kuriva po-vprečno za 4,2%.
Druge skupine stroSkov so se obdržale na nespremenjenem nivoju prejšnjega meseca.
r-140
-120
400
-80
POTROŠNJA MAŠČOB V FLRJ
MaSčobe, ki pli nporaUiamo za Sk11?^ potroinja maž&b se v ta z maščobami pretežno z vzre- la ofcrat za proizvodn(o marsa-radosthev vsakdaajii potreb, do- naši ¦deželi giblje akrog 26 <io 30 jo prašičev, s pridelovaniem raa- Hne, proučuiejo tud"i rri ,p,rojokce btvamo  iz  vec   rirov.     Le-te  so   gramov na osabo dnevno, od ie-   sla ali  z naiupom pitjunili  praši-    za hidrirnice v katerih l>i se raz-
lahko   ž'ivalskega,   rastlinskega   ln   sar   odpade   20 odstodkov na ra-   Lev   za  zakod.  Toda  s   preorieta-
mineralnega  izvora.  Uiporaibljamo   sifljiska   odja,   oarailo   pa   na   ži-   cijo   ruie    praai^areje   aa   vzrejo
pa jih za .preforano aii v teKnične   valsike in mlečne ma^čobe. V dru-   meinaAli   praiičev
namene.   Kadar  govorimo  o ma"   S^1  deželah   je   pocrožnfa  ma&!ob   vodmia   sviniike   masiDi
Sčobah,  Sdl   iih   uporafcLJBmio   za   večja kaikor pri nas, v Holamdifi   zjnanjša.]a.  Pritakovaci   pa   jc,  da
prehrano    —  tu   midfeno   na   ži-   inaša na primer okrog 55 gramov   bo povečaina  praizvodnja jodilne-
valske   in   rafioLLiuke   maščobe   —   na  osebo,  na Daaskem  oikrog  90   ga alja  v in>dustri}i olja na.dome-
moraino poudariti, da daje en ki"   grsunov dnevno na os<Lx>, pri če-   stila co zmaunišainiie.
logram    ma&bb    do   9000   kaJo-   mer je nad 50 odstocko-v maščob
rij,   ka>r  pomeni,  da   so   mai&rbe   rastltnskoga izvora. Potirošnia ma-
glede kailorij naijbolj  bogata  &\o-   Jčob ž-ivallskega .iEvara  v primer-           ....            ..         -c   i       i  ¦
vežka  hrana.  Mažifobe,   zlasti  ra-   javi   s  poerošnjo   rascUnskih   m-   ™?   l^esa  ollia, a  A do z^i
•riinska olja, vsebujejo raeen «Ra   Š6ob, nazaduje tako  pri  nas, ka-   ^«110   ^11™   "   okr0*   60
•eudii    raane   vitamluM;,   Itaikor   na   kor tudi v inozomscvu, to pa za-   odstotkoTr.
pirkner v*itaraine A, D, E Ln pa —   radj tega, ker V9e bolj opuščamo
sker   bolj   redko   —   vitamin   K,   kJasičen   nažin   pitoizvodaie   ma,-   olivnega o!ia na  10 tisoč ton let-
pa rudii druge vaine 9estavine, ki   žčofc z vzrejo sr.lnij iti se vse bolj   n0>  poniena   to, da   imaAmo  za.do-
so potretme za vzdrževanje z.drav-   usmerjaimo    k   iinidTistrijs^i   proiz-   ^010  r«ervo  okrog  30 tiisoč ton,
ja. Zaradi tega so mašoobe neob-   vodnjii rasrlinskih alii.                       ^a'r   laihko   na-domesti   zjnan$a.no
hodni deil  naše vsakodnevne pre-       V   naši   potirošiiiii   iprevladujefo   proizivodnk)  svinijske  mastii.  Naše
brane v raznih otnlikah, bodisj kot   živallske maloobe, kar   je  poTCem   oljame 90  že  srorile  ukrope,    da
trdne mažčobe (svnnjska mast, su-   razimiljiivo  glede  na  obiJfaje  pre-   bi svoje obratc usposobile za pro-
movo   maiSlo,   masdo,   marga.i(šniO,   biva-istva,  od   katerega   se  skora.j   (Lzvodnjo trdih mašfob, kii bi jah-
bodtsi kot raana  rastJkiska   jetfii-   d>ve  treejinti   ba-viica   s   km«t>ij&ko   ko    naidomeMiie    svinjisiko    imt
na olja.                                            proiuvoKinjo, tar se san»i oskrbnie-   ZagrebSka oijaaraa ie ie u»posobi-
Kapacitete   naže   'industriie  olja lahJio  dajo  ieuno  oikrog  60  oisoč
Če  k   temu  -dodamo možnost   poveiSamia     proizvodnje
maščob na nivoju. ki je v skla-klavniSke industrij« v drugem du s cenamii drugih kmetijakih letošnjem palleSju sluii kot pri- pridelkov, s tem pa je tudi va-mer negativnega delovanja sub- zen 5i.nitelj za ustalitev trga jektivnih faktorj«v na našem Spioh. v takih pogojih bo mo-trgu.                                                 rala tudi cena domače masii iU
Nekaterl ljudski odbori so navzdol, ker bo sicer postala poizikušali, da W s svojjmi zah- popotnoma nekonkurentna uvo-tevami po večjem dobi<Sku od ženi masti in olju. tovarn olja izzvall povišanje Razen pomembnega posega. z cane olja, ko pa so uvideU, uvozom maščob pa moramo ra-kakšen neugoden vpliv bi to čunaM kot na zelo resen frinite-lj imelo na ustalitev trga, so s na trgu maščob tudi na vse več-tem  prenehaU.                                 jo domačo proizvodnjo masti in
Nivo cen ma&ti je za naš trg vse večjo ponudibo na trgu. Pod lzredno velikega pomena. Ko so vplivom tega tinitelja je že pri-bile predpisane, so bile cene šlo v zadnj.ih 15 dneh do obtirt-masti neopravičeno niz.ke In so nega zn.izan.ja cen pitanih pra-zavirale pioiavodnjo. Zato smo šičev, čeprav se to še nl ukiinild reži.m predpisovanja teh ustirezaioče odrazilo na cenl cen, s čimer je bilo omogočeno, masti. Težnja povečanja ponud-da se obliikujejo na nivojti, ki be se bo nadaljevala ne samo j« v skladu s cenamj drugih zato, ker smo pred sezono pove-kmetijsikih pridelkov. Ce pa čanegia klan.ia prašičev in pro-lahko rečemo, da so bile pred- izvodnje masti. temveč tiudl pisane  cene raasdi  neopravičeno   zato.  ker je  letožnja   letina  ko-
ruze precej dobra In bo to v prihodnjem letu prišlo v pro-izvodnji masti vse bo-lj do izra-za KlavniSka indusirija in or-ganizacije. ki se u(kvav;?.io z odkupom pitanih prašifev. bl lahiko s svojo pravUno orienfa-ciio giede »bHkovanja cen pita-nih ora5;fev in pro<in.in;h cen mast.i pomembno p»m3?.a.le tej rolitiki ustalHve, feprav nika-kor ne moremo reti. da je biia niihova drv^o/Jan'a orientacifja v tem pogledu pravilna in pozi-tivna.
DUSAN VUKOVlC
na   rasrlinska   olja   z   dodajaniem žuvaJs&e m.isti  predelovaila v trd-relativno   ne iedilne mašcobe.
POTROšriJA MASTI P0 PREBIVALCU
¦«««¦«»»»»<
>¦«¦»*«¦¦¦*««»««»
Vsak državljan sociali-stične Jugoslavi.ip ki sode-luje in tudi ODI.OCA v katerem koli nrganu delav-skega in družbenega uprav-Ijanja. NUJNO potrebuje »Naio sktipnost«, glasilo Predsedstva Zveznrga od-bora Socialistične zveie de-lovnega ljudstva Jugosla-vije.